SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1504
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Potencialna razširjenost jelke (Abies alba) v jugovzhodno-alpskem in dinarskem fitogeografskem območju Slovenije in Hrvaške v luči klimatskih sprememb
Aljaž Kožuh, 2017, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih postajajo vse bolj pereča tema klimatske spremembe ter njihov vpliv na okolje in biosfero. Zelo pogoste so napovedi o dvigu globalne povprečne letne temperature ter večji pogostosti in intenzivnosti vremenskih ekstremov. To bo prav gotovo imelo opazen vpliv tako na človeško družbo, kot na vse ostale organizme ki bivajo na tem planetu. S to raziskavo smo želeli ugotoviti njihov vpliv na potencialno razširjenost (bele) jelke (Abies alba) pri nas. Za območje raziskave smo izbrali alpsko fitogeografsko regijo Slovenije ter dinarsko fitogeografsko regijo Slovenije in Hrvaške, saj je tam jelka pri nas najbolj pogosta. Že danes je opazno krčenje areala jelke na južnem območju razširjenosti zaradi vse intenzivnejših poletnih suš in vročine v Mediteranu ter širjenje areala proti severovzhodu zaradi toplejše klime in milejših zim kontinentalne Evrope. Vpliv klimatskih sprememb na potencialno razširjenost smo želeli ponazoriti s pomočjo ekološkega modeliranja. Vzeli smo prostorske podatke o razširjenosti jelke v Sloveniji in na Hrvaškem ter okoljske spremenljivke (nadmorska višina in bioklimatske spremenljivke) za današnje stanje in štiri prihodnje scenarije na podlagi štirih različnih možnih reprezentativnih koncentracij toplogrednih plinov (RCP). Te podatke smo obdelali s pomočjo GIS orodij ter nato izvedli modeliranje z modelom Mahalonobisova tipičnost (Mahalonobis) in Maksimalna entropija (Maxent), s pomočjo katerih smo želeli napovedati primernost habitata za jelko danes in v primeru vseh štirih prihodnjih scenarijev. Rezultati niso pokazali večjih sprememb v primernosti habitata v obeh regijah. Primernost habitata naj bi se nekoliko povečala, v osrednjem in zahodnem delu alpske regije najbolj ob bolj optimističnih scenarijih (RCP2.6 in RCP4.5), na Pohorju in v Dinarski regiji pa ob bolj pesimističnih scenarijih (RCP6.0 in RCP8.5). Izrazitejše izboljšanje primernosti habitata pa bodo najbrž vseeno zavrli vse intenzivnejši vremenski ekstremi (poletna suša in vročina, zimski mraz, vremenske ujme). Zaradi zavrtja vplivov Mediterana s stani gorskih barier na jugozahodnem robu obeh regij bo sprememba areala in primernosti habitata jelke najbrž bolj podobna tistim v notranjosti celine, ki predvidevajo širjenje areala in boljše uspevanje jelke zaradi toplejše klime in milejših zim, kot tistim v Mediteranu, ki predvidevajo krčenje areala zaradi vse pogostejših in intenzivnejši poletnih suš in vročine. Točnost modelov in reprezentativnost rezultatov nekoliko omejujejo groba resolucija in popačenost bioklimatskih podatkov na regionalni ravni ter različna gostota podatkov o razširjenosti jelke na obeh straneh meje. Za boljši model se je izkazal Mahalonobis, saj Maxent slabo operira s tovrstnimi tipi prostorskih podatkov.
Ključne besede: alpska fitogeografska regija, dinarska fitogeografska regija, ekološko modeliranje, jelka, klimatske spremembe, potencialna razširjenost, primernost habitata, RCP, sprememba areala
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (3,79 MB)

2.
Morfometrična variabilnost mandibule pri vrtnih voluharicah rod terricola
Maša Kladnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analizirala medvrstno variabilnosti v velikosti in obliki mandibule pri štirinajstih vrstah voluharic iz rodu Microtus ter geografsko variabilnost vrste Microtus subterraneus. V analizo je bilo vključenih 635 mandibul. Analizo sem izvedla z metodami geometrijske morfometrije, na osnovi 13 oslonilnih točk, katere sem določila na labialni strani posamezne mandibule. Analizo morfološke variabilnosti med spoloma sem izvedla pri vrstah, kjer je bila zastopanost vsakega od spolov večja od 10 osebkov. Sekundarni spolni dimorfizem (SSD) v velikosti sem analizirala s t-testom, SSD v obliki pa z multivariatno analizo variance – MANOVA. Razlika ni bila signifikantna, niti v velikosti niti v obliki, zato sem spola obravnavala združeno. Medvrstno variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance oziroma F-testom, ki je bil visoko signifikanten: F 13, 621= 145,16 p<0,0001. S posteriornim testiranjem sem preverila razlike med posameznimi pari vrst. Iz rezultatov je razvidno, da se je 14 vrst voluharic statistično značilno razlikovalo v centroidni velikosti mandibule. Najmanjši so bili osebki M. subterraneus in M. daghestanicus. Nekoliko večji od povprečja so bili predstavniki vrst M. pyrenaicus in M. duodecimcostatus. Preostale vrste so izkazale podobne vrednsoti CS. Variabilnost oblike sem analizirala z multivariatnim F-testom. Vrednosti skorov za prvih deset glavnih komponent so predstavljale odvisno spremenljivko, vrstna pripadnost pa neodvisno. Vrednost testa je bila visoko signifikantna – Wilksonova lambda je znašala 0,071; F 130, 4912 =14,85; p<0,0001. Po obliki sta si bili najbolj podobni vrsti M. liechtensteini in M. daghestanicus. Geografsko variabilnost v velikosti in obliki mandibule sem analizirala pri osmih geografskih vzorcih M. subterraneus. Variabilnost v velikosti sem preverila z analizo variance. Rezultati izkazujejo delitev v dve jasno prepoznavni velikostni skupini. Telesno manjšo skupino so sestavljali vzorci iz centralne Evrope (Avstrija in Nemčija), telesno večjo skupino pa vzorci iz Makedonije in Turčije. Analiza variance je bila visoko signifikantna F7, 222=28,85; p<0,0001. Le med vzorci, najdenimi v dveh nemških zveznih deželah - Porenje in Bavarska ni bilo zaznati signifikantnih razlik. Razlike v obliki sem preverjala z diskriminantno analizo. Rezultati so razvrstili vzorce v tri skupine. Prvo skupino so tvorile makedonske živali, v drugo sta uvrščena turška vzorca, v tretji so združeni avstrijski in nemški vzorci.
Ključne besede: Microtus, Terricola, geometrijska morfometrija, morfološka variabilnost, mandibula, oslonilna točka
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (3,36 MB)

3.
Test dobičkonosnosti pri razvoju mešanega življenjskega zavarovanja
Sara Čoh, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana različna življenjska zavarovanja, pri katerih je višina premije določena s pomočjo tablic smrtnosti. Delo je razdeljeno na dva dela, teoretični in uporabni del. V teoretičnem delu so najprej opisani osnovni pojmi iz verjetnosti in statistike. Predstavljeno je tudi teoretično ozadje življenjskih zavarovanj s stališča smrtnosti in naključnih dogodkov. Opisan je začetek razvoja tablic smrtnosti, njihova konstrukcija in osnovne funkcije. Poleg slovenskih tablic smrtnosti so obravnavane tudi angleške tablice smrtnosti, ki so ločene za kadilce in nekadilce. Definiran je splošni model življenjskih zavarovanj, s pomočjo katerega so določena poljubna življenjska zavarovanja, pri katerih se ustrezno spreminjata funkcija dobička in diskontna funkcija. Poleg neto in bruto premij so obravnavane tudi matematične rezervacije. V uporabnem delu magistrskega dela je razvit model mešanega življenjskega zavarovanja za obdobje 20 let. Uporabljene so novo konstruirane tablice smrtnosti za Slovenijo, ki so dobljene iz angleških tablic smrtnosti. Izračun verjetnosti smrti je odvisen od verjetnosti smrti kadilcev in nekadilcev, ločeno za posamezni spol. Poleg opisa testa dobičkonosnosti so predstavljene tudi predpostavke, na podlagi katerih je test narejen. Poslovna strategija zavarovalnice je določena na podlagi različnih scenarijev.
Ključne besede: življenjsko zavarovanje, mešano življenjsko zavarovanje, komutacijska števila, tablice smrtnosti, test dobičkonosnosti
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (638,70 KB)

4.
Primerjava izbranih lastnosti nekaterih zelenjadnic, vzgojenih iz ekološko in konvencionalno pridelanih semen
Zala Oto, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo uporabili poljski poskus, da bi ugotovili, ali obstajajo razlike v nekaterih parametrih izbranih zelenjadnic vzgojenih iz ekološko in konvencionalno vzgojenih semen. Za poskusne rastline smo si iz asortimenta Semenarne Ljubljana izbrali redkvico (Raphanus sativus L.), kumare (Cucumis sativus L.) in grah (Pisum sativum L.). Rastline smo posadili na vrtu kmetije Vražunik na Črneški gori (občina Libeliče) ter jih nato opazovali skozi celotni življenjski cikel. Vezani smo bili na vremenske razmere, zato smo zaradi izredno nizkih temperatur, neznačilnih za mesec maj, ter večdnevnega deževja kumare in grah sadili dvakrat, saj je bila prvič kaljivost izredno slaba ali pa je sploh ni bilo. V nadaljevanju smo rastlinam izmerili velikost, maso oz. premer plodov, št. plodov, št. normalnih in razpokanih semen v plodovih ter obliko plodov. V laboratorijskem poskusu smo ugotavljali, ali tudi pod nadzorovanimi pogoji v kalilni omari obstajajo razlike v deležu kaljivosti semen ene oz. druge kmetijske prakse. Ugotovili smo, da v večini morfoloških značilnosti ne obstajajo bistvene razlike med rastlinami vzgojenimi iz ekoloških semen in rastlinami vzgojenimi iz konvencionalnih semen. Izvedli smo tudi različne statistične teste ter tako testirali morebitne statistične razlike. Slednji so pokazali, da med obema proučevanima skupinama sadik obstajajo statistično pomembne razlike, in sicer pri višini ter masi vegetativnih delov redkvice, premeru plodu kumar, masi strokov pri grahu ter številu semen v stroku graha.
Ključne besede: semena, ekološko, konvencionalno, redkvica, grah, kumare
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,34 MB)

5.
p-grupe
Urška Bezjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je spoznati p-grupe in z njimi povezane izreke Sylowa. Najprej obravnavamo osnovne pojme teorije grup, ki jih potrebujemo za razumevanje magistrskega dela. Spoznamo enačbo razreda in proučimo morfizme grup ter vpeljemo direktni produkt grup. Največjo pozornost namenimo p-grupam, izrekom Sylowa in njihovi uporabi v klasifikaciji grup majhnih redov. Obravnavamo končne p-grupe in njihove najpomembnejše lastnosti, nekaj časa pa namenimo tudi neskončnim p-grupam, ki jih spoznavamo na primeru Prüferjevih grup.
Ključne besede: p-grupe, izreki Sylowa, enačba razreda, izomorfizem grup, direktni produkt grup, grupe majhnih redov, Prüferjeve grupe
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (497,43 KB)

6.
Link prediction on Twitter
Sanda Martinčić-Ipšić, Edvin Močibob, Matjaž Perc, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: With over 300 million active users, Twitter is among the largest online news and social networking services in existence today. Open access to information on Twitter makes it a valuable source of data for research on social interactions, sentiment analysis, content diffusion, link prediction, and the dynamics behind human collective behaviour in general. Here we use Twitter data to construct co-occurrence language networks based on hashtags and based on all the words in tweets, and we use these networks to study link prediction by means of different methods and evaluation metrics. In addition to using five known methods, we propose two effective weighted similarity measures, and we compare the obtained outcomes in dependence on the selected semantic context of topics on Twitter. We find that hashtag networks yield to a large degree equal results as all-word networks, thus supporting the claim that hashtags alone robustly capture the semantic context of tweets, and as such are useful and suitable for studying the content and categorization. We also introduce ranking diagrams as an efficient tool for the comparison of the performance of different link prediction algorithms across multiple datasets. Our research indicates that successful link prediction algorithms work well in correctly foretelling highly probable links even if the information about a network structure is incomplete, and they do so even if the semantic context is rationalized to hashtags.
Ključne besede: link prediction, data mining, Twitter, network analysis
Objavljeno: 15.09.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (6,98 MB)

7.
Zelene energije in osveščanje o njih
Boris Kojc, 2017, magistrsko delo

Opis: Naša družba je prišla do razpotja in pred nami je težka odločitev o naši prihodnosti. Odločitev zadeva vsakega posameznika in družbo kot celoto. Bomo nadaljevali po poti brezobzirnega izkoriščanja naravnih virov, predvsem uporabe fosilnih goriv kot vira energija ali bomo postali nizkoogljična družba, ki smotrno uporablja naravne vire in načrtuje svojo prihodnost na zelenih virih energije. Biosfera, katere del je tudi človek, je nastajala milijone in milijone let. Med biotskimi in abiotskimi dejavniki se je skozi zemeljsko zgodovino vzpostavilo ravnovesje, ki ga je začel človek z okoljskim in ogljičnim odtisom krhati. Da se je nekaj spremenilo, nas dnevno po svetu opozarjajo številni vremenski ekstremi. Velike količine izpustov toplogrednih plinov, ki jih je s svojim načinom življenja ustvaril človek, so botrovale dvigu povprečne temperature ozračja. Podnebnih sprememb se več ne da ustaviti, lahko pa se jih upočasni. Potrebne bodo spremembe, v prvi vrsti radikalno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in uporaba obnovljivih ter okolju prijaznih zelenih virov energije. Ob tem se zastavi vprašanje, kako pristopiti do ljudi in jim na ustrezen način predstaviti ta problem ter možne rešitve. V načrtovanje in izvedbo prehoda v nizkoogljično družbo se bomo morali aktivno vključiti vsi. Magistrska naloga predstavlja vpogled v energetsko dogajanje male podeželske občine in preverja odnos njenih občanov do problema onesnaževanja zraka s toplogrednimi plini in prašnimi delci ter prehoda na zelene vire energije. Dolgoročno se bomo morali hote ali nehote vsi odreči energetsko potratnemu načinu življenja oziroma postati nizkoogljična družba, da bodo naši potomci imeli možnost preživetja v takšnem novem in močno spremenjenem okolju.
Ključne besede: Zelene energije, nizkoogljična družba, okoljski in ogljični odtis, obnovljivi viri energije, prašni delci, lesna biomasa, problemski pouk.
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

8.
Two new zinc(II) acetates with 3- and 4-aminopyridine
Brina Dojer, Andrej Pevec, Ferdinand Belaj, Matjaž Kristl, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The synthesis and characterization of two new zinc(II) coordination compounds with 3- and 4-aminopyridine are reported. They were obtained after adding a water solution of $Zn(CH_3COO)_2$ · $2H_2O$ or dissolving solid $Zn(CH_3COO)_2$ · $2H_2O$ in methanol solutions of 3- and 4-aminopyridine. The products were characterized structurally by single-crystal X-ray diffraction analysis. Colourless crystals of the compound synthesized by the reaction of $Zn(CH_3COO)_2$ · $2H_2O$ and 3-aminopyridine (3-apy), are built of trinuclear complex molecules with the formula $[Zn_3(O_2CCH_3)_6(3- apy)_2(H_2O)_2]$(1). The molecules consists of two terminal $Zn$ atoms, coordinated tetrahedrally, and one central $Zn$ atom, coordinated octahedrally. Colourless crystals, obtained by the reaction of $Zn(CH_3COO)_2$ · $2H_2O$ with 4-aminopyridine (4-apy), consist of a mononuclear complex $[Zn(O_2CCH_3)_2(4-apy)_2]$(2). Hydrogen-bonding interactions in the crystal structures of both complexes are reported.
Ključne besede: zinc(II) acetate dihydrate, aminopyridine, x-ray crystal structure, hydrogen bonds
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

9.
Motivacija učencev v procesu vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike osnovne šole
Dominik Robič, 2017, magistrsko delo

Opis: Fizika spada v eno izmed temeljnih ved, ki so skozi zgodovino spreminjale razvoj človeštva [1]. Žal je fizika kot predmet v osnovni šoli pri učencih manj priljubljena, tudi če njeno priljubljenost primerjamo samo z naravoslovnimi predmeti [2]. Zanimalo nas je, kako je mogoče povečati motivacijo učencev pri pouku fizike [3]. Raziskali smo razloge za nižjo motivacijo učencev pri pouku fizike ter preučili, katere metode ob uporabi frontalne oblike dela naj učitelj uporabi, da bo motivacija višja [4]. Motivacija pri pouku razlaga stopnjo zanimanja in napora, ki jo učenec vlaga v različna udejstvovanja, ki so lahko zaželena ali nezaželena pri njihovih učiteljih [5]. Kako se bo učenec odzval na določeno snov, je odvisno od njegove predispozicije in njegovih motivov [6]. Brophy trdi, da je v osnovi učenje za učence dolgočasno in frustrirajoče, saj učence najprej prisilimo, da pridejo k pouku in jih nato učimo stvari, v katerih ne vidijo uporabne vrednosti [7]. Da bi učencem snov približali in vzpodbudili lastno iniciativo k razmišljanju ter jih bolje motivirali, uporabimo različne metode. Zanimalo nas je, katere didaktične metode so pri učencih bolj motivirajoče in o katerih predlaganih temah izven vsebin učnega načrta si učenci želijo izvedeti več. Kimura ugotavlja, da smo moški in ženske glede na način razmišljanja različni, zato je bilo zanimivo preveriti, kako se motivacija pri pouku fizike razlikuje glede na spol [8]. Predvidevali smo tudi vpliv stratuma. Analizirali smo teme, ki niso sestavni del vsebin učnih načrtov za fiziko 8. in 9. razreda osnovne šole. Preučili smo, ali obstajajo razlike v motivaciji učencev glede na izbiro teme v povezavi s starostjo (vpeljava iste teme v 8. oziroma 9. razredu). V empiričnem delu naloge smo predstavili osnovne podatke o raziskavi, v katero je bilo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajetih 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol [9]. Na podlagi zbranih podatkov smo opravili analize o spremembi stanja motivacije glede na stanje motivacije pred in po izvedbi učne ure. Stanje motivacije smo preučili glede na vpliv: didaktičnega pristopa (metoda razlage, delo z besedilom, uporaba IKT; vse v kombinaciji s frontalno obliko dela), stratuma (mestna, podeželska in primestna šola) razreda (8., 9. razred), spola (moški, ženski) in tematskega področja (energetika, svetloba, astronomija in drugo) [10] [11]. Z našo raziskavo smo ugotovili, kdaj vključiti določeno temo v pouk fizike, in preverili, katerega izmed izbranih treh pristopov je najbolj smiselno uporabiti za določeno temo, da bi pri učencih dosegli višjo motivacijo.
Ključne besede: motivacija, energetika, svetloba, astronomija, vreme
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,28 MB)

10.
Pripravljenost učiteljev začetnikov za učinkovito vključevanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij v poučevanje
Tadeja Senica, 2017, magistrsko delo

Opis: Samo internetni dostop in osnovna raba IKT danes ne zadostujeta več, saj sodobne digitalne kompetence vključujejo tudi ustrezno poznavanje IKT, ravnanje z njimi in ustrezen odnos do njih. Dejavnika, ki poleg same IKT vplivata na uspešnost integracije IKT v izobraževanje, sta tudi izurjenost učiteljev za uporabo IKT in njihov pedagoški pogled ter mnenje o tem, kako lahko IKT pripomore k izboljšanemu poučevanju. V raziskavi smo ugotavljali, v kolikšni meri so učitelji začetniki po končanem izobraževanju pripravljeni za učinkovito uporabo IKT v poučevanju, koliko se počutijo samozavestne ob različnih situacijah, ki vključujejo delo na svetovnem spletu, in koliko so motivirani ob različnih situacijah, ki vključujejo neposredno delo z učenci v razredu ob uporabi IKT.
Ključne besede: IKT, digitalna kompetenca, učitelj začetnik, digitalna pismenost.
Objavljeno: 25.08.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici