SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1492
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Cross-linked porous poly(acrylic acid-co-acrylamide) from high internal phase emulsions: preparation and functionalisation
Janja Majer, Peter Krajnc, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: By using emulsions with high volume fractions of internal phase as polymerisation media porous copolymers of acrylic acid and acrylamide, cross-linked by methylenebisacrylamide, were prepared. The ratio of acrylic acid to acrylamide were varied (molar ratios 70:30, 50:50, 30:70) in order to yield polymers with various loading of acidic functional groups. Porous polymers with an open-cellular architecture were obtained with void diameters between 2.8 μm and 3.9 μm and with interconnecting pores approx. 0.3 μm in diameter. The chemical composition of the polymers influenced the conversion degrees during the process of functionalisation of acidic groups to acid chloride, being the highest in the case of polymer with the lowest content of acrilyc acid.
Ključne besede: porous monoliths, copolymers, polyacrylic acid, polyacrylamide, plyHIPE, high internal phase emulsion
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (218,85 KB)

2.
Vpeljava mikropropagacijske metode za Aloe vera
Viki Hartman, 2017, magistrsko delo

Opis: Aloe vera je zdravilna rastlina, ki jo ljudje uporabljajo že tisočletja. Zaradi njenih lastnosti je nepogrešljiva v medicini, kozmetiki, farmaciji in prehrani. V naravi se Aloe vera razmnožuje vegetativno, kar je zelo počasen proces, z nizkim donosom in je mogoč le med rastno sezono. Najprimernejša alternativna oblika razmnoževanja Aloe vere je zato in vitro vegetativno razmnoževanje rastlin v tkivni kulturi, oziroma z mikropropagacijo. Namen naše naloge je bil razviti postopek mikropropagacije Aloe vere, ki vključuje vzpostavitev tkivne kulture, razmnoževanje in koreninjenje poganjkov. Kot začetni izseček smo uporabili mlade stranske poganjke, ki smo jih vcepili na Murashige in Skoog (MS) gojišče, z dodanimi rastnimi regulatorji. Uspešnost mikropropagacije smo merili preko naslednjih parametrov: prisotnost in število brstov, prisotnost in število korenin. Največ poganjkov, v povprečju 5,9, se je tvorilo na MS gojišču z 8 µM BAP in 1 µM NAA, največ korenin, v povprečju 7,2, pa na MS gojišču z 4 µM BAP in 4 µM NAA. Poganjke z dovolj razvitimi koreninami smo prestavili v plastične lončke z zemljo ali mešanico zemlje in peska (1 : 1), kjer se je uspešno aklimatiziralo vsaj 60 % vseh rastlin.
Ključne besede: Aloe vera, mikropropagacija, tkivna kultura, zdravilna rastlina
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

3.
Vpliv svinca in selena na ozkolistni koščec (Berula erecta Huds.) v in vitro pogojih
Tadeja Rižnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Veliko območij v Sloveniji in na Zemlji je močno onesnaženih s svincem (Pb). Za reševanje težav, povezanih s Pb je dobro poznati, katere rastline so sposobne rasti na tovrstnih območjih in ali so primerne za fitoremediacijo onesnaženih tal. Selen naj bi imel nekatere pozitivne učinke na rastline. Vpliv svinca in interakcije svinca ter selena na rast in razvoj makrofita vrste Berula erecta smo spremljali glede na spremembo rastnih parametrov, fotokemično učinkovitost PS II, vsebnost fotosintetskih pigmentov, antocianov, vsebnost težkih kovin v tkivih in vsebnost glutationa ter cisteina v tkivih rastlin. Rastline so rastle v Murashige in Skoog mediju z dodanimi raztopinami 10 mg Pb L-1 in 50 mg Pb L-1 (Pb dodan v obliki Pb(NO3)2), kot tudi 10 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ in 50 mg Pb L-¹ v interakciji z 0,1 mg Se L-¹ (Se dodan v obliki Na2SeO3). Dodatek Pb zaviralno deluje na rast rastline v višino in na rast korenin, vzpodbuja pa rast stolonov in brstov. Pri kombinaciji svinca in selena je bilo opaziti podobne trende. S podaljševanjem časa izpostavljenosti so se na rastlinah pokazali vse bolj negativni učinki Pb, je pa opazno izboljšanje fitnesa rastline ob dodatku selena glede na nekatere parametre (vsebnost fotosinteznih pigmentov, antocianov).
Ključne besede: Svinec, selen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, pigmenti.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

4.
The number of moves of the largest disc in shortest paths on Hanoi graphs
Simon Aumann, Katharina Götz, Andreas Hinz, Ciril Petr, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: In contrast to the widespread interest in the Frame-Stewart conjecture (FSC) about the optimal number of moves in the classical Tower of Hanoi task with more than three pegs, this is the first study of the question of investigating shortest paths in Hanoi graphs ▫$H_p^n$▫ in a more general setting. Here ▫$p$▫ stands for the number of pegs and ▫$n$▫ for the number of discs in the Tower of Hanoi interpretation of these graphs. The analysis depends crucially on the number of largest disc moves (LDMs). The patterns of these LDMs will be coded as binary strings of length ▫$p-1$▫ assigned to each pair of starting and goal states individually. This will be approached both analytically and numerically. The main theoretical achievement is the existence, at least for all ▫$n \geqslant p(p-2)$▫, of optimal paths where ▫$p-1$▫ LDMs are necessary. Numerical results, obtained by an algorithm based on a modified breadth-first search making use of symmetries of the graphs, lead to a couple of conjectures about some cases not covered by our ascertained results. These, in turn, may shed some light on the notoriously open FSC.
Ključne besede: graph theory, Tower of Hanoi, Hanoi graphs, shortest paths, symmetries, breadth-first search
Objavljeno: 14.08.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (376,70 KB)

5.
Clarovo in Friesovo število benzenoidnih sistemov
Simon Brezovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema področji organske kemije in teorije grafov. Benzenoidni ogljikovodiki so aromatske spojine, katerih razporeditev π-elektronov lahko prikažemo s pomočjo Kekuléjevih struktur. Matematično gledano so to popolna prirejanja. Šestkotnik benzenoidnega sistema, ki vsebuje natanko tri povezave popolnega prirejanja, imenujemo sekstet. Moč največje množice sekstetov glede na vse Kekuléjeve strukture benzenoidnega sistema imenujemo Friesovo število. Z dodatno zahtevano neodvisnostjo sekstetov dobimo Clarovo število. Glavni izrek magistrske naloge pomaga pri iskanju Clarovega števila velike družine benzenoidnih sistemov in omogoča primerjavo stabilnosti različnih benzenoidnih ogljikovodikov. V prvem delu predstavimo nekaj osnov teorije grafov. Nadalje proučimo kemijsko ozadje benzenoidnih ogljikovodikov in njihovo preoblikovanje v matematični jezik benzenoidnih sistemov. V drugem delu spoznamo Friesovo in Clarovo število ter dokažemo nekaj lem, potrebnih za dokazovanje glavnega izreka. Pokažemo, da obstaja preprost enoličen način iskanja Friesovega števila omejene množice benzenoidnih sistemov. Z glavnim izrekom za izbrano podmnožico benzenoidnih sistemov dokažemo, da je množica sekstetov, ki daje Clarovo število, vsebovana v množici sekstetov, ki ponudi Friesovo število. V zadnjem delu magistrske naloge de finiramo pojem stabilnosti benzenoidnega ogljikovodika. Ugotovitve podkrepimo s primeri in teoretična spoznanja primerjamo s praktično dobljenimi vrednostmi. Za konec spoznamo najbolj stabilno podmnožico benzenoidnih ogljikovodikov, popolne benzenoidne ogljikovodike.
Ključne besede: benzenoidni ogljikovodik, benzenoidni sistem, Kekuléjeva struktura, Friesovo število, Clarovo število, stabilnost benzenoidnih ogljikovodikov
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (953,05 KB)

6.
Poissonov proces pri neživljenjskih zavarovanjih
Janja Zorman, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na naključnih procesih za neživljenjska zavarovanja. Predstavljene so osnove verjetnosti, ki so potrebne za razumevanje nadaljnje snovi. Procesi obravnavajo velikosti terjatve, štejejo terjatve, ki so se zgodile v nekem časovnem obdobju ter njihove ponovitve. Tako pod različnimi pogoji vpeljemo različne procese, kot so Poissonov, obnovitveni in mešani proces, ki izpolnjujejo različne lastnosti, nekatere lastnosti pa imajo tudi skupne. Vsi ti procesi so uporabni tudi v vsakdanjem življenju, na primer v financah, stohastičnih omrežjih, zdravstveni statistiki in še mnogih drugih področjih. Pogledali si bomo tudi nekaj zgledov, ki nam bodo v pomoč pri razumevanju teh procesov, zapisali pa bomo tudi nekaj principov za izračun premij.
Ključne besede: naključni procesi, neživljenjska zavarovanja, terjatve
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

7.
Uporaba igrifikacije pri pouku računalništva
Dominik Robič, 2017, magistrsko delo

Opis: Igre, ena najstarejših oblik socialne interakcije človeka [1], so del našega vsakdana. Namenjene so predvsem zabavi v prostem času, a se pogosto zgodi, da se ob njih tudi marsikaj naučimo. Uporaba iger v poučevanju ni nič novega, saj igre zelo dobro motivirajo učence k sodelovanju in razmišljanju [2]. Velikokrat pa uporaba igre pri poučevanju izgubi namen učila in ostane le igra [3]. Da bi se temu izognili, moramo razumeti pojem igra in zakaj igre motivirajo učence. Igra je sistem, v katerem je igralec vključen v abstraktni izziv, definiran s pravili, interaktivnostjo in povratno informacijo, ki vodi do kvantitativnih rezultatov, ki pogosto privedejo do emocionalnega učinka [5]. Že iz definicije lahko zasledimo osnovne elemente igre, ki so: sistem, igralec, abstrakcija, izziv, pravila, povratna informacija, kvantitativni rezultat in emocionalni odziv. Pomembno je, kako so elementi v praktičnem primeru povezani med seboj. Igralec dobi zanimanje za igro zaradi takojšnje povratne informacije in interakcije, ki sta povezani z izzivom igre. Izziv je definiran s pravili znotraj sistema, da vzbuja čustvene odzive, ki so povezani s kvantitativnim rezultatom, ki je abstraktno prikazan znotraj večjega sistema. Vidimo, da gre za elemente, ki vzpodbujajo igralca k razmišljanju. Zanima nas, kako bi lahko te elemente uporabili pri poučevanju, kar nas privede do pojma igrifikacija. Igrifikacija pomeni uporabo načinov razmišljanja v igri, mehanike iger in estetike iger z namenom vključitve in motivacije ljudi k učenju in reševanju problemov. Pomembni elementi igrifikacije so torej igra, mehanika iger, estetika iger, načini razmišljanja v igri, vključitev ljudi, motivacija, učenje in reševanje problemov [8]. Če želimo doseči efektivno igrifikacijo pouka, morajo biti mehanika, dinamika in estetika igre ves čas v medsebojni interakciji. To zelo dobro razloži MDE okvir [10]. Mehanika igre so metode, ustvarjene za interakcijo s stanjem igre, ki jih prožijo agenti [12]. Dinamika igre opisuje proces vpliva mehanike igre na igralca v času, ko je ta v interakciji z mehaniko in v času po interakciji z mehaniko igre [10]. Dinamika igre sproži emocionalne odzive pri igralcu, kar nas privede do estetike igre [6]. Za boljše razumevanje estetike igre, ki se pojavlja pri uporabi igrifikacije, je potrebno razumeti behavioristične modele in motivacijo [9]. Šele ko razumemo te pojme, lahko igrifikacijo vključimo v pouk računalništva. Na spletu lahko zasledimo veliko aplikacij in iger, ki omogočajo igrifikacijo pouka računalništva. Med njimi sta tudi ClassDojo in Minecraft Education Edition. Za igrifikacijo pa ni vedno potrebna uporaba tehnologije. Igrifikacijo lahko vključimo v pouk tudi tako, da sami izdelamo elemente, pri čemer je potrebno upoštevati vse ključne elemente igrifikacije [39].
Ključne besede: igra, igrifikacija, motivacija, mehanika igre, dinamika igre, estetika igre
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

8.
Rast in razvoj treh ekotipov plazeče zelene (Apium repens (Jacq.) Lag.) v tkivni kulturi
Jasmina Ramšak, 2017, magistrsko delo

Opis: Po vsej Evropi velja plazeča zelena (Apium repens (Jacq. Lag.) za kritično ogroženo vrsto, ki številčno zelo nazaduje. V Sloveniji že od leta 1997 niso najdena nova ali potrjena obstoječa rastišča. Za ponovno naselitev A. repens na slovenska tla bi bilo potrebno rastlinski material pridobiti z nam najbližjih lokalno prilagojenih in ekološko podobnih okolij. Namen naloge je bil vzpostaviti tkivno kulturo iz rastlin A. repens, pridobljenih na izviru reke Slunjčice na Hrvaškem ter ga morfološko in fiziološko primerjati z rastlinskim materialom, pridobljenim iz botaničnega vrta Kew, Velika Britanija, ter iz Španije, ki že raste v tkivni kulturi. Uporabili smo trdno Murashige in Skoog (MS) gojišče brez in z rastnim regulatorjem, BAP v koncentracijah 2 µM in 5 µM. Ugotavljali smo, na katerem gojišču poganjki vseh treh ekotipov najbolje uspevajo, jih primerjali med seboj in ugotavljali, ali gre za podobne ali različne ekotipe te vrste. Tekom rasti in razvoja posameznega ekotipa A. repens smo spremljali rastne parametre: višino poganjkov, število stolonov, število brstov, dolžino korenin in število korenin ter merili fotokemično učinkovitost posameznega ekotipa. Glede na to, da je A. repens rastlina močvirnatih tal, smo ovrednotili vpliv delne potopitve na zgoraj omenjene morfološke in fiziološke parametre. Vsi trije ekotipi A. repens so najbolje uspevali na osnovnem MS gojišču brez rastnih regulatorjev. Rast in razvoj španskega ekotipa je po vseh izmerjenih parametrih značilno izstopal. Poganjki so zrastli najvišje, razvilo se je največ stolonov, brstov, korenine so bile najdaljše in najštevilnejše, rastlinski material je izgledal robustno. Delna potopitev na morfološke in fiziološke parametre ni bistveno vplivala.
Ključne besede: Apium repens, plazeča zelena, Apiaceae, kobulnice, ekotip, tkivna kultura, morfološki znaki, fiziološki znaki, renaturacija
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

9.
Link prediction in multiplex online social networks
Mahdi Jalili, Yasin Orouskhani, Milad Asgari, Nazanin Alipourfard, Matjaž Perc, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Online social networks play a major role in modern societies, and they have shaped the way social relationships evolve. Link prediction in social networks has many potential applications such as recommending new items to users, friendship suggestion and discovering spurious connections. Many real social networks evolve the connections in multiple layers (e.g. multiple social networking platforms). In this article, we study the link prediction problem in multiplex networks. As an example, we consider a multiplex network of Twitter (as a microblogging service) and Foursquare (as a location-based social network). We consider social networks of the same users in these two platforms and develop a meta-path-based algorithm for predicting the links. The connectivity information of the two layers is used to predict the links in Foursquare network. Three classical classifiers (naive Bayes, support vector machines (SVM) and K-nearest neighbour) are used for the classification task. Although the networks are not highly correlated in the layers, our experiments show that including the cross-layer information significantly improves the prediction performance. The SVM classifier results in the best performance with an average accuracy of 89%.
Ključne besede: social networks, complex networks, signed networks, link prediction, machine learning
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (940,17 KB)

10.
Morphological evolution of the skull in closely related bandicoot rats
Boris Kryštufek, Franc Janžekovič, Rainer Hutterer, Tina Klenovšek, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: We addressed the effects of phylogeny, ecology, and allometry on shape variation in ventral cranium, mandible and maxillary tooth-row in all five extant bandicoot rats. These rats are classified into two genera (Bandicota and Nesokia) and occupy different ecological niches along fossorial to aquatic gradient. The analysed structures are controlled by different gene loci, have diverse developmental patterns and different functional roles what induced us to hypothesize that they respond differently to the interplay between phylogenetic constrains and selective pressures. This was indeed the case in our results. Ventral cranial shape contained an apparent phylogenetic signal at various levels of taxonomic hierarchy of bandicoot rats and therefore accurately replicated the taxonomic hierarchy within the group. Molar crowns, which are less rich in anatomical complexity than the ventral cranium, provided a taxonomic grouping that was less straightforward in comparison with the skull. The phylogenetic signal was diluted in the mandible, probably by adaptive trends for the ecological niche. Unsurprisingly, an ecological gradient from a fossorial to aquatic ecotype explained 19.1% of mandibular shape variation. The major differences between ecotypes were on mandibular landmarks associated with insertion of major muscles that move the mandible during chisel-tooth drilling in fossorial B. bengalensis and N. indica. Among the three structures, the mandible was also the most affected by allometry, with size accounting for 14.0% of shape variability. Nesokia and Bandicota are by far the youngest murine taxa still attributed to a generic level. Small genetic differences however sharply contrast with unique shape features, evident in craniodental structures of these rats. This is particularly relevant for the endangered N. bunnii which is only known from a small range and peripheral isolate in Iraq. Morphological uniqueness emphasizes its ‘value’ in conservation policies more accurately than genetic metrics, making it more “visible” in a bunch of pest rats.
Ključne besede: fossorial ecotype, mandible, molars, phenotypic plasticity, phylogenetic structuring
Objavljeno: 07.08.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (7,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici