| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1761
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Medpredmetno povezovanje geografije in matematike v osnovni šoli
Alja Balažič, 2020, magistrsko delo

Opis: Medpredmetno povezovanje v šolah je vse bolj pogosto in zaželeno zaradi povezovanja znanja različnih šolskih področij in njihove prenosljivosti na življenjske situacije. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize medpredmetnega povezovanja geografije in matematike pripraviti didaktična gradiva za ure medpredmetnega povezovanja omenjenih dveh predmetov. V teoretičnem delu so povzeta ključna spoznanja, vezana na teorijo medpredmetnega povezovanja, predstavljen je pomen geografije in matematike v osnovni šoli. Predstavljeni so tudi kurikularni dokumenti za osnovno šolo s poudarkom na analizi učnih načrtov obravnavanih predmetov ter njuno medpredmetno povezovanje. Na koncu teoretičnega dela smo na podlagi pregleda in analize izbranih geografskih učbenikov določili matematične kriterije za medpredmetno povezovanje z geografijo. Na tej osnovi smo v aplikativnem delu zasnovali zbirko nalog za ure medpredmetnega povezovanja geografije in matematike, ki je sestavljena iz osmih sklopov nalog – vsak sklop vsebuje predstavitev in uvodna pojasnila, naloge za učence ter rešitve nalog z dodatnimi predlogi in pojasnili za učitelje. V empiričnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate anket, ki smo jih izvedli z učitelji geografije in matematike, vezane na medpredmetno povezovanje v osnovni šoli, in mnenje učiteljev o pripravljeni zbirki nalog. Raziskava je pokazala, da je učiteljem medpredmetno povezovanje pomembno, pri pouku ga uporabljajo v različnem obsegu, zaznavajo pa tudi določene težave. Anketirani učitelji medpredmetno povezujejo geografijo in matematiko na nekaterih področjih ter so pripravljeno zbirko nalog dobro ocenili.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, geografija, matematika, osnovna šola, učni načrt, zbirka nalog
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 40; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

2.
Odpornost ocetnokislinskih bakterij proti izbranim antibiotikom in šibkim organskim kislinam
Lora Klanfar, 2020, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo pri 34 izbranih sevih ocetnokislinskih baterij iz rodov Komagataeibacter in Acetobacter preučevali odpornost proti naslednjim antibiotikom: ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, eritromicinu, gentamicinu in trimetoprimu. Odpornost smo ocenili s pregledovanjem rasti okrog diskov, prepojenih z znanimi koncentracijami antibiotikov. Šest sevov je bilo odpornih proti vsem testiranim antibiotikom, 16 sevov proti petim antibiotikom, 11 sevov proti štirim antibiotikom in en sev proti trem antibiotikom. V nadaljevanju smo v genomskih sekvencah preiskanih referenčnih sevov poiskali gene, ki potencialno kodirajo proteine za odpornost proti testiranim antibiotikom. Pri tem smo uporabili bazo CARD s poznanimi geni za odpornost proti antibiotikom. Najpogostejša funkcija genov, ki smo jih identificirali, je bila črpalka za transport antibiotikov iz celice. Poleg odpornosti proti antibiotikom smo pri štirih sevih iz rodu Komagataeibacter in štirih sevih iz rodu Acetobacter preiskali tudi odpornost proti ocetni in citronski kislini s testiranjem sposobnosti rasti v tekočem gojišču v prisotnosti 1% etanola in različnih koncentracij ene izmed obeh kislin. Najvišjo odpornost proti ocetni kislini (4,5%) smo ugotovili pri sevu Acetobacter pomorum LMG 18848T in Acetobacter pasteurianus T6K1, najmanjšo (1,5%) pa za sev Acetobacter aceti LMG 1504T. Največjo odpornost proti citronski kislini (3,5%) smo ugotovili za sev Komagataeibacter sp. AV429, najmanjšo (0,69%) pa za seve Acetobacter pomorum LMG 18848T, Acetobacter pasteurianus LMG 1262T in Acetobacter pasteurianus T6K1. Z namenom, da bi ugotovili stabilnost genoma seva Komagataeibacter sp. AV382 po precepljanju na gojišču RAE v prisotnosti 1% etanola in 1% ocetne kisline, smo po šestih mesecih precepljanja (dvakrat tedensko) posekvencirali genom in ga primerjali z genomsko sekvenco tega seva pred precepljanjem. Z bioinformatskim orodjem MAUVE smo identificirali regijo, za katero se je zdelo, da se je prestavila, a z uporabljenimi začetnimi oligonukleotidi v reakciji PCR tega nismo uspeli dokazati.
Ključne besede: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom, odpornost proti šibkim organskim kislinam, stabilnost genoma
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3.
Uzroci slovenskih i hrvatskih osnovnoškolaca za (ne) dovršavanje domaćih zadaća iz matematike
Ines Bistrović, 2020, magistrsko delo

Opis: Domaća zadaća ima važnu odgojnu ulogu, njome se utvrđuje nastavni sadržaj, stječu radne navike, kreativnost, potiče se mišljenje, samostalno djelovanje, ne izvršavaju se samo obaveze prema učitelju već se i direktno gradi sebe kao učenika, radnika i osobu. Ovaj rad tematizira uzroke dovršavanja odnosno ne dovršavanje domaćih zadaća iz matematike. Fokusirali smo se na učenike osnovne škole, šestog, sedmog i osmog razreda, predmet matematika. Zanimali su nas čimbenici koji utječu na dovršavanje odnosno ne dovršavanje domaće zadaće iz matematike. Promatrali smo utjecaj školskog i kućnog okruženja te utjecaj samog učenika s obzirom na postignuće i stupanj dovršavanja domaće zadaće. Kako bismo saznali kakav je stav učenika osnovne škole s obzirom na (ne) dovršavanje domaće zadaće proveli smo anketu. Dobivene rezultate smo usporedili te smo došli do nekih zanimljivih otkrića. U empiričnom istraživanju magistarskog rada precizno smo opisali ta saznanja, kao npr. saznali smo da se većina učenika usredotoči na domaću zadaću i dok ju ne završi ne razmišlja o drugim stvarima. Također zanimljiva je spoznaja da učenici ne prepisuju domaću zadaću prije sata ili tijekom odmora, te se uvijek potrude najbolje što mogu napisati domaću zadaću. Saznali smo da u Hrvatskoj učitelj provjerava napisanu domaću zadaću. S druge strane saznali smo i da učenici ne vole matematiku, te da ju ne uče s veseljem, kao i da je matematika za njih dosadna.
Ključne besede: matematika, osnovna škola, dovršavanje, domaća zadaća, učenik
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 56; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

4.
Odnos do nutrij (myocastor coypus) in znanje o njih
Bojana Kuronja, 2020, magistrsko delo

Opis: Invazivne tujerodne vrste so zaznan globalni problem zaradi številnih negativnih vplivov, ki jih imajo na ekosisteme ter številne dejavnosti človeka. V naši raziskavi smo se osredotočili na nutrijo (Myocaster coypus), tujerodno invazivno vrsto, ki se uspešno širi po Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti obstoječe znanje ter mnenja prebivalcev Slovenije s ciljem, da bi ta spoznanja vgradili v gospodarjenje s to vrsto. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, ki je vključeval naslednje sklope: a) neposredne izkušnje z nutrijo; b) mnenje o (ne)sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z nutrijami v naravnem in urbanem okolju; c) mnenje o nutrijah in upravljanju z njimi v naravnem in urbanem okolju; d) obstoječe znanje o nutrijah in e) viri informacij, od katerih so anketirani dobili največ podatkov o nutriji. V celoti je anketni vprašalnik izpolnilo 464 ljudi iz celotne Slovenije. Ugotavljamo, sledeče: a) vse vedenje o nutriji so pridobili iz medijev; b) za upravljanje z nutrijami se zdijo najbolj sprejemljivi ukrepi: ulov nutrije, nato sterilizacija in izpustitev nazaj v naravo; c) tujerodne vrste so enako pomembne kot avtohtone ter da so z znanstvenega vidika bolj zanimive ter d) obstoječe znanje anketirancev o nutrijah je dobro. Na osnovi analize pridobljenih mnenj ugotavljamo, da bi za sprejemljive ukrepe lahko obveljali tisti, ki ne bi vključevali usmrtitev živali, morali pa bi biti pospremljeni z ustreznim izobraževanjem in obveščanjem prebivalstva o potrebnosti teh ukrepov.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, odnos, znanje, ukrepi, biodiverziteta
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 83; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Variabilnost krila metulja navadnega lešnikarja (maniola jurtina, lepidoptera): pristop z geometrijsko morfometrijo
Niko Gomboc, 2020, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil ovrednotiti morfološko variabilnost v obliki drugega krila ter razporeditvi in številu črnih pik na ventralni strani drugega krila metulja navadnega lešnikarja (Maniola jurtina). Vidik obravnave je bilo razmerje med znotrajpopulacijsko in medpopulacijsko variabilnostjo. Material je obsegal metulje iz petih različnih območij Balkanskega polotoka iz držav Bosna in Hercegovina ter Srbija. V analizo oblike drugega krila je bilo vključenih 221 osebkov, v analizo razporeditve in števila črnih pik pa 365 osebkov. Z metodami tradicionalne morfometrije sem ovrednotil variabilnost v številu in razporeditvi pik. Velika večina metuljev je imela dve ali tri pike, povprečno število vseh pik pa je bilo 2,61 pik. Prisotnih je bilo 16 različnih fenotipov razporeditve pik, najpogostejši pa je bil S2,5. S pomočjo Hi-kvadrat testa sem potrdil, da so statistično značilne razlike v razporeditvi pik prisotne med populacijami metuljev iz območij Čemernica-Fruška gora (p=0,018), Čemernica-Suva planina (p=0,028), Fruška gora-Uzlomac (p=0,013) in Suva planina-Uzlomac (p=0,002), druge primerjave niso imele statistično značilnih razlik. Izraženi sta tako znotrajpopulacijska kakor medpopulacijska variabilnost v številu in razporeditvi pik na drugem krilu, vendar je v večjem obsegu izražena znotrajpopulacijska variabilnost. Z metodami geometrijske morfometrije sem ovrednotil variabilnost v obliki drugega krila. Dokazal sem, da med populacijami ne prihaja do večjih razlik v obliki drugega krila, saj so se morfoprostori populacij izrazito prekrivali in niti za eno populacijo nisem mogel trditi, da je prepoznavno drugačna. Koeficienti variabilnosti so se med populacijami znatno razlikovali, s čimer sem potrdil, da prevladuje znotrajpopulacijska variabilnost. Razhajanja v obliki krila so prisotna znotraj populacij in so prisotna na celotnem krilu, največja pa so prisotna na stičišču osme vene (V8) z osrednjo celico in stičišču sedme vene (V7) in osrednjo celico.
Ključne besede: Maniola jurtina, tradicionalna morfometrija, geometrijska morfometrija, krilo, znotrajpopulacijska variabilnost, medpopulacijska variabilnost
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 98; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
Izobraževalni roboti kot orodje pri poučevanju programiranja za začetnike
Lučka Višnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje programiranja je pomembno in hkrati zahtevno tako za učitelja kot za učenca. Mnogim posameznikom lahko učenje zaradi značilnosti programiranja predstavlja težavo. Z uporabo izobraževalnih robotov se omogoči grajenje konceptov s področja znanosti in tehnologije, kar se interpretira skozi inženiring ter temelji na matematiki. V tem magistrskem delu se bomo osredotočili na raziskovanje različnih robotov, ki so primerni za uporabo v izobraževanju. V prvem delu bomo prikazali robote in njihov namen uporabe skozi čas, nato bomo predstavili pomen vključevanja robotov v šole ter to podkrepili s koncepti konstruktivizma in konstrukcionizma. Cilj naloge je raziskati izobraževalne robote in poiskati konkretne rešitve, kako le-te vključiti v poučevanje začetnikov v programiranju.
Ključne besede: Izobraževalni roboti, poučevanje programiranja, konstruktivizem, konstrukcionizem.
Objavljeno: 13.08.2020; Ogledov: 29; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

7.
Aktualnost izbirnih predmetov s področja kemije pri slovenskih osnovnošolcih
Daša Čakš, 2020, magistrsko delo

Opis: Znanje s področja kemije je dandanes zelo pomembno. Kemijsko znanje se prepleta v vedah, ki so pomembne za razvoj sveta, npr. medicina, farmacija, kmetijstvo. Znanja, ki jih pridobimo, so uporabna tudi v vsakdanjem življenju. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kateri obvezni izbirni predmeti so pri učencih med popularnejšimi in kateri so razlogi, na podlagi katerih se učenci odločijo, kateri izbirni predmet bodo obiskovali. Zanimalo nas je, kakšen del nabora predstavljajo naravoslovno-tehniški predmeti. Ugotoviti smo želeli, katere teme bi učence pritegnile, da bi se v večji meri odločili za izbirne predmete s področja kemije in naravoslovja. Do želenih odgovorov smo prišli tako, da smo pridobili podatke s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter s pomočjo dveh vprašalnikov, ki smo ju sestavili na spletni strani 1ka (www.1ka.si). Enega smo posredovali učencem 8. in 9. razredov, drugega pa učiteljem. Pridobili smo odgovore 230 učencev, od tega je bilo 87 (37,8 %) fantov in 143 (62,2 %) deklet, in odgovore 30 učiteljev, ki poučujejo izbirne predmete s področja kemije. Glede na dobljene podatke smo ugotovili, da šole ponudijo več izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa, učenci pa se raje odločajo za predmete naravoslovno-tehniškega sklopa. Glavna razloga, da se učenci odločijo za določen izbirni predmet, sta, da jih zanima tematika in da jim bo to koristilo za nadaljnje izobraževanje. Pri izbirnih predmetih s področja kemije bi si tako učenci kot tudi učitelji želeli več zanimivih eksperimentov in uporabnih vsebin. Kljub temu da so s področja kemije ponujeni trije izbirni predmeti, izbirni predmet poskusi v kemiji pa je dokaj priljubljen, bi si učenci želeli več zanimivih eksperimentov, želeli pa bi se tudi naučiti, kako izdelati izdelke, ki jih lahko uporabljamo doma.
Ključne besede: obvezni izbirni predmeti, aktualnost, kemija
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 80; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
Znanje o delcih snovi in agregatnih stanjih na submikroskopski ravni pri devetošolcih v severovzhodni Sloveniji
Bojana Kuronja, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o znanju o delcih snovi in agregatnih stanjih na submikroskopski ravni pri devetošolcih v severovzhodni Sloveniji. Glavni namen magistrskega dela je preučiti, kakšno znanje o kemijskih pojmih (element, spojina, zmes, čista snov in agregatno stanje snovi) na submikroskopski ravni imajo učenci v severovzhodni Sloveniji. Prav tako nas je zanimalo, kako se učitelji lotevajo razlage submikroskopske ravni pri pouku, in ali imajo učenci težave pri razumevanju. Za namen raziskave smo pripravili preizkus znanja, ki je bil sestavljen iz petih različnih nalog in je zajemal ključne kemijske pojme. V naši raziskavi je sodelovalo 257 devetošolcev iz šestih osnovnih šol v Mariboru in okolici. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci najmanj težav pri prepoznavanju submikroskopske delčne sestave snovi, ki se navezuje na eno spremenljivko (npr. čista snov). Prav tako nimajo težav s prepoznavanjem agregatnih stanj na submikroskopski ravni. Večje težave nastopijo pri prepoznavanju dveh spremenljivk (npr. zmes spojine in elementa, zmes elementov, zmes dveh spojin).
Ključne besede: razumevanje kemijskih pojmov, submikroskopska raven, element, spojina, zmes, čista snov, agregatno stanje snovi.
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 79; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Vidiki eksperimentalnega dela v osnovnošolskih tekmovanjih iz kemije
Maja Luković, 2020, magistrsko delo

Opis: Tekmovanja predstavljajo enega izmed načinov preverjanja in ocenjevanja znanja ter omogočajo spremljanje razvoja dosežkov učenca in njegovih kognitivnih sposobnosti. Državna tekmovanja zajemajo različna področja znanstvenih disciplin, vendar se pri sestavljanju tekmovalnih pol vsa opirajo na veljavne učne načrte. Cilji iz učnih načrtov pri pouku kemije so usmerjeni v pridobivanje temeljnih kemijskih znanj iz različnih vsebin, razvijanje kompleksnega in kritičnega mišljenja ter naravoslovne pismenosti v najširšem pomenu besede. Pri tem igra pomembno vlogo tudi praktično eksperimentalno delo, ki je bistven sestavni del na vseh stopnjah poučevanja kemije in bi bilo prav, da je vključeno tudi na Preglova tekmovanja. Ocenjevalec bi s tem dobil širšo sliko o učenčevem znanju, logičnem razmišljanju in naravoslovni pismenosti. Končna ocena ne bi v celoti opredeljevala samo njegovih kognitivnih sposobnosti, ampak bi del ocene opisal tudi njegove psihomotorične lastnosti. Preglova tekmovanja iz kemije sicer ne zajemajo ocenjevanja praktičnega dela, je pa v tekmovalnih polah veliko takšnih nalog, ki od učencev zahtevajo povezovanje teoretičnih dejstev z eksperimentalnim delom, oziroma s predstavami o njihovi izvedbi. V naši raziskavi smo se osredotočili samo na »teoretične eksperimentalne naloge«, ki zahtevajo povezovanje teoretičnega znanja s predstavami in izkušnjami o praktični izvedbi. Pri raziskavi, kjer smo na vzorcu 25.750-ih učencev primerjali uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog na šolskih tekmovanjih z reševanjem celotnega testa, smo ugotovili, da je le-ta slabša. Medtem se je na državnih tekmovanjih izkazalo, da so uspešnejši prav tisti učenci, ki so bolje reševali teoretične eksperimentalne naloge. Rezultati odstopajo samo za leto 2016, kjer je bila uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog na šolskem tekmovanju večja v primerjavi z uspešnostjo reševanja celotne pole. V drugem delu naše analize smo ugotavljali uspešnost reševanja teoretičnih eksperimentalnih nalog glede na nižje in višje kategorije znanja po Bloomovi taksonomiji. Ugotovili smo, da je bilo reševanje nalog iz nižjih kategorij znanja bolj uspešno v primerjavi z reševanjem nalog iz višjih kategorij znanja po Bloomu.
Ključne besede: državna in šolska tekmovanja, Preglovo tekmovanje, teoretične eksperimentalne naloge, višje in nižje kategorije nalog po Bloomu
Objavljeno: 11.08.2020; Ogledov: 65; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Distance-based Invariants and Measures in Graphs
Aleksander Kelenc, 2019, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation is concerned with aspects on distance related topics in graphs. We study three main topics, namely a recently introduced measure called the Hausdorff distance of graphs and two new graph invariants - the edge metric dimension and the mixed metric dimension of graphs. All three topics are part of the metric graph theory since they are tightly connected with the basic concept of distance between two vertices of a graph. The Hausdorff distance is a relatively new measure of the similarity of graphs. The notion of the Hausdorff distance considers a special kind of common subgraph of the compared graphs and depends on the structural properties outside of the common subgraph. We study the Hausdorff distance between certain families of graphs that often appear in chemical graph theory. Next to a few results for general graphs, we determine formulae for the distance between paths and cycles. Previously, there was no known efficient algorithm for the problem of determining the Hausdorff distance between two trees, and in this dissertation we present a polynomial-time algorithm for it. The algorithm is recursive and it utilizes the divide and conquer technique. As a subtask it also uses a procedure that is based on the well-known graph algorithm for finding a maximum bipartite matching. The edge metric dimension is a graph invariant that deals with distinguishing the edges of a graph. Let $G=(V(G),E(G))$ be a connected graph, let $w \in V(G)$ be a vertex, and let $e=uv \in E(G)$ be an edge. The distance between the vertex $w$ and the edge $e$ is given by $d_G(e,w)=\min\{d_G(u,w),d_G(v,w)\}$. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two edges $e_1,e_2 \in E(G)$ if $d_G(w,e_1) \ne d_G(w,e_2)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is an edge metric generator of $G$ if every two distinct edges of $G$ are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of an edge metric generator of $G$ is called the edge metric dimension and is denoted by $dim_e(G)$. The concept of the edge metric dimension is new. We study its mathematical properties. We make a comparison between the edge metric dimension and the standard metric dimension of graphs while presenting some realization results concerning the two. We prove that computing the edge metric dimension of connected graphs is NP-hard and give some approximation results. Moreover, we present bounds and closed formulae for the edge metric dimension of several classes of graphs. The mixed metric dimension is a graph invariant similar to the edge metric dimension that deals with distinguishing the elements (vertices and edges) of a graph. A vertex $w \in V(G)$ distinguishes two elements of a graph $x,y \in E(G)\cup V(G)$ if $d_G(w,x) \ne d_G(w,y)$. A set $S$ of vertices in a connected graph $G$ is a mixed metric generator of $G$ if every two elements $x,y \in E(G) \cup V(G)$ of $G$, where $x \neq y$, are distinguished by some vertex of $S$. The smallest cardinality of a mixed metric generator of $G$ is called the mixed metric dimension and is denoted by $dim_m(G)$. In this dissertation, we consider the structure of mixed metric generators and characterize graphs for which the mixed metric dimension equals the trivial lower and upper bounds. We also give results on the mixed metric dimension of certain families of graphs and present an upper bound with respect to the girth of a graph. Finally, we prove that the problem of determining the mixed metric dimension of a graph is NP-hard in the general case.
Ključne besede: Hausdorff distance, distance between graphs, graph algorithms, trees, graph similarity, edge metric dimension, edge metric generator, mixed metric dimension, metric dimension
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (800,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.49 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici