SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1673
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv izbranih okoljskih dejavnikov na pestrost in abundanco mahov pri kolonizaciji gozdnih poti v zakisanih srednjeevropskih bukovih gozdovih
Martina Šuman, 2019, magistrsko delo

Opis: Gozdovi predstavljajo glavni življenjski prostor za številne mahove, ki uspevajo na gozdnih tleh, kjer so okoljske razmere dovolj dobre za njihov obstoj. V naši raziskavi smo primerjali pestrost mahov na gozdnih poteh z zmerno motnjo in na stabilnih gozdnih tleh, kjer ni antropogenih motenj. Ugotavljali smo tudi povezavo med abiotskimi dejavniki in pojavljanjem določenih mahovnih tipov (akrokarpni/plevrokarpni/ostali) na različnih gozdnih tleh. Raziskavo smo opravili v manjšem mešanem bukovem gozdu v naselju Jurovski Dol (Slovenske Gorice, SV Slovenija). Za potrebe naše raziskave smo na terenu vzpostavili 50 trajnih popisnih ploskvic velikosti 50 cm x 200 cm, od tega je bilo 40 ploskvic poraslih z mahovno floro, 10 je bilo brez mahovne flore. Na popisnih ploskvicah smo skupno zabeležili 24 taksonov mahov, od tega smo 13 taksonov našli izključno na trajnih popisnih ploskvicah, ki so se nahajale vzdolž gozdnih poti. Na terenu smo merili tudi nekatere abiotske dejavnike (temperaturo tal, zraka in mahovne površine, vlago tal in mahovne površine, pH tal ter osvetljenost mahovne površine). Prav tako smo skozi obdobje 12 mesecev merili višino mahovne površine in višino stelje. Pridobljene podatke smo nato analizirali in izračunali povprečne vrednosti abiotskih dejavnikov, jih primerjali po popisnih ploskvicah. Uporabili smo tudi kompleksnejše multivariatne statistične metode oz. DCA analize za iskanje povezave med pojavljanjem in dominanco taksonov ter abiotskimi dejavniki. Ugotovili smo, da (kontrolne) ploskvice TKP41-50 brez prisotnosti mahov najbolj označujejo višje vrednosti za višino stelje in vlago prsti. Ploskvice TKP31-40 imajo v primerjavi z ostalimi ploskvicami višje vrednosti pH tal, prav tako so tukaj v povprečju mahovi najvišji. Vzorčne popisne ploskvice TVP1-30 pa so heterogene in so se razporedile vzdolž gradientov osvetljenosti, temperature tal, zraka, površine in pH tal ob mahovni površini. Ugotovili smo, da na popisnih ploskvicah vzdolž gozdnih poti prevladuje akrokarpni tip mahov, veliko je tudi predstavnikov višjih jetrenjakov (Jungermanniales). Na ploskvah z višjimi vrednostmi temperature zraka, tal in površine, pH tal ter osvetljenosti mahovne površine, se pojavljajo Diphyscium foliosum, Brachythecium sp., Rhizomnium punctatum, Plagiomnium rostratum, Hypnum cupressiforme, Thuidium tamariscinum, Plagiothecium undulatum. Ploskvice z višjimi vrednostmi za vlago zraka in tal označujejo vrste Dicranodontium denudatum, Pellia epiphylla, Bazzania trilobata, Bazzania trilobata, Pleurozium schreberi, Eurhynchium angustirete, Atrichum undulatum, Calypogeia arguta, Calypogeia fissa, Leucobryum glaucom in na ploskvicah, z višjimi mahovi se pojavljajo Eurhynchium angustirete, Pleurozium schreberi. Ti abiotski dejavniki imajo vpliv na pojavljanje in kolonizacijo mahov, vendar smo ugotovili, da je glavni dejavnik, ki vpliva na razraščanje mahov zasteljevanje oz. višina listne stelje, ki je omejitveni dejavnik.
Ključne besede: Mahovi (Bryophyta), abiotski dejavniki, plevrokarpni tip, akroparpni tip, listnati mahivi, jetrenjaki.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 9; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (5,45 MB)

2.
Tehniška pismenost in razvoj metakognitivnega modela funkcionalne pismenosti na tehniškem področju
Zvonka Cencelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Pismenost, še posebej funkcionalna pismenost postaja v sodobni družbi vse bolj pomembna. Ob tem pa postaja tudi vse večji problem. Danes, ko smo vse bolj odvisni od tehnologij in ko se te vse hitreje spreminjajo, se moramo z njimi seznaniti in jih usvojiti v čim krajšem času. V okviru pouka tehnike in tehnologije v osnovni šoli in različnih inženirskih predmetih v nadaljnem izobraževanju to pomeni sporazumevanje, branje in pisanje o problemih tehnike ter učenje učenja o tehniki in tehnologiji. V nalogi je posebej poudarjeno usvajanje bralnih strategij, ki se razvija (funkcionalizira) v zmožnost učenja o tehniki, saj poznavanje bralnih učnih strategij omogoča učencu, da z branjem usvoji informacije in jih nato zna glede na namen tudi učinkovito uporabiti. Ugotovljene pomanjkljivosti, pridobljene ob študiju literature, smo v največji meri poskušali odpraviti s sodobnimi didaktičnimi metodami, s katerimi smo želeli učence naučiti uporabljati različne študijske strategije, s pomočjo katerih učenci identificirajo in klasificirajo podatke v besedilu z namenom, da prebrano bolje razumejo in si zapomnijo. Šele obvladovanje učnih strategij namreč daje učencu kompetentnost reševanja zadane naloge, zadanega problema in motivacijo za delo z različnimi pisnimi viri. V disertaciji smo razvili metakognitivni model funkcionalne pismenosti prilagojen za tehniško področje (MkM_FPT), merili njegovo učinkovitost v odvisnosti strukture pouka in formativnega spremljanja učenčevega napredka. Poučevanje Tehnike in tehnologije (TIT) v osnovni šoli (OŠ) smo prilagodili trendom današnje šole in pri tem omogočili učencem aktivno odkrivanje in reševanje zastavljenih problemov. Učinkovitost modela MkM_FPT, kjer so učenci stalno vodeni in v sodelovanju z učiteljem, se odraža na končni kompetenci (kvaliteta izdelave, izvirnost, samostojnost pri delu), večji funkcionalni pismenosti (učenec je sposoben učinkovitega učenja iz pisnih gradiv, uporabe tehnične dokumentacije in pisnih, video in drugih navodil za izdelavo izdelkov, predstavitve in argumentacije izbranih rešitev), posredno pa tudi večji motivaciji za delo z različnim študijskim gradivom in boljšo organiziranostjo dela. Rezultati raziskave kažejo, da model MkM_FPT omogoča učiteljem upoštevati učenceve posebnosti in voditi učence k razvijanju znanja z razumevanjem. Ob tem pa z razvitim modelom MkM_FPT dosegamo pri učencih višle kognitivne, afektivne in psihomotorične ravni znanja, odnosov in spretnosti.
Ključne besede: funkcionalna pismenost na inženirskem in tehniškem področju, bralno razumevanje, didaktični model, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 08.05.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (5,36 MB)

3.
Analiza sestave bakterijske združbe iz zbirnega jezera industrijske odpadne vode
Lučka Simon, 2019, doktorska disertacija

Opis: Objekt raziskovanja te naloge je bila odpadna industrijska voda iz umetnega zbirnega jezera, ki se nahaja v urbanem okolju. Prebivalstvo v tem okolju zlasti v poletnih mesecih moti pogosto penjenje in motnost vode v jezeru. Z namenom preiskave mikrobnih združb tega jezera smo poleti 2013 odvzeli vzorce vod in sedimentov iz petih, geografsko različnih vzorčnih mest jezera. Vzorcem smo ob odvzemu preiskali tudi izbrane fizikalno-kemijske lastnosti. Na hranilnem agarju smo iz vzorcev osamili 71 morfološko različnih izolatov. Vse izolate smo opisali s fenotipskimi in molekularno-biološkimi pristopi. S preiskavo nukleotidnih zaporedij genov za 16S rRNA smo identificirali 20 različnih bakterijskih rodov iz 16 družin. Sekvenca gena za 16S rRNA enega izmed izolatov se je z najbolj podobno sekvenco referenčnih sevov ujemala v le 96,2 %, zato smo ta izolat v nadaljevanju natančno preiskali s fenotipskimi pristopi in analizo njegovega genomskega zaporedja. Na osnovi teh rezultatov smo izolat opisali in objavili kot novo bakterijsko vrsto Paenibacillus aquistagni 11T. Preiskovanje odpornosti proti klinično pomembnim antibiotikom pri izolatih iz družine Enterobacteriaceae in iz rodov Acinetobacter ter Pseudomonas je odkrilo odpornost proti ampicilinu, pri 14,3 % sevov iz družine Enterobacteriaceae pa tudi proti kloramfenikolu. Izolati, identificirani kot Acinetobacter sp., Pseudomonas otitidis in Bacillus sp., ki smo jih izolirali iz vzorčnega mesta kjer je bilo penjenje najbolj obilno, so tudi v pogojih laboratorijskega namnoževanja tvorili stabilno peno na površini kompleksnega gojišča. Po analizi fizikalno-kemijskih lastnosti vode smo ugotovili najvišjo koncentracijo kovin v vzorčnem mestu 5, zato smo izolatom tega vzorčnega mesta preiskali odpornost proti železu in manganu. Za vse izolate smo ugotovili rast ob prisotnosti 300 mg/L Fe v kompleksnem gojišču, za 73 % ob prisotnosti 900 mg/L Fe, en izolat pa je toleriral 1500 mg/L Fe. Odpornost proti 1500 mg/L Mn smo potrdili pri 37 % preiskanih sevih, pri koncentraciji 300 mg/L Mn pa je rastlo kar 91 % izolatov. S tehnologijo Ion Torrent smo na osnovi preiskovanja sekvenc sedmih variabilnih regij genov za 16S rRNA tudi brez predhodne osamitve izolatov preiskali sestavo mikrobne združbe iz istih petih vzorčnih mest jezera odpadne vode kot smo pridobili izolate. V vzorcih Voda 1, Voda 3 in Voda 4 so prevladovale operacijske taksonomske enote iz družine Prochlorococcacea, v vzorcu Voda 2 iz družine Sphingomonadaceae, v vzorcu voda 5 pa iz družine Gallionellacea. V vzorcu Sediment 1 so prevladovale enote OTE iz družine Rhodobacteraceae, v vzorcu Sediment 2 iz Sphingomonadaceae, v vzorcu Sediment 3 iz Desulfobacteraceae, v vzorcu Sediment 4 iz Pseudomonadaceae in v vzorcu Sediment 5 iz družine Nostocaceae. Primerjava med bakterijskimi družinami, identificiranimi po osamitvi izolatov, ter bakterijskimi družinami identificiranimi neposredno, je odkrila najboljše ujemanje med rezultati za vzorec Voda 2 (57,2 %), nekoliko slabše za vzorec Voda 1 (21,8 %), Voda 3 (20,0 %) in Voda 4 (14,5 %), najslabše pa za vzorec Voda 5 (1,2 %). Pri sedimentih je bilo najboljše ujemanje med bakterijskimi družinami, identificiranimi z obema metodološkima pristopoma, v vzorcu Sediment 4 (74,0 %) in Sediment 2 (57,4 %), slabše pri Sediment 3 (10,2 %) in Sediment 1 (14,0 %), najslabše ujemanje pa je bilo ponovno v sedimentu iz vzorčnega mesta 5 (2,4 %). Z analizo glavnih komponent PCA smo ugotavljali vpliv fizikalno-kemijskih lastnosti na prisotnost posameznih bakterijskih družin. V vzorcih vod smo ugotovili povezavo med pH-vrednostjo, vsebnostjo Mg, Na, Cu, Fe, Mn, Zn in skupino bakterijskih družin Gallionellaceae, Burkholderiaceae, Eubacteriaceae, Methylophilaceae in Ferrovaceae. V vzorcih sedimentov pa je bila prevladujoča povezava med vsebnostjo As, Cd, Co, Cu, Fe, Mn, Ni, Zn in skupino bakterijskih družin Nostocaceae, Ferrovaceae, Gallionellaceae, Acetobacteraceae in Acidobacteriaceae.
Ključne besede: odpadne vode, mikrobna združba jezera, sekvenciranje naslednje generacije Ion Torrent, 16S rRNA, Paenibacillus aquistagni, antibiotiki, kovine, penjenje vode
Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 130; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

4.
Sile na plug med oranjem
Luka Pajk, 2019, magistrsko delo

Opis: Med oranjem s traktorjem vlečemo plug in obračamo prst. Prst s silo deluje na plug in ga zavira, zato moramo s traktorjem delovati na plug z vsaj tolikšno silo, da se plug premika naprej. To silo imenujemo vlečna sila. S plugom v prsti ustvarimo napetost med delci prsti, ki se povečuje z večanjem sile. Ko povečujemo silo, dosežemo največjo napetost v prsti (mejo trdnosti) in povzročimo trajno deformacijo prsti. Na velikost vlečne sile vplivajo fizikalne lastnosti prsti, oblika orodja in način premikanja skozi prst. V magistrskem delu se posvečamo vplivu hitrosti na velikost vlečne sile. Za merjenje vlečne sile uporabljamo namensko narejen silomer. Merimo na 5 različnih parcelah z različno sestavo prsti in rezultate prikazujemo na grafu vlečne sile v odvisnosti od hitrosti. Izmerimo linearni odziv in iz prilagoditvenih premic za vsako parcelo izračunamo sorazmernostni koeficient med vlečno silo in hitrostjo. Najmanjše sile izmerimo v prsti s pretežno organsko strukturo, največje pa v prsti z velikim deležem ilovice.
Ključne besede: plug, sila, silomer, hitrost, prst
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Ekstremalni problemi psa in žoge
Ana Rozman, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljene optimalne poti, ki jih mora pes preteči oziroma preplavati, da pride do žoge, ki se nahaja v morju, pri čemer se spreminja položaj psa in oblika obale. Obravnavo ekstremalnih problemov pričnemo z najosnovnejšim problemom, ko želi pes, ki se nahaja na ravni obali, najhitreje priti do žoge, ki se nahaja v vodi. Problem rešimo računsko, z iskanjem globalnega minimuma obravnavane funkcije, in geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti. Razvijemo tudi lemo, ki govori o razmerju med časom, ki ga pes potrebuje za plavanje in tek na določeni razdalji, ter konstruiramo kot, pod katerim mora plavati od obale proti žogi pri optimalni poti. Nadaljujemo s prvo izpeljanko osnovnega ekstremalnega problema, in sicer psa z ravne obale prestavimo v morje. Tudi ta problem rešimo računsko in geometrijsko. Poiščemo mejno množico točk, pri kateri je direktno plavanje enako hitro kot optimalna pot preko kopnega. Pri tem prvič za točko bifurkacije pojmujemo dolžino obale, drugič pa položaj žoge. Pri drugem izpeljanem ekstremalnem problemu psa z ravne obale prestavimo na kopno. Pri reševanju naletimo na analogijo z lomnim zakonom pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo. Nalogo zaključimo z obravnavo tretjega izpeljanega ekstremalnega problema, kjer se pes nahaja na neravni obali. Problem rešimo geometrijsko, s konstrukcijo optimalnih poti.
Ključne besede: ekstremalni problem, globalni minimum, optimalna pot, točka bifurkacije, bifurkacijska krivulja, lomni zakon
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 61; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
Geografska variabilnost lobanje močvirske rovke, Neomys anomalus (Cabrera, 1907) v Sloveniji
Sabina Titan, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost lobanje močvirske rovke Neomys anomalus v Sloveniji. Predstavnike močvirske rovke najpogosteje najdemo ob stoječih vodnih telesih. V Sloveniji je splošno razširjena, saj jo najdemo od nižin do visokogorja. V tej raziskavi smo domnevali, da se selekcijski pritiski razlikujejo med okolji, kar se odraža kot medpopulacijska morfometrična heterogenost. Geografsko variabilnost močvirske rovke smo merili na lobanjah, pridobljenih iz muzejskih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V analizo smo vključili 164 osebkov s petih geografskih območij (Kočevja, Kranja, Lendave, Ljubljanskega barja in Postojne). Z metodami geometrijske morfometrije smo ovrednotili variabilnost v velikosti in obliko lobanj. Dokazali smo, da med različnimi geografskimi območji obstajajo statistično značilne razlike tako v velikosti kot obliki lobanje. Na splošno sekundarni spolni dimorfizem ni bil statistično značilen ne v velikosti in ne obliki lobanje. Izjema so samice z Ljubljanskega barja, ki so imele nekoliko večje lobanje. Velikost osebkov se je večala od severa proti jugu in je bila v negativni korelaciji s povprečno temperaturo okolja ter je tako izkazovala pozitiven Bergmannov odziv. Odkrili smo, da sta za območji z največjimi (Postojna) in najmanjšimi lobanjami (Lendava) bili značilni tudi skrajni nadmorski višini (556 m in 161 m). Odkrili smo tudi, da se variabilnost v velikosti lobanje močvirske rovke v Sloveniji ujema z ugotovitvami, da so osebki močvirske rovke manjši v območjih, kjer živijo simpatrično z vodno rovko Neomys fodiens.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, selekcijski pritisk, geografska variabilnost, spolni dimorfizem, Bergmannovo pravilo
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 99; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
Predstave o mikroorganizmih
Anja Puhmeister Jug, 2019, magistrsko delo

Opis: Ljudje lahko imajo težave s predstavami o objektih in procesih in pogosta situacija pri pouku je, da otroci sami ne morejo ustvariti pravilne predstave o objektih poučevanja, še posebej če ti temeljijo zgolj na verbalnih opisih. Zato je učiteljeva pomoč v tvorjenju predstav, ki mora izkoristiti vse možnosti, ki jih nudi tradicionalna in sodobna tehnologija, neprecenljiva. Najbolj težavni za vzpostavljanje predstav so objekti in procesi s katerimi učenci nimajo neposrednih izkušenj ali so izven območja neposrednih zaznav, ki jih omogočajo čutila, kar velja za večino mikroorganizmov. Mikroorganizmi so pomemben dejavnik za potek življenja na Zemlji ter posredno ali neposredno vplivajo na številne vidike človeških življenj in dejavnosti. Med pomembnejšimi negativnimi vplivi je njihov vpliv na zdravje, kvarjenje hrane in uničevanje dobrin, med pozitivnimi pa bi lahko navedli njihov pomen kot simbiotskih organizmov v prebavilih ali na koži ter v povezavi z biotehnološkimi procesi. Ker so vseprisotni in vplivajo na dobre in slabe procese v naravi, je njihova obravnava sestavni del šolskih kurikulov ter neformalnih poti do znanja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti poznavanje mikroorganizmov in predstave o njih pri ljudeh vseh starostnih skupin.
Ključne besede: mikroorganizem, vizualizacija, predstave
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 107; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Množice točk in vozlišč v splošni legi
Barbara Gašparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava klasični problem “no-three-in-line” in dve njegovi pospološitvi. Klasični problem “no-three-in-line” je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Posplošitvi, ki ju bomo obravnavali, sta problem “no-three-in-line” v 3D in problem splošne lege v teoriji grafov. Problem “no-three-in-line” v 3D je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Problem splošne lege v teoriji grafov pa je, poiskati največjo množico vozlišč, za katero bo veljalo, da nobena tri vozlišča iz te množice ne ležijo na skupni najkrajši poti. V prvem poglavju je navedenih nekaj definicij in pomembnih rezultatov iz področja diskretne matematike in teorije števil, ki jih bomo potrebovali v nadaljnjih poglavjih. V drugem poglavju predstavimo klasični problem “no-three-in-line”, pokažemo koliko je pričakovana zgornja meja za število nekolinearnih točk na n × n mreži pri velikih n in vidimo, da lahko na n × n mrežo zmeraj postavimo n nekolinearnih točk. V tretjem poglavju predstavimo problem “no-three-in-line” v 3D, pokažemo, kako je ta problem povezan s 3D-sliko grafa Kn in povemo, kakšno je pričakovano število nekolinearnih točk na n × n × n mreži. V zadnjem poglavju predstavimo problem splošne lege v teoriji grafov ter njegove zgornje in spodnje meje. Zgornje meje so podane na podlagi različnih izometričnih pokritij grafov, spodnje pa dobimo tako, da množice v splošni legi povežemo s premerom grafa in njegovim pakiranjem.
Ključne besede: problem “no-three-in-line”, splošna lega, celoštevilska mreža, 3D-slika grafa, izometrično pokritje, izometrični podgraf
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 66; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Čiščenje odpadne vode tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim bioreaktorjem in predobdelava s Fentonovo oksidacijo
Larisa Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj naloge je bil obdelati surovo odpadno vodo hrvaškega tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim biološkim reaktorjem (ang. Sequence Batch Reactor (SBR)) do te mere, da bodo zadoščeni kriteriji zapisani v obratovalnem dovoljenju podjetja. Proces čiščenja s šaržnim biološkim reaktorjem smo izbrali zaradi cenovne ugodnosti, nezahtevnosti procesa in neuporabe kemikalij v procesu čiščenja. Proces čiščenja odpadne vode v šaržnem bioreaktorju je identičen procesu samočiščenja, ki poteka v naravi, s to razliko, da poteka hitreje zaradi velike koncentracije mikroorganizmov v aktivnem blatu. Analize vzorcev surove in prečiščene odpadne vode smo opravljali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NZLOH) v Mariboru. Od podjetja Galeb d. d. smo pridobili šest vzorcev surove odpadne vode, ki smo jih v petih procesih čistili le v šaržnem bioreaktorju, v šestem procesu pa smo testno izvedli še predobdelavo s Fentonovo oksidacijo, ki ji je sledil standardni postopek čiščenja v SBR. Za predobdelavo odpadne vode smo se odločili predvsem zaradi želje po zmanjšanju obarvanosti prečiščene odpadne vode. Od enajstih parametrov, ki so presegali maksimalno dovoljeno koncentracijo (MKD), določeno z obratovalnim dovoljenjem podjetja, smo jih s procesom čiščenja v SBR uspeli zmanjšati šest. V šestem procesu, kjer smo odpadno vodo pred vstopom v SBR obdelali s Fentonovo oksidacijo, nam je v povprečju uspelo zmanjšati vrednost spektralnega absorpcijskega koeficienta (SAK) na zadanih valovnih dolžinah kar za 96,89 %. Prav tako se je predobdelava s Fentonovo oksidacijo izkazala kot učinkovito pri zmanjševanju kemijske potrebe po kisiku (KPK), ki je bila v vseh iztokih iz SBR pod MDK.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, šaržni bioreaktor, Fentonova oksidacija, spektralni absorpcijski koeficient, kemijska potreba po kisiku
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici