SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1601
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Posplošene inverzne limite indeksirane z množico celih števil
Boštjan Lemež, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo posplošene inverzne limite indeksirane z množico celih števil in jih primerjamo s posplošenimi inverznimi limitami indeksiranimi z množico naravnih števil. Med drugim je skonstruirana takšna navzgor polzvezna vezna preslikava, da je inverzna limita zaprtih enotskih intervalov s to vezno preslikavo 3-celica.
Ključne besede: kontinuum, dimenzija, inverzna limita, inverzno zaporedje, navzgor polzvezna funkcija, večlična funkcija
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (669,51 KB)

2.
Sinteza in karakterizacija bakrovih koordinacijskih spojin z izbranimi tio-liganidi
Ana Rozman, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza in karakterizacija novih koordinacijskih spojin z bakrom. Pri tem so bili kot reagenti uporabljeni bakrov(II) acetat monohidrat in različni tio-ligandi. Sinteze so bile izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, z mešanjem pod refluksom ali solvotermalno, pri povišani temperaturi in tlaku. Pri pripravi raztopin reagentov sta bili najpogosteje uporabljeni topili metanol in N,N-dimetilformamid (DMF). Izvedenih je bilo 36 sintez. Sintezne produkte smo karakterizirali z infrardečo spektroskopijo, rentgensko praškovno difrakcijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Uspelo nam je sintetizirati spojino 6-aminopiridin-3-karbonitril, s kemijsko formulo C6H5N3, katere struktura do sedaj še ni bila znana. Spojino smo sintetizirali pri dveh izvedenih sintezah, prvič solvotermalno, kjer je bil kot topilo uporabljen metanol in drugič z mešanjem pod refluksom, kjer sta bili kot topili uporabljeni metanol in DMF.
Ključne besede: koordinacijska spojina, baker, bakrov(II) acetat monohidrat, tio-ligandi, 6-aminopiridin-3-karbonitril, infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR), rentgenska praškovna difrakcija (XRD), monokristalna analiza
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

3.
Poučevanje izbirnega predmeta Robotika v tehniki
Janja Rotovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Tehnologija se dandanes zelo hitro razvija. Še posebej hiter razvoj se kaže na področju robotike, ki je prisotna že na vsakem koraku, tako v industriji kot tudi v vsakdanjem življenju. Zato je pomembno, da se učenci srečajo z robotiko že v osnovni šoli. V ta namen lahko osnovne šole učencem ponudijo izbirni predmet Robotika v tehniki. Vendar to naredijo le, če so ustrezno opremljene in kadar se učitelj, ki bo poučeval ta predmet, čuti dovolj usposobljenega. Ker trenutno v Sloveniji ni tiskanega učbenika za poučevanje robotike v osnovni šoli, ki bi bil potrjen s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ, med učitelji vlada »strah«, da predmeta ne bodo sposobni kvalitetno izvesti. Prav tako problem predstavljajo materialna sredstva, saj je za zagotavljanje kakovostnega in učinkovitega pouka potrebna ustrezna strojna in programska oprema. V veliko pomoč pri poučevanju izbirnega predmeta Robotika v tehniki je gotovo uporaba konstrukcijskih sestavljank Fischertechnik in Lego Mindstorms ter uporaba IKT sredstev. Kljub temu pa ima marsikateri učitelj še mnogo vprašanj, saj želi vedeti, na kakšen način uporabiti ta sredstva, kako in v kakšni meri jih vključiti v pouk. V magistrskem delu so zbrani praktični primeri, kako poučevati izbirni predmet Robotika v tehniki ter katera učna gradiva in pripomočke pri tem uporabiti.
Ključne besede: robotika v tehniki, problemski pouk, projektni pouk
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

4.
Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoli
Sabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje.
Ključne besede: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola.
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Medpredmetno povezovanje biologije in matematike
Tadeja Gašparič, 2018, magistrsko delo

Opis: Vseživljenjsko učenje postaja vse pomembnejši cilj sodobnega izobraževanja in s tem posega v metode, oblike in strategije poučevanja. Za dosego kompetenc vseživljenjskega učenja mora učitelj izbirati ustrezne učne strategije oz. didaktične pristope, ki vodijo do teh ciljev. Ena izmed učnih strategij za uresničevanje teh ciljev je medpredmetno povezovanje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na medpredmetno povezovanje biologije in matematike. Raziskovali smo odnos dijakov do predmetov biologija in matematika, skušali ugotoviti, kaj bi se dalo v posamezen predmet še vključiti, da bi bil zanimivejši ter kako oz. na kakšen način bi dijaki povezovali biologijo in matematiko. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, h kateremu je pristopilo 670 anketirancev. Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da sodita biologija in matematika med priljubljene predmete. Prav tako smo ugotovili, da si večina dijakov želi aktivnejši pouk z več povezave z življenjem, s praktično uporabo, z več vajami, terenskim delom ipd. To pojasnjujejo z naslednjimi argumenti: pouk je zanimivejši, lažje predstavljiv, lažje razumejo snov, več si zapomnijo, več je povezave z življenjem ipd. Na vprašanje, kaj je pri biologiji zanimivega, so podali odgovore snov o človeku, naravi, živalih, laboratorijske vaje, uporaba v vsakdanjem življenju, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga ipd. Na vprašanje, kaj je pri matematiki dobrega, so odgovorili pouk z računanjem, uporabnostjo, znanjem, profesor (njegova osebnost …) in njegova razlaga snovi, razumevanje snovi ipd. Pri predlogih za medpredmetno povezovanje so navedli aktivnejši pouk z računanjem (statistika), laboratorijskimi vajami, projektnimi dnevi, naravoslovnimi dnevi, terenom, učenjem matematike pri biologiji in obratno ipd. Za izboljšanje medpredmetne povezanosti med predmetoma bi morali učitelji podajati znanje preko različnih metod in oblik dela, vanj vključevati praktično delo ter vse to povezovati s primeri iz vsakdanjega življenja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medpredmetno povezovanje, biologija, matematika
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

6.
Uporaba mobilnih telefonov pri pouku naravoslovnih predmetov
Martin Melanšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Uporaba mobilnih telefonov pri pouku.
Ključne besede: mobilni telefoni, pouk
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (731,80 KB)

7.
Uporaba mobilnih telefonov pri eksperimentalnem delu pouka kemije
Martin Melanšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Na vsakem koraku, tako v politiki kot v raziskovalnem delu se kažejo potrebe po reformi izobraževalnega sistema, ki bi omogočila prehod od tradicionalnih pristopov k učenju in poučevanju na bolj inovativni način poučevanja. Predvsem so velike težnje po sodobnejših metodah in oblikah izobraževalnega dela (Ottestand, 2010). Temeljni problem tradicionalnih pristopov poučevanja, kjer so učenci bolj ali manj v vlogi pasivnega slušatelja, je neaktivnost učencev in s tem nemotiviranost učencev (SImon Ulen, 2014).
Ključne besede: Uporaba mobilnih telefonov, kemija, laboratorijsko delo
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (958,74 KB)

8.
Razvoj sodobnih didaktičnih modelov v tehniškem izobraževanju, njihova evelvacija ter verifikacija
Majda Fiksl, 2018, doktorska disertacija

Opis: Za uspešno delo je pomembno v razredu z učenci vzpostaviti primerno vzdušje, jih aktivno vključiti v proces učenja in jim približati učne vsebine in cilje pouka. Pedagogika in didaktika morata izpolnjevati dve nalogi: ugotoviti, kakšen je pouk, in ponuditi predlog za izboljšavo poučevanja in učenja. Prav ta predlog je temeljni del diseratcije. V nalogi smo razvili sodobni didaktični model S-FBL_TIT (Strukturno - funkcionalno poučevanje Tehnike in tehnologije), ki temelji na didaktiki učne teorije. V okviru izvedene raziskave ob uporabi razvitega modela poučevanja S-FBL_TIT v primerjavi s tradicionalnim poukom, nas je zanimalo, kako učenci zaznavajo razredno vzdušje in kakšen je njihov interes do vsebin predmeta Tehnika in tehnologija ob uporabi različnih didaktičnih modelov poučevanja. Raziskavo smo izvedli na dveh oddelkih, oddelku s tradicionalnimi, pretežno frontalnimi metodami poučevanja (kontrolna skupina) in na oddelku, kjer smo pouk izvajali ob uporabi sodobnega didaktičnega modela pouka (eksperimentalna skupina). V raziskavo smo vključili 92 osnovnošolcev šestega in sedmega razreda. Za merjenje vzdušja v razredu in interesa učencev smo uporabili vprašalnik s 54 trditvami. Iz rezultatov so vidne spremembe v zaznavanju razrednega vzdušja in priljubljenosti vsebin predmeta Tehnike in tehnologije glede na metode dela pri pouku. Ugotovljeno je bilo, da s sodobnim didaktičnim modelom pouka izboljšamo vzdušje v razredu in s tem povečamo interes do teh vsebin. Poudariti je potrebno, da se mora učitelj prilagajati in vzpostavljati takšno vzdušje v razredu, ki bo spodbujalo učenčevo aktivnost in razvijalo boljše odnose, razvoj, spretnosti in organizacijo dela v razredu. Živimo v svetu, kjer so stalnica le stalne spremembe in zato se moramo spreminjati tako učitelji, kot tudi naše metode dela.
Ključne besede: inovativni didaktični pristop, struktura pouka, razredno vzdušje, osnovnošolsko izobraževanje
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

9.
Neodvisna dominacija na grafih
Nina Črešnjevec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo različne tipe dominacij in sicer dominantno število, neodvisnostno število, neodvisno dominantno število in zgornje dominantno število. Neodvisno dominantno število je raziskano na različnih družinah grafov kot tudi na različnih grafovskih produktih. V prvem delu magistrske naloge smo navedli vse pojme, trditve, izreke, ki jih potrebujemo za razumevanje glavnega problema magistrske naloge. Predstavimo tudi različne razrede grafov in različne dominacije v gra h. V drugem poglavju obravnavamo različne meje neodvisnega dominantnega števila. Predstavljene so splošne meje, ki veljajo na različnih družinah grafov in meje, ki veljajo za dvodelne grafe. Tretje poglavje pa se nanaša na neodvisno dominantno število krepkega, korenskega in kartezičnega produkta. Za nekatere od teh produktov smo prikazali tudi rezultate o neodvisnostnem številu in dominantnem številu.
Ključne besede: dominantno število, neodvisno dominantno število, neodvisnostno število, dominantno popolni grafi, dobro pokriti grafi, grafovski produkti
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 23; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Vpliv različnih koncentracij selenita in arzenata na ozkolistni koščec (Berula erecta) v in vitro pogojih
Metka Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv različnih koncentracij selenita (0,01, 0,1, 1, 10 in 50 mg/L) in arzenata (20, 40, 60 in 80 mg/L) v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L na rastne parametre, fotokemično učinkovitost, fotosintezna barvila, antoccianine, vsebnost glutationa in cisteina pri ozkolistnem košcu (Berula erecta) v in vitro pogojih. Rastline smo gojili na preprostem MS gojišču Murashige in Skoog (1962), brez rastnih regulatorijev. Posamezni poskus je trajal tri tedne. Nizke koncentracije selenita (0,01, 0,1 in 1 mg/L) so pospešile rast poganjkov in korenin, ter stimulirale tvorbo stolonov in brstov, medtem ko so višje koncentracije (10 in 50 mg Se(IV)/L) zavrle rast rastlin. Najbolj stimulativen vpliv na preučevane rastne parametre je imela koncentracija 1 mg Se(IV)/L, zato smo jo tudi izbrali za preučavenje interakcije z arzenatom. Koncentracija 50 mg Se(IV)/L je imela intenzivno negativen vpliv na potencialno fotokemično učinokvitost fotosistema II. Vsebnost barvil se je znižala pri vseh obravnavah selenita, privzem celokupnega selena pa se je z naraščajočo koncentracijo selenita višal. Mejna koncentracija, do katere je naraščala vsebnost skupnega glutationa in cisteina v koreninah in poganjkih, je bila 1 mg Se(IV)/L, pri višjih koncentracijah pa je selen spremenil svojo naravo delovanja in začel delovati kot pro-oksidant ter posledično znižal koncentracijo glutationa in cisteina. Naraščajoče koncentracije arzenata so v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L negativno vplivale na rastne parametre, ta je bil najbolj opazen pri višjih koncentracijah (60 in 80 mg As/L + 1 mg Se(IV)/L), kar je sovpadalo tudi z nižanjem potencialne fotokemične učinkovitosti fotosistema II in koncentracije klorofilov ter antocianinov. Privzem arzena in selena je bil višji v korenine, kot v nadzemne dele rastlin. Prisotnost arzenata je pozitivno vplivala na privzem selena v koreninah, kar nakazuje na sinergistični učinek med elementoma. Vsebnost glutationa in cisteina se je v koreninah in nadzemnem delu rastlin višala z naraščajočo koncentracijo arzenata v kombinaciji z 1 mg Se(IV)/L.
Ključne besede: selen, arzen, Berula erecta, rastni parametri, fotokemična učinkovitost, barvila, tioli
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici