SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1666
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

2.
Množice točk in vozlišč v splošni legi
Barbara Gašparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava klasični problem “no-three-in-line” in dve njegovi pospološitvi. Klasični problem “no-three-in-line” je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Posplošitvi, ki ju bomo obravnavali, sta problem “no-three-in-line” v 3D in problem splošne lege v teoriji grafov. Problem “no-three-in-line” v 3D je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Problem splošne lege v teoriji grafov pa je, poiskati največjo množico vozlišč, za katero bo veljalo, da nobena tri vozlišča iz te množice ne ležijo na skupni najkrajši poti. V prvem poglavju je navedenih nekaj definicij in pomembnih rezultatov iz področja diskretne matematike in teorije števil, ki jih bomo potrebovali v nadaljnjih poglavjih. V drugem poglavju predstavimo klasični problem “no-three-in-line”, pokažemo koliko je pričakovana zgornja meja za število nekolinearnih točk na n × n mreži pri velikih n in vidimo, da lahko na n × n mrežo zmeraj postavimo n nekolinearnih točk. V tretjem poglavju predstavimo problem “no-three-in-line” v 3D, pokažemo, kako je ta problem povezan s 3D-sliko grafa Kn in povemo, kakšno je pričakovano število nekolinearnih točk na n × n × n mreži. V zadnjem poglavju predstavimo problem splošne lege v teoriji grafov ter njegove zgornje in spodnje meje. Zgornje meje so podane na podlagi različnih izometričnih pokritij grafov, spodnje pa dobimo tako, da množice v splošni legi povežemo s premerom grafa in njegovim pakiranjem.
Ključne besede: problem “no-three-in-line”, splošna lega, celoštevilska mreža, 3D-slika grafa, izometrično pokritje, izometrični podgraf
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Čiščenje odpadne vode tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim bioreaktorjem in predobdelava s Fentonovo oksidacijo
Larisa Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj naloge je bil obdelati surovo odpadno vodo hrvaškega tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim biološkim reaktorjem (ang. Sequence Batch Reactor (SBR)) do te mere, da bodo zadoščeni kriteriji zapisani v obratovalnem dovoljenju podjetja. Proces čiščenja s šaržnim biološkim reaktorjem smo izbrali zaradi cenovne ugodnosti, nezahtevnosti procesa in neuporabe kemikalij v procesu čiščenja. Proces čiščenja odpadne vode v šaržnem bioreaktorju je identičen procesu samočiščenja, ki poteka v naravi, s to razliko, da poteka hitreje zaradi velike koncentracije mikroorganizmov v aktivnem blatu. Analize vzorcev surove in prečiščene odpadne vode smo opravljali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NZLOH) v Mariboru. Od podjetja Galeb d. d. smo pridobili šest vzorcev surove odpadne vode, ki smo jih v petih procesih čistili le v šaržnem bioreaktorju, v šestem procesu pa smo testno izvedli še predobdelavo s Fentonovo oksidacijo, ki ji je sledil standardni postopek čiščenja v SBR. Za predobdelavo odpadne vode smo se odločili predvsem zaradi želje po zmanjšanju obarvanosti prečiščene odpadne vode. Od enajstih parametrov, ki so presegali maksimalno dovoljeno koncentracijo (MKD), določeno z obratovalnim dovoljenjem podjetja, smo jih s procesom čiščenja v SBR uspeli zmanjšati šest. V šestem procesu, kjer smo odpadno vodo pred vstopom v SBR obdelali s Fentonovo oksidacijo, nam je v povprečju uspelo zmanjšati vrednost spektralnega absorpcijskega koeficienta (SAK) na zadanih valovnih dolžinah kar za 96,89 %. Prav tako se je predobdelava s Fentonovo oksidacijo izkazala kot učinkovito pri zmanjševanju kemijske potrebe po kisiku (KPK), ki je bila v vseh iztokih iz SBR pod MDK.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, šaržni bioreaktor, Fentonova oksidacija, spektralni absorpcijski koeficient, kemijska potreba po kisiku
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Modeliranje signalne poti dušikovega oksida od strižne napetosti do razvoja sile v gladkih mišičnih celicah arterije
Gašper Fašun, 2019, magistrsko delo

Opis: Dušikov oksid (NO) je pomembna signalizacijska molekula v našem telesu. Posebno pomembno vlogo ima pri zagotavljanju ustreznega tonusa žil. Produkcija NO v žilah poteka v endotelni plasti, njegovo ciljno mesto delovanja pa so vaskularne gladke mišične celice (GMC), kjer sproža relaksacijo. Za odkritje vloge NO v našem telesu je bila podeljena Nobelova nagrada za medicino oziroma fiziologijo leta 1998. V uvodu tega dela predstavimo nekaj najpomembnejših študij in znanstvenikov na tem področju. Naštejemo tudi nekaj lastnosti ter funkcij NO in izpostavimo njegovo vlogo pri zdravljenju kardiovaskularnih bolezni. V nadaljevanju opišemo matematični model signalne poti NO v endoteliju, ki opisuje sklopitev strižne napetosti in produkcije NO v endotelnih celicah (EC). Strižno napetost zaznajo mehanosenzorji, ki aktivirajo encim endotelijsko sintazo NO (eNOS), ki producira NO. Mehanosenzorji, ki so upoštevani v matematičnem modelu, so ionski kanali, receptorji, povezani z G-proteini in integrini. Opisani model združimo z modelom, v katerem simuliramo učinkovanje NO v GMC. Glavnino magistrskega dela predstavlja prav nadgradnja in sklopitev teh dveh modelov preko prenosa NO iz endotelijskih v gladke mišične celice. Sklopitev je izvedena z enačbo, v kateri je opisana hitrost prehajanja NO v gladke mišične celice in tamkajšnje eliminacije. V GMC NO sproži produkcijo signalne molekule ciklični gvanozin monofosfat (cGMP) preko aktivacije encima topne gvanilat ciklaze (sGC). Hitrost produkcije cGMP v GMC opišemo s Hillovo funkcijo, ki temelji na odvisnostih, določenih v eksperimentih in predhodnih kinetičnih modelih. cGMP nato ključno vpliva na signalizacijo kalcija v GMC, od česar je odvisno tudi stanje relaksacije/kontrakcije GMC. Celosten model, ki je ustvarjen s sklopitvijo dveh parcialnih modelov, tj. modela signalne poti NO v EC in modela za od NO odvisne signalizacije Ca2+ in posledične relaksacije/kontrakcije GMC, nato verificiramo po delih. Posamezne rezultate celostnega modela primerjamo z rezultati parcialnih modelov, po katerih smo povzeli določene dele našega celostnega modela, ali pa so nam služili kot referenca pri njegovi izgradnji. Na podlagi primerjav identificiramo ključni parameter, s katerim je moč ustrezno kalibrirati celostni model. Ta parameter je hitrostna konstanta eliminacije NO v GMC (kdno), ki ključno vpliva na koncentraciji NO in cGMP v GMC. Predlagamo velikostni red vrednosti te konstante, ki rezultira tipične fiziološke vrednosti koncentracij NO in cGMP v GMC. Predlagana vrednost te konstante omogoča veliko odzivnost sistema na velike spremembe koncentracij cGMP, tj. preko več velikostnih redov, hkrati pa majhno senzitivnost sistema. S celostnim modelom na koncu napovemo od strižne napetosti odvisen časovni razvoj sile pod vplivom fiziološke holinergične stimulacije.
Ključne besede: strižna napetost, dušikov oksid, ciklični gvanozin monofosfat, endotelij, gladke mišične celice, arterije, signalna pot, matematični model
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

5.
Izdelava miselnih iger pri izbirnem predmetu Obdelava gradiv: les
Ilija Ilić, 2019, magistrsko delo

Opis: Znanja in veščine o obdelavi lesa, ki so jih v večji meri dosegli pri pouku tehnike in tehnologije v 6. razredu, lahko učenci izpopolnijo pri izbirnem predmetu Obdelava gradiv: les. Zastavljene cilje dosegajo s sintezo že usvojenih znanj in veščin z novimi spoznanji in spretnostmi, ob tem pa razvijajo kompetence, ki so prepoznane kot ključne za 21. stoletje. Vodenje učencev po tej poti zna učiteljem predstavljati velik izziv, a v pomoč jim je lahko to magistrsko delo. Omenjen izbirni predmet je v osnovi namenjen urjenju v obdelavi lesa, a s pravilnimi pristopi lahko učenci dosežejo veliko več. Znanja in kompetence razvijajo z izdelavo najrazličnejših izdelkov, med katerimi smo se mi odločili za takšne, s katerimi se lahko zabavajo tako otroci kot tudi odrasli, in sicer za miselne igre. Tako smo v magistrskem delu pripravili zbirko desetih iger in za vsako od njih smo poleg priprave potrebne tehnične dokumentacije našteli tudi učne cilje, ki so dosegljivi z izdelavo le-te. Da bi ob dosegu učnih ciljev učenci razvijali še druge kompetence, smo v pomoč zapisali tudi predloge za izvedbo pouka, ki lahko učiteljem služijo kot rdeča nit pri pripravah.
Ključne besede: pouk tehnike, miselne igre, obdelava lesa
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 37; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

6.
Uporaba IKT pri pouku tehnike in tehnologije
Alenka Mravljak, 2019, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija nas v današnjem času spremlja na vsakem koraku. Z njo odraščajo tudi naši učenci. Njim so IKT naprave zato še bolj blizu. Na taka dejstva moramo biti učitelji v šoli pripravljeni. Učitelji se moramo na področju uporabe IKT nenehno izobraževati. Naše okolje (domače in delovno) nam ponuja veliko izobraževalnih možnosti, le izkoristiti jih moramo. Če se izobražujemo samostojno, sta tempo in tema prilagojena učitelju. Lahko se poslužujemo seminarjev, ki so na voljo, ali pa vključujemo v projekte, ki jih razpišejo izobraževalni zavodi in ministrstvo. V okviru diplomske naloge sem poiskala, kateri seminarji in projekti so se izvajali v slovenskem izobraževalnem prostoru, in smo se jih učitelji lahko udeležili. Na spletu imamo veliko aplikacij in programov, ki se nam ponujajo v uporabo pri pouku. Izbrala sem nekaj programov, ki so za delo v razredu najbolj zanimivi. Opisala sem delo učitelja s programi in s primeri podala njihovo uporabo pri pouku tehnike in tehnologije v osnovni šoli. Nekaj programov tudi sama redno uporabljam pri pouku. Pri danih primerih sem ugotovila, da je delo v razredu z mobilnimi napravami pestro, učenci pa so aktivni pri iskanju rešitev za dane naloge. Predvidela sem, katere aplikacije so takšne, da z njimi samostojno ustvarjajo tudi učenci. Tako lahko zagotovimo, da so v učni uri vsi prisotni aktivni. Učitelj pa mora razmisliti, koliko, kdaj in kje bo omogočil učencem delo z mobilnimi napravami, saj je primarna učiteljeva skrb osvojitev učnih ciljev in standardov znanja.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, informacijska-komunikacijska tehnologija, mobilne naprave, uporaba IKT pri pouku, uporaba mobilnih naprav pri pouku, programi pri pouku, aplikacije pri pouku.
Objavljeno: 05.03.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

7.
Nekatere lastnosti posplošenih grafov Sierpińskega
Teja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavane in s slikovnimi zgledi predstavljene nekatere lastnosti posplošenih grafov Sierpińskega, zgrajenih na poljubnem baznem grafu G. V prvem poglavju so povzete osnovne definicije iz teorije grafov, ki so pomembne pri razumevanju magistrskega dela. Nato so predstavljeni grafi Sierpińskega in definirani posplošeni grafi Sierpińskega. Tretje poglavje obravnava popolno kromatično število obravnavanih grafov, med drugim tudi za konkretne primere baznih grafov, in sicer graf hiše, kolo, cikel in hiperkocko. V četrtem poglavju so z zgledi podane formule za izračun števila listov, število vozliščnega pokritja in neodvisno število v posplošenih grafih Sierpińskega. V poglavju je tudi dokazano, da sta kromatično in klično število teh grafov enaka kot v bazi. V nadaljevanju je podana zgornja meja dominacijskega števila obravnavanih grafov in tudi točno dominacijsko število teh grafov z dotičnimi lastnostmi. V zadnjem poglavju je dokazana spodnja meja krepke metrične dimenzije posplošenih grafov Sierpińskega in podana je formula za izračun te lastnosti v obravnavanih grafih, v katerih je vsako notranje vozlišče presečno vozlišče.
Ključne besede: posplošeni grafi Sierpińskega, popolno kromatično število, število vozliščnega pokritja, dominacijsko število, krepka metrična dimenzija.
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 61; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (627,83 KB)

8.
Domači okoliš, prehrana in raba prehranjevalnih habitatov velikega skovika ( Otus scops ) v mozaični kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija)
Barbara Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi številčnega upada populacije velikega skovika Otus scops na Goričkem, smo v letih 2012 in 2013 izvedli ekološko raziskavo o domačem okolišu, prehrani in rabi prehranjevalnih habitatov velikega skovika na Goričkem (SV Slovenija). Prehrano smo določili na podlagi posnetkov plena, ki so jih starši prinašali mladičem. Večino plena so predstavljali nevretenčarji (81,4 %), vretenčarji so bili zastopani le z 2,0 %. Med nevretenčarji so se za glavni vir prehrane velikega skovika izkazale kobilice (Orthoptera) (74,4 % ), med katerimi je bila najbolj pogosta drevesna zelenka Tettigonia viridissima z 21,4 %. Da bi ugotovili velikost domačega okoliša in prehranjevale habitate velikega skovika, smo jih spremljali s pomočjo radijske telemetrije, eno samico pa smo opremili z GPS logerjem. Domači okoliši velikih skovikov so merili med 8 in 24 ha, povprečno 15,9 ha. Za skovike so najpomembnejši prehranjevalni habitat predstavljali košeni travniki, sledile so njive, sadovnjaki, kjer pasejo živino, zaraščajoče se površine ter nasad sadnega drevja (črni bezeg). V letu 2012 so za prehranjevalni habitat skoviki večkrat izbirali tudi travnata dvorišča. Upad populacije velikega skovika na Goričkem lahko pripišemo pomanjkanju ustreznega prehranjevalnega habitata, saj izginjajo drevesno – grmovne mejice zaradi komasacij, ekstenzivni travniki se bodisi zaraščajo, bodisi jih kmetje intenzivirajo ali spremenijo v njive. Tekom raziskave smo ugotovili, da veliki skovik potrebuje odprt habitat, ekstenzivno obdelovane travnike, mejice, posamezna večja drevesa, ki mu omogočajo tako prehrano kot mesta za petje, kar omogoča ekstenzivno kmetovanje, bogato z mejicami in posameznimi velikimi drevesi ter mozaično krajino. Glede na pridobljene rezultate in opazovanja tekom naše raziskave priporočamo ohranjanje tradicionalnih sadovnjakov in posameznih večjih dreves (mesta za gnezdenje), zmanjšanje števila košenj, najbolje enkrat na leto (septembra), s puščanjem nekošenih pasov vsaj 10 % površine parcele, širokih 10-20 m, saj delujejo kot refugiji za žuželke, še posebej kobilice. Med dvema refugijema naj bo maksimalna razdalja 30 m. Dodatno priporočamo zmanjšanje uporabe pesticidov ali njihovo popolno ukinitev, saj pesticidi pomembno povečajo stopnjo smrtnosti žuželk. Učinkovit dolgoročni naravovarstevni ukrep bi bil zasaditev mejic in posameznih večjih dreves oziroma zmanjšanje izsekavanja le teh, zmanjšanje vnosa pesticidov, ki negativno vpliva na populacije žuželk ter opustitev komasacij. Ker na Goričkem primanjkuje naravnih dupel, primernih za skovika, predlagamo namestitev ustreznih gnezdilnic (višina vsaj 6 m od tal, primerna vhoda odprtina) v za skovika primeren habitat. Gnezdilnice morajo biti redno vzdrževane, saj lahko v nasprotnem primeru delujejo kot ekološke pasti.
Ključne besede: Veliki skovik, Otus scops, domači okoliš, izbor prehranjevalnega habitata, naravovarstveni ukrepi.
Objavljeno: 20.02.2019; Ogledov: 169; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (6,47 MB)

9.
Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, Prekmurje
Valentina Pernat, 2019, magistrsko delo

Opis: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015). V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %). Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba). Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Ključne besede: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
Posplošitve markovskih funkcij in njihove inverzne limite
Tjaša Lunder, 2019, doktorska disertacija

Opis: Disertacija se ukvarja s študijem posebnih tipov posplošenih inverznih limit. V disertaciji smo uspešno rešili problem izbire definicije posplošenih markovskih funkcij in definicije enakosti vzorcev dveh takšnih funkcij, ki nam omogoča, da se tudi za razred večličnih preslikav dokaže izrek analogen izreku Holtove v [11]. Izrek Holtove velja samo za surjektivne enolične markovske preslikave. Naš izrek pa velja tudi za večlične funkcije, velja celo brez predpostavke o surjektivnosti. Tako pri markovskih preslikavah kot pri naših, posplošenih markovskih preslikavah, so particije končne množice. V nadaljevanju disertacije smo pokazali, da je možna tudi nadaljnja posplošitev, pri kateri so particije števno neskončne. Na ta način smo vpeljali števno markovske funkcije ter enakost vzorcev števno markovskih preslikav. Tudi ti dve definiciji sta bili ustvarjeni tako, da sta omogočili dokaz izreka o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit v primeru, kadar so vezne preslikave števno markovske funkcije z enakimi vzorci. Tudi ta izrek smo dokazali brez predpostavke o surjektivnosti. To teorijo smo v nadaljevanju aplicirali na šotorske funkcije in funkcije oblike N (dva posebna razreda enoličnih in večličnih funkcij). V zadnjem poglavju smo predstavili nekaj odprtih problemov.
Ključne besede: markovska preslikava, ve£li£na funkcija, navzgor polzvezna funkcija, posplo²ena markovska funkcija, ²tevno markovska funkcija, inverzno zaporedje, inverzna limita, ²otorska funkcija, funkcija oblike N.
Objavljeno: 19.02.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici