| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 1688
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Interakcije med larvami volkcev in plenilsko vedenje ob povečani prisotnosti plena
Eva Veler, 2018, master's thesis

Abstract: Larve volkcev so sedentarni plenilci, med katerimi je kar nekaj vrst, ki gradijo pasti v obliki lijakov. V prvem delu naloge smo preučevali interakcije med larvama dveh vrst lijakarjev; Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Vrsti se v naravi pojavljata simpatrično. V prvem poskusu smo kompeticijo med dvema larvama povečali, tako da smo 15 dni hranili le eno larvo v paru, nato smo režim hranjenja spremenili. Larve E. nostras so, ne glede na hranjenost, ob prisotnosti M. formicarius bolj povečale lijake kot v kontrolnem poskusu, kjer so bile v posode nameščene posamezno. Larve M. formicarius so v interakcijah lijake manj povečevale, hkrati pa so se več prestavljale in so bile pogosteje brez lijakov. Pri večji gostoti larv sta se obe larvi pogosteje prestavljali, pogostejši je bil tudi pojav znotrajcehovskega plenilstva. Ne glede na hranjenost obeh larv v paru, so larve E. nostras v interakcijah pogosteje zmagale kot larve M. formicarius. Sklepamo, da lahko različen odziv larv obeh vrst na pomanjkanje hrane pomembno vpliva na kompeticijsko uspešnost posamezne vrste. V zadnjem poskusu smo pare larv 24 ur snemali in analizirali videoposnetke. Opisali smo 14 novih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so vključeni v direktne interakcije med larvami obeh vrst volkcev. Kot sedentarni plenilci so larve volkcev odvisne od aktivnosti plena, zato je pomembno, da vsako priložnost čim bolj učinkovito izkoristijo. V drugem sklopu naloge smo preučevali odziv larv E. nostras na povečano pristnost plena. Opazovali smo hranjene larve 2. in 3. stadija ter stradane larve 3. stadija. Larvam smo v lijak v kratkem časovnem zaporedju spustili dve mravlji. Večjih razlik v odzivu na nov plen med skupinami nismo opazili. Larve so se večinoma na nov plen odzvale le, če so prvega že usmrtile. V kolikor je bil prvi plen še živ, novega niso poskušale uloviti. Nekatere larve prvega plena niso takoj izpustile, ampak so začele lučati pesek v nov plen, medtem ko so v čeljustih prvega še zmeraj držale. Samo stradane larve so zmeraj izkoristile oba plena, hranjene larve pa so prvi plen vrgle iz lijaka ali ga pustile ležati v lijaku, ne da bi ga do konca izsesale.
Keywords: volkci, medvrstne interakcije, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, stradanje, prehranjevalno vedenje, povečana prisotnost plena
Published: 01.10.2018; Views: 241; Downloads: 57
.pdf Full text (1,08 MB)

72.
Vzpostavitev sistema za gojenje alge Haematococcus pluvialis
Veno Jaša Grujić, 2018, master's thesis

Abstract: Haematococcus pluvialis je enocelična mikroskopsko majhna alga, ki v neugodnih okoljskih pogojih akumulira karotenoidni sekundarni metabolit visoke vrednosti, ksantofil astaksantin. Namen magistrske naloge je bil vzpostaviti bioreaktorski sistem za gojenje algne biomase in pridobivanje astaksantina v kulturi alge Haematococcus pluvialis. Glavni cilj raziskave je bil vpeljati učinkovit biotehnološki način proizvodnje alge in v nadaljevanju primerjati rastne parametre petih različnih sevov, pridobljenih iz CCALA (Culture collection of Autotrophic Organisms, http://ccala.butbn.cas.cz/en). Bioreaktor smo uspešno sestavili. Najvišji prirastek sta izkazala seva S3 (1429 mg/L) in S4 (1462 mg/L), najnižji pa seva S1 (1313 mg/L) in S2 (1233 mg/L). Razlike v prirastku suhe mase so bile statistično značilne. Zaradi kontaminacije gojišča smo sev S5 izključili iz raziskave. Razlike v deležu astaksantina glede na suho maso alg posameznih sevov statistično niso bile značilne, pa vendar je sev S4 zaradi višjega prirastka suhe mase proizvedel najvišjo koncentracijo astaksantina (41 mg/L). Kot najustreznejši sev smo za nadaljnje raziskave in komercialno uporabo določili sev S4.
Keywords: kultura alg, Haematococcus pluvialis, astaksantin, bioreaktor
Published: 01.10.2018; Views: 302; Downloads: 93
.pdf Full text (2,57 MB)

73.
Intraspecifična in interspecifična kompeticija volkcev (neuroptera: myrmeleontidae) za optimalno podlago
Mojca Kvas, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali intraspecifično kompeticijo med osebki vrste Euroleon nostras in interspecifično kompeticijo med osebki vrst Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius, (Neuroptera: Myrmeleontidae). Obe vrsti sta prisotni v Sloveniji in imata enako ekološko nišo. Volkci so sedentarni plenilci, ki bodisi čakajo zakopani v substratu in napadejo, ko je plen v bližini, bodisi gradijo specializirane pasti – lijake v katere se plen ujame. Obe proučevani vrsti gradita lijake. Zanimalo nas je, kako se bosta obnašala dva osebka na omejenem prostoru. V posodice smo na polovico nasuli pesek optimalne granulacije (230-540 μm), na drugo polovico pa pesek z neugodno granulacijo (1540-2200 μm). Polovica posodice je bila velikosti, ki dovoljuje izgradnjo enega lijaka. Meja med različnima granulacijama je bila jasno vidna. Nato smo postavili dva osebka na sredino posode, kjer je meja med različnima granulacijama. V obeh primerih smo ugotovili, da se največkrat zgodi, da en volkec naredi lijak v finem pesku, medtem ko se drugi skrije v neugodni substrat. Pri interspecifični kompeticiji smo ugotovili, da večkrat zmagajo volkci vrste Euroleon nostras. Drugi odziv volkcev je bil takšen, da je zmagovalec naredil lijak v finem pesku, poraženec pa lijak v grobem pesku. Takšnih primerov je bilo več pri intraspecifični kompeticiji. Tretji odziv, ki smo ga opazili je bil takšen, da sta oba volkca naredila lijak v finem pesku, le da je bil en lijak občutno večji od drugega. Takšnih primerov je bilo več pri interspecifični kompeticiji. Iz navedenega lahko sklepamo, da je za vrsto Myrmeleon formicarius substrat takšne granulacije povsem neprimeren za izgradnjo lijaka in da so manj uspešni pri kompeticiji za prostov v primerjavi z volkci vrste Euroleon nostras. V obeh poskusih je prišlo tudi do kanibalizma, vendar je ta procent zelo nizek. Pri interspecifični kompeticiji se je zgodilo tudi to, da noben od volkcev ni naredil lijaka, so pa bile sledi le tega. Nekaj volkcev se je v času poskusa zabubilo.
Keywords: volkci, lijakarji, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, intraspecifična kompeticija, interspecifična kompeticija, premer lijaka.
Published: 28.09.2018; Views: 156; Downloads: 15
.pdf Full text (1007,38 KB)

74.
Fiziološke determinante kritičnega obnašanja v sistemu sklopljenih ekscitabilnih oscilatorjev
Urban Marhl, 2018, master's thesis

Abstract: Samo-organizirana kritičnost in kritična dinamika sta lastnost različnih dinamičnih sistemov, ki so sestavljeni iz mnogih gradnikov in so nelinearni. Za te sisteme je značilno, da porazdelitev velikosti posameznih dogodkov sledi potenčni funkciji. Pojma zadnja leta pridobivata na veljavi na področju nevroznanosti, saj so plazovite nevronske aktivnosti, katerih porazdelitev velikosti sledi potenčni funkciji, opazili na različnih velikostnih skalah nevroloških sistemov, med njimi tudi v centralnem živčevju sesalcev. Kritična dinamika se povezuje z optimalnim delovanjem in v teoriji odraža obnašanje na območju faznega prehoda med redom in naključnostjo. Teoretične in numerične raziskave osnovnih modelov sklopljenih nevronov potrjujejo kritično dinamiko sistema zgolj za ozko območje izbranih parametrov, kar ni v skladu z realnimi biološkimi sistemi, ki so po naravi heterogeni. Zato v nalogi osnovni numerični model nadgradimo z vpeljavo različnih realnih mehanizmov in nevrobioloških determinant ter preverimo njihov vpliv na prostorsko-časovno aktivnost. V model vpeljemo heterogenost v ravneh vzdraženosti, kompleksno strukturo interakcij med nevroni, šibko zunanje periodično vzbujanje in heterogenost v sklopitvi. Izkaže se, da določene oblike prostorske heterogenosti, zunanjega vzbujanja in vpeljava kompleksnejše mreže interakcij znatno razširijo območje kritičnega delovanja, medtem ko statična heterogenost v sklopitvi nima velikega vpliva. Naše ugotovitve pripomorejo k razumevanju mehanizmov samo-organizacijskih principov v nevroloških sistemih.
Keywords: Samo-organizirana kritičnost, kritična dinamika, potenčna porazdelitev, sklopljeni nevroni, fiziološke determinante.
Published: 28.09.2018; Views: 169; Downloads: 43
.pdf Full text (3,19 MB)

75.
Mrežekrilci (Neuropterida: Megaloptera, Neuroptera) območja Natura 2000 v Sloveniji: Ličenca pri Poljčanah - ribniki Petelinjek kot primer
Eva Langerholc, 2018, master's thesis

Abstract: Mrežekrilci (Neuropterida) so v Sloveniji iz naravovarstvenega vidika slabo raziskana skupina žuželk. Prav iz tega razloga smo se odločili, da opravimo popis mrežekrilcev na območju ribnikov Petelinjek, ki so del območja Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah. Naš cilj je bil, da ob popisu naravovarstveno ovrednotimo favno mrežekrilcev, in sicer s pomočjo Rdečega seznama mrežekrilcev Slovenije. Prav tako je bil naš cilj opredeliti mrežekrilce tudi kot bioindikatorsko skupino. Živali smo popisovali dvakrat mesečno od aprila do oktobra med letoma 2016 in 2017 na osmih lokalitetah v okolici ribnika Štepihovec in Štatenberšek. V laboratoriju je nato sledila determinacija nabranih živali ter etiketiranje in ureditev mokre zbirke. Na območju ribnikov Petelinjek smo našli 30 vrst mrežekrilcev, in sicer eno vrsto iz redu velekrilcev (Megaloptera), ostale vrste pa pripadajo redu pravih mrežekrilcev (Neuroptera). Vrstno najbolje zastopani sta bili družina tenčičaric (Chrysopidae) in družina rjavih mrežekrilcev (Hemerobiidae). Iz družine tenčičaric smo našli vseh pet v Sloveniji prisotnih vrst iz rodu Chrysoperla, med katerimi je še posebej zanimiva najdba vrste Chrysoperla mediterranea. Skoraj polovica najdenih vrst je bioindikatorskih, med njimi pa so tudi vrste, ki imajo vodne ličinke. To so: Sialis lutaria, Sisyra nigra, Sisyra terminalis in Osmylus fulvicephalus. Te štiri vrste so vključene tudi na Rdeči seznam mrežekrilcev Slovenije, kjer so opredeljene kot ranljive vrste.
Keywords: Neuropterida, Megaloptera, Neuroptera, ribniki Petelinjek, Ličenca pri Poljčanah, Natura 2000, naravovarstvo, ogrožene vrste, rdeči seznam, bioindikacija, Slovenija
Published: 28.09.2018; Views: 124; Downloads: 26
.pdf Full text (2,05 MB)

76.
Dominacija v grafih in ravninski grafi pri pouku v osnovni in srednji šoli
Ilija Ilić, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljene izbrane vsebine iz teorije grafov s poudarkom na dominacijah v grafih in na ravninskih grafih. V teoretičnem delu so navedene vse potrebne definicije, izreki, trditve in dokazi obravnavanih vsebin, poleg tega pa je predstavljena tudi didaktična teorija o izvajanju pouka. V praktičnem delu so nato predstavljeni primeri izbranih obravnav omenjenih vsebin pri pouku v osnovnih in srednjih šolah. Vsebine so zastavljene kot celovita osnova za nadaljnje načrtovanje učnih priprav in zajemajo teoretične razlage, naloge z grafičnim gradivom in rešitvami ter didaktične nasvete za predstavitev vsebin.
Keywords: dominacija v grafih, ravninski grafi, teorija grafov pri pouku v osnovni in srednji šoli
Published: 27.09.2018; Views: 130; Downloads: 26
.pdf Full text (2,37 MB)

77.
Računanje wienerjevega indeksa uteženega grafa z združevanjem ?*-razredov
Simon Brezovnik, 2018, master's thesis

Abstract: Wienerjev indeks igra pomembno vlogo pri poznavanju kemijskih in fizikalnih lastnosti različnih spojin. Predstavlja vsoto razdalj med vsemi neurejenimi pari vozlišč znotraj grafa. Uteženi graf je graf skupaj s funkcijo, ki vsakemu vozlišču predpiše realno število, imenovano utež. Magistrsko delo obravnava računanje Wienerjevega indeksa uteženega grafa s pomočjo reduciranja na posebno skupino grafov, tj. kvocientne grafe in nadaljnje redukcije kvocientnih grafov na enostavnejše grafe. V prvem delu predstavimo nekaj osnovnih definicij in ugotovitev teorije grafov. Zapišemo osnovno definicijo Wienerjevega indeksa in njegovo razširitev na utežene grafe. Spoznamo Djoković-Winklerjevo relacijo in njeno tranzitivno zaprtje. Ob koncu prvega dela spoznamo definicijo delne kocke in zapišemo njeno novo karakterizacijo. Osrednji del magistrske naloge podaja novi metodi za izračun Wienerjevega indeksa nekaterih uteženih grafov. Glavni izrek povezuje izračun Wienerjevega indeksa uteženega grafa z vsoto Wienerjevih indeksov uteženih kvocientnih grafov prvotnega grafa po vseh Θ^∗-razredih, kjer Θ^∗ predstavlja tranzitivno zaprtje Djoković-Winklerjeve relacije. V zadnjem delu predstavimo uporabo zgoraj omenjenega izreka na posebni družini grafov G_n, na benzenoidnih sistemih ter na linearnih fenilenih F_n.
Keywords: Wienerjev indeks, delna kocka, uteženi graf, kvocientni graf, Djoković-Winklerjeva relacija, tranzitivno zaprtje
Published: 24.09.2018; Views: 164; Downloads: 41
.pdf Full text (1,00 MB)

78.
Učinkovita odprta in zaprta dominacija na drevesih
Uroš Gašpar, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo predstavili učinkovito odprte in zaprte dominacije. Omenjena pojma posebej obravnavamo na drevesih. V nadaljevanju magistrskega dela se posvetimo preseku obeh razredov, ki ga imenujemo učinkovito odprto-zaprto dominirana drevesa. Zelo zanimivo je dejstvo, da je za izgradnjo učinkovito odprto-zaprto dominiranih dreves potrebnih le pet operacij, ki jih podrobneje dokažemo v magistrskem delu. V prvem delu magistrskega dela smo podali osnovne pojme in definicije, ki jih nato uporabljamo skozi celotno magistrsko delo. V drugem poglavju definiramo in podamo lastnosti učinkovito odprto dominiranih dreves. V tretjem poglavju podrobneje pogledamo učinkovito zaprto dominirana drevesa. V zadnjem četrtem poglavju na začetku podamo lastnosti, ki veljajo za učinkovito odprto-zaprto dominirane grafe ter se nato posebej posvetimo samo učinkovito odprto-zaprto dominiranim drevesom. Podamo vseh pet operacij, ki so značilne za izgradnjo omenjenih dreves.
Keywords: učinkovito odprto dominirana množica, učinkovito zaprto dominirana množica, učinkovito odprto-zaprto dominirana množica, drevo
Published: 24.09.2018; Views: 104; Downloads: 19
.pdf Full text (426,49 KB)

79.
Statistika v osnovni in srednji šoli
Ana Tement, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena obravnava statistike v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli ter v gimnaziji. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele. V prvem delu so predstavljeni osnovni pojmi in definicije statistike, ki se obravnavajo v osnovni šoli, srednji poklicni in strokovni šoli in v gimnaziji. V drugem delu je predstavljena vsa vsebina, ki zajema področje statistike in je zapisana v osnovnošolskem, srednje poklicnem in strokovnem ter v gimnazijskem učnem načrtu. Prav tako so predstavljeni cilji po posameznih razredih in letnikih izobraževanja. Nazadnje smo pregledali večino osnovnošolskih, srednje poklicnih in strokovnih ter gimnazijskih učbenikov ter opisali katero snov statistike obravnavajo in česa ne. Prikazali smo tudi različne pristope ter nejasnosti in napake pri opisovanju in definiranju pojmov. Spoznali smo, da imajo učbeniki zelo različen pristop pri definiranju pojmov. Največja razlika se pojavi med osnovnošolskimi in gimnazijskimi učbeniki. Največ napak in nejasnosti smo zasledili pri vpeljavi kvartilov. Sicer so pa v večini učbeniki napisani korektno in matematično pravilno.
Keywords: Statistika, obdelava podatkov, osnovna šola, srednja šola, gimnazija, učbenik, učni načrt, napake, nejasnosti.
Published: 24.09.2018; Views: 234; Downloads: 71
.pdf Full text (818,55 KB)

80.
Sestavljen poissonov model
Jernej Šuligoj, 2018, master's thesis

Abstract: Kadar v vsakdanjem ˇzivljenju govorimo o povsem logiˇcnih sklepih, dostikrat uporabljamo teorijo homogenega Poissonovega procesa, ki ni niˇc drugega kot ime za teorijo ˇstetja pojavov, z doloˇcenimi lastnostmi, ki so najveˇckrat povsem oˇcitne in samoumevne za vsakega posameznika. Po drugi strani pa je za dokazovanje teh oˇcitnih lastnosti, sklepov, potrebne zelo veliko matematike, natanˇcneje teorije verjetnosti. Podobno velja za sestavljen Poissonov model, le da si ga je teˇzje predstavljati in poslediˇcno teˇzje sklepati. Sestavljen Poissonov model govori o gibanju neke vrednosti, katero linearno zvezno poveˇcujemo in hkrati diskretno zmanjˇsujemo v nekih nakljuˇcnih ˇcasih za nakljuˇcne vrednosti. V prvem delu se predstavi homogen Poissonov proces. Zaˇcne se z izrekom, ki pove, kdaj ˇstejemo dogodke, ki so porazdeljeni Poissonovo. Prvi del se nadaljuje z definiranjem lastnosti in konˇca z nazornim primerom. V drugem delu magistrskega dela se najprej navedejo predpostavke sestavljenega Poissonovega modela, ˇcemur sledi definicija. Za predstavitev uporabe sestavljenega Poissonovega modela, sta definirani tudi zelo pomembni porazdelitveni funkciji sluˇcajnih spremenljivk ”verjetnosti in ˇcasa propada”. Delo se nadaljuje z zelo pomembno formulo, s katero se raˇcuna verjetnost propada in konˇca s primeri, katerih verjetnost propada je moˇc izraˇcunati analitiˇcno.
Keywords: Poissonov proces, sestavljen Poissonov proces, zavarovalniˇstvo, verjetnost propada, ˇcas propada, Pollaczeck-Khinchinova formula
Published: 24.09.2018; Views: 109; Downloads: 18
.pdf Full text (503,47 KB)

Search done in 0.42 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica