SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1629
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Inhibicija samo-replikacije proteinskih fibrilov
Samo Curk, 2018, master's thesis

Abstract: Proteinski fibrili nastanejo z agregacijo delno zvitih proteinov in so odgovorni ali pomembno vplivajo na mnogo hudih človeških bolezni, kot sta Alzeimerjeva ali diabetes tipa II. Samo-replikacija fibrilov je proces, v katerem obstoječi proteinski fibrili katalizirajo nastanek novih fibrilov na način, da ponudijo vezavno površino, kjer se proteini lažje srečajo in agregirajo. To prispeva k naglem in eksponentnem napredovanju bolezni. V magistrski nalogi predstavimo Monte Carlo simulacije računalniškega modela agregacije, v katerega vpeljemo inhibitorje. To so delci, ki se lahko vežejo na površino fibrilov in tako inhibirajo oziroma upočasnijo proces samo-replikacije. Takšen način inhibicije se izkaže za zelo učinkovit, ampak zaradi odbojne interakcije med delci naletimo tudi na pojav makromolekularnega gnečenja, ki povzroči, da se pri določeni pokritosti površine s proteini hitrost samo-replikacije poveča. Edinstven deskriptor hitrosti replikacije najdemo v povprečni velikosti skupka na površino vezanih proteinov, ki nosi informacijo o celotni porazdelitvi agregacijskih skupkov. Predstavimo teorije, ki uspešno razložijo vse značilnosti opažanega obnašanja. S pomočjo mrežnega modela napovemo, katere interakcije med delci na površini imajo največji inhibicijski potencial.
Keywords: agregacija amiloidov, samo-sestavljanje proteinov, inhibicija, ra\v cunalni\v ske simulacije, metoda Monte Carlo, nukleacijski mehanizem, gne\v cenje makromolekul, krajina proste energije, statisti\v cna mehanika, mehka snov, fizikalna kemija
Published: 20.11.2018; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (10,23 MB)

2.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8.razredu
Tadeja Gašparič, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: algebrski izrazi v 8. razredu je razdeljena na dva dela, teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT), nato pa na načine poučevanja s to tehnologijo. V nadaljevanju sledi pregled tipov znanja, s pomočjo katerih se glede na raven doseženega znanja opišejo dosežki učencev, ki so učencem in učiteljem kot povratna informacija o doseganju posameznih učnih ciljev. Temu sledi literatura o poučevanju algebre v osnovni šoli ter vsebine, ki se nanašajo na izraze s spremenljivkami. Za konec teoretičnega dela pa še sledi pregled nekaterih evalvacij i–učbenika. V eksperimentalnem delu smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta izvedli raziskavo o učinkovitosti poučevanja z uporabo i-učbenika za matematiko Matematika 8 s portala https://eucbeniki.sio.si/. Evalvacijo i-učbenika smo izvedli na vsebini izrazi s spremenljivkami, ki pa je ni še nihče evalviral, obenem pa se vsebina zaradi algebrskih konceptov zdi manj primerna za vizualizacijo, ki je ena najmočnejših orodij digitalnih virov. V ta namen smo izdelali načrt pedagoškega eksperimenta, s pomočjo katerega smo primerjali učne dosežke učencev pri klasičnem poučevanju s tiskanim učbenikom in poučevanju z i-učbenikom. Obe skupini sem poučevala sama. Zanimalo nas je, kateri način poučevanja bo prinesel boljše učne rezultate. Rezultati so pokazali, da je bila eksperimentalna skupina nekoliko boljša kot kontrolna, kljub temu pa razlika ni bila statistično značilna. Zraven pedagoškega eksperimenta smo štirje študentje izvedli še kratko anketo o poučevanju matematike z uporabo IKT. Izvedli smo jo tako, da smo k inicialnemu preizkusu znanja dodali kratko anketo za obe skupini, pri finalnem preizkusu znanja pa smo anketo dodali samo pri eksperimentalni skupini. Rezultati ankete so pokazali, da se učenci najlažje učijo matematiko tako, da si naredijo zapiske ali pa si berejo na glas. Prav tako je večina učencev menila, da bi jim uporaba računalnika pri učenju matematike pomagala (tudi pri domačih nalogah), kar se je pri končni anketi tudi potrdilo. Zahtevnost nalog pri reševanju med pedagoškim eksperimentom je eksperimentalna skupina ocenila kot ustrezno.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), i-učbenik, izrazi s spremenljivko, pedagoški eksperiment, poučevanje algebre, teorije poučevanja z uporabo IKT, tipi znanj
Published: 20.11.2018; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (2,70 MB)

3.
Vpliv tujerodne vrste orjaška zlata rozga (Solidago Gigantea Aiton) na talno semensko banko ekstenzivnih travnikov
Sanja Ozimič, 2018, master's thesis

Abstract: Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea Aiton) je rastlinska vrsta iz družine nebinovk (Asteraceace). Izvira iz Severne Amerike, v Evropo so jo kot okrasno rastlino prinesli v 18. stoletju. Je nezahtevna vrsta, ustrezajo ji različni tipi rastišč ne glede na teksturo tal, osvetljenost, vlažnost prsti ali prisotnost nutrientov v prsti. Širi se hitro in daleč, saj ima dolge in trpežne korenike. Smatra se kot ena izmed najbolj agresivnih invazivnih vrst v Evropi. Problem predstavljajo njeni gosti sestoji, ki izpodrinejo ostale vrste na rastišču, povzroča pa še vrsto drugih težav, zato predvsem na zaščitenih območjih spremljajo njene populacije. V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje gostih sestojev orjaške zlate rozge na opuščenih travnikih v Motvarjevcih, ki so del Krajinskega parka Goričko. Raziskovali smo vpliv te invazivne vrste na talno semensko banko na dveh izbranih oligotrofnih mokrotnih travnikih (zveza Molinion caeruleae), ki sta imela podobne okoljske razmere, razlika je bila v tem, da je na enem travniku bila visoka gostota orjaške zlate rozge, kot posledica opuščene košnje, medtem ko je bil drugi redno košen in vrsta S.gigantea ni bila prisotna. Na vsakem travniku smo si izbrali dve vzorčni ploskvi v velikosti 0.5 x 0.5 m. Popisali smo floristično sestavo ploskev in na petih mestih (na vsakem vogalu in v sredini) zbrali vzorce tal s cevjo premera 5 cm na dveh različnih globinah (0-5 cm in 5-10 cm). Skupno smo pregledali semensko banko v 40 vzorcih oz. pribl. 3920 cm3 tal. Semena smo od prsti ločili z metodo presejevanja in s flotacijo semen. Najdena semena smo določili, zbrali podatke o morfološko-funkcionalnih potezah popisanih rastlinskih vrst, jih statistično obdelali ter določili tudi CSR oznake rastlinskih združb. Rezultati so pokazali, da vrsta S.gigantea vpliva na talno semensko banko, saj je število najdenih semen na košenem travniku znatno višje (N=668 v 1960 cm3 tal), kot število najdenih semen na opuščenem travniku s prevladujočo zlato rozgo (N=109 v 1960 cm3 tal). Tudi analize CSR rastlinskih strategij so pokazale, da je orjaška zlata rozga močan kompetitor (C), kar dokazuje s svojo uspešnostjo pri širjenju, tvorjenju gostih sestojev in izpodrinjanju ostalih rastlinskih vrst v združbi.
Keywords: orjaška zlata rozga, Krajinski park Goričko, invazivna vrsta, talna semenska banka, CSR analiza, metoda presejevanja, metoda flotacije semen, Motvarjevci
Published: 20.11.2018; Views: 3; Downloads: 0
.pdf Full text (2,06 MB)

4.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: trikotnik v 7. razredu
Nejc Podplatnik, 2018, master's thesis

Abstract: Učitelji matematike se vsakodnevno srečujejo z željo po boljšem uspehu in znanju učencev. V sodobnem svetu se ta želja mnogokrat prekriva s pridobivanjem informacij. Uspešno pridobivanje informacij pa omogoča sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija. Tehnološki dosežki so tako na najrazličnejše načine vstopili v vzgojno-izobraževalni sistem. Uporaba računalnikov, diaprojektorjev, tabličnih računalnikov in podobnega je v različnih sodobno opremljenih šolah del vsakdana. V naši raziskavi smo zato želeli preveriti uporabnost ene izmed sodobnih tehnoloških orodij po imenu interaktivni učbenik. Tak učbenik nam omogoča interakcijo med učencem in učbenikom ter daje učencu povratno informacijo o napredku. Hkrati smo želeli s tem preveriti, ali različni učni stili učencev i-učbenik različno dojemajo oziroma ali vsem učnim stilom pomaga enako dobro do višjih kognitivnih spoznanj. Za namene našega pedagoškega eksperimenta smo učence poučevali v dveh skupinah, in sicer v kontrolni in eksperimentalni skupini. Eksperimentalna skupina je uporabljala tehnologijo i-učbenika, medtem ko je kontrolna skupina uporabljala tradicionalni učbenik. Skupini sta bili po vseh statističnih analizah enakovredni in rezultati so pokazali, da med njima pri finalnem testu ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Ugotovili pa smo, da so bili ob uporabi i-učbenika statistično pomembno boljši učenci, ki so se opredelili kot učenci, ki jim je bližje vizualni učni stil.
Keywords: informacijsko-komunikacijska tehnologija, učni stili, interaktivnost, e-učbenik, i-učbenik, aplet, trikotnik, geometrija, pedagoški eksperiment
Published: 20.11.2018; Views: 4; Downloads: 1
.pdf Full text (1,79 MB)

5.
Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija
Slavica Zafošnik, 2018, master's thesis

Abstract: V svetu, kjer nas že skoraj na vsakem koraku spremljajo mobilni telefoni, tablice in prenosni računalniki ter seveda internet (le-ta je dandanes dostopen skorajda vsakomur), so informacije postale lahko dosegljive. Na spletnih straneh je moč najti veliko uporabnih in nazornih interaktivnih vsebin, ki jih učitelji vključujejo v učni proces, učno vsebino bolje ponazorijo in s tem učencem omogočijo lažje razumevanje zahtevnejših vsebin. Učenci se teh vsebin poslužujejo predvsem v času samostojnega učenja, npr. pri reševanju domačih nalog. Magistrsko delo z naslovom Uporaba i-učbenika pri poučevanju vsebine kvadratna funkcija je bilo sestavljeno z namenom, raziskati uspešnost usvajanja znanja vsebine (Kvadratna funkcija) s pomočjo interaktivnega učbenika (v nadaljevanju i-učbenika) Vega 2. Ključni namen izvedbe pedagoškega eksperimenta je bil preveriti prednosti poučevanja z elektronskimi gradivi, in potrditi hipotezo, da poučevanje z i-učbenikom doprinese h kvalitetnejšemu znanju. V teoretičnem delu na kratko opisujem splošno strukturo i-učbenikov. Nadalje je predstavljeno teoretično ozadje izbrane vsebine pričujočega magistrskega dela (definicija in lastnosti kvadratne funkcije, različne oblike enačbe funkcije, predstavljeni so prehodi med posameznimi oblikami enačb, risanje grafa funkcije in pomen diskriminante), ob koncu pa sta predstavljeni kurikularna podlaga ter metodična pot podajanja vsebine. V empiričnem delu so podani rezultati pedagoškega eksperimenta, katerega eksperimentalni faktor je bila kombinirana metoda poučevanja z uporabo i-učbenika. Eksperiment je zajel kontrolno in eksperimentalno skupino dijakov, obe v velikosti povprečnega srednješolskega razreda, in je trajal od 1. marca do 4. aprila 2016. Na začetku eksperimenta je bil izveden standardiziran inicialni preizkus znanja (Nacionalno preverjanje znanja, 4. junij 2007) in ob koncu še finalni preizkus znanja, ki je bil sestavljen za pridobitev rezultatov uspešnosti eksperimenta.Rezultati magistrskega dela ponazarjajo, da je bil izvedeni pedagoški eksperiment neuspešen, ker nisem popolnoma sledila navodilom v programu, ampak sem svoje delo bazirala na osnovi učnih listov, ki sem si jih predhodno pripravila po i-učbeniku. Iz rezultatov finalnega testa pa ni bilo moč razbrati učinka poučevanja z i-učbenikom.
Keywords: i-učbenik, apleti, kvadratna funkcija, teme, oblike enačbe kvadratne funkcije
Published: 20.11.2018; Views: 6; Downloads: 2
.pdf Full text (3,11 MB)

6.
Strukturne značilnosti celic alfa Langerhansovih otočkov miši
Mia Prosenica, 2018, master's thesis

Abstract: V tej raziskavi je bil naš namen pregledati in primerjati ultrastrukturo celic alfa v Langerhansovih otočkih, v treh makroskopsko razdeljenih delih (spleničnem, gastričnem in duodenalnem delu) trebušne slinavke miši. Opazovali in primerjali smo velikosti glukagonskih veziklov in granul v tkivu, ki je bilo izpostavljeno različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih. Vzorce tkiva smo analizirali s svetlobno mikroskopijo in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM). Dobljene podatke smo statistično ovrednotili. Ugotovili smo, da je ultrastruktura organelov celic alfa v različnih delih trebušne slinavke in v tkivu, izpostavljenemu različnim koncentracijam glukoze, primerljiva. Statistično značilne razlike so bile opazne v premerih granul in veziklov ter v površini veziklov med tremi različnimi deli trebušne slinavke. Vzorci, izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih, so se statistično razlikovali v premerih granul in veziklov, v površini granul in veziklov ni bilo statističnih razlik. Med premeri in deleži površin granul in veziklov ob plazmalemi, ki so bili izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različnem času, ni bilo statističnih razlik. Za nadaljnje raziskave bi bilo treba vključiti večje število Langerhansovih otočkov z vsebovanimi tipi celic, obravnavane tkivne rezine bi lahko bile izpostavljene še višjim koncentracijam glukoze in za daljše časovno obdobje.
Keywords: glukagon, glukoza, granule, miš, trebušna slinavka, ultrastruktura, vezikli
Published: 20.11.2018; Views: 3; Downloads: 0
.pdf Full text (3,70 MB)

7.
Vplivi zahodne diete na eksokrini del trebušne slinavke
Janja Zorin, 2018, master's thesis

Abstract: Sodobni trendi, kot so industrializacija, ekonomski razvoj in globalizacija trgovskih tokov, so prispevali k hitrim spremembam življenjskega sloga in prehranjevalnih navad (Burgos et al., 2015). Zahodno dieto imenujemo tudi standardna ameriška prehrana. Zanjo sta značilna povečan vnos živil z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja ter pretirano uživanje rdečega mesa, rafiniranih žitaric in mlečnih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob (Odermatt, 2011). Zanimalo nas je, ali zahodna dieta, poleg tega da povzroča debelost, vpliva tudi na notranje organe, natančneje na trebušno slinavko. Trebušno slinavko, z drugim imenom pankreas, na histološki ravni sestavljajo tako eksokrine kot tudi endokrine žleze, zaradi česar ima dve popolnoma različni, a zelo komplementarni funkciji: i) proizvodnjo encimov, pomembnih pri prebavi hrane, in ii) izločanje hormonov, potrebnih za uravnavanje homeostaze glukoze in drugih energijsko bogatih molekul (Danielsson et al., 2014). V magistrski nalogi smo pokazali, da zahodna dieta vpliva na eksokrini del pankreasa. S svetlobno in z elektronske mikroskopijo smo ugotovili, da je v strukturi in ultrastrukturi tkiva veliko razlik. Na slikah svetlobne mikroskopije smo opazili, da so v tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto, vakuole v primerjavi s kontrolno skupino mnogo številnejše. Prav tako so bile v tkivu eksperimentalnih miši nekrotične celice in lipidne kaplje. V programu Python smo dokazali hipertrofijo celic pri tkivu miši, hranjenih z zahodno dieto. Na podlagi rezultatov na ultrastrukturni ravni smo potrdili hipotezo, da je v eksokrinem delu trebušne slinavke miši, hranjenih z zahodno dieto, vidna avtofagija. V tkivu so bili vidni številni avtofagosomi, avtolizosomi, rezidualna telesa in avtofagne vakuole. Z elektronskim mikroskopiranjem acinarnih celic eksperimentalnih miši smo opazili tudi napihnjene mitohondrije. Mnogi izmed njih so bili v fazi razpada. To lahko povežemo z dejstvom, da so napihnjeni mitohondriji tudi ena od glavnih značilnosti nekrotične celične smrti (Niemann & Rohrbach, 2016).
Keywords: trebušna slinavka, zahodna dieta, hipertrofija, acinarna celica, tkivo
Published: 12.10.2018; Views: 115; Downloads: 15
.pdf Full text (11,42 MB)

8.
Primerjava obustnih okončin izbranih površinskih in podzemeljskih podzemljarjev (leiodidae: cholevinae)
Maja Dobrajc, 2018, master's thesis

Abstract: Žuželke so najštevilčnejša skupina živali in poseljujejo vse kopenske in večino sladkovodnih habitatov. Hrošči obsegajo 40 % celotnega števila do sedaj opisanih živalskih vrst. Podzemeljski hrošči so še vedno slabo raziskani, ker smo mnogi habitati, ki jih poseljujejo, težko dostopni. Domnevamo, da so se skladno s prevladujočim načinom prehranjevanja pri obravnavanih vrstah razvile določene konvergentne morfološke prilagoditve obustnega aparata. V raziskavi nas zanima, ali lahko med jamskimi mrharčki in sorodnimi hrošči iz drugih poddružin družine Leiodidae prepoznamo posamezne tipe morfoloških struktur obustnega aparata kot posledico načina prehranjevanja. Zaradi kompleksnosti obustnega aparata smo v analizo vključili le mandibulo. Na mandibuli so zobci, ščetine in druge strukture, ki so pomembne za prepoznavanje načina prehranjevanja. Izpreparirali in primerjali smo mandibule 18 vrst iz družine Leiodidae. Mandibulam smo določili oslonilne točke in med seboj primerjali obliko ter velikost. Rezultat analize mandibul 18 vrst je njihova razvrstitev v tri velikostne razrede: majhne, srednje velike in velike mandibule. Oblika mandibul je bolj ali manj zvezna. Zanimala nas je povezava med obliko in velikostjo mandibule ter prehranjevalnim tipom posamezne vrste. Ugotovili smo povezavo med življenjem vrst v habitatih z različno količino organskih snovi in oblikovanostjo mandibule. S tem smo vzpostavili povezavo med morfologijo obustnega aparata in vrsto hrane oziroma načinom prehranjevanja za proučevane površinske in podzemeljske leiodidne hrošče.
Keywords: Ekološke skupine, Leiodidae, mandibula, prehranjevalni tipi
Published: 09.10.2018; Views: 77; Downloads: 6
.pdf Full text (1,30 MB)

9.
Paralelni razveji in omeji algoritem BiqMac Solver
Alen Vegi Kalamar, 2018, master's thesis

Abstract: Problem maksimalnega prereza je primer NP težkega problema. To pomeni, da ne poznamo učinkovitega polinomskega algoritma za reševanje problema za poljuben graf in domnevamo, da tudi ne obstaja. Kljub temu obstajajo pristopi, kako reševati problem do optimalnosti. V kolikor poznamo učinkovite hevristike in poenostavitve problema, je primeren pristop algoritem razveji in omeji. Rendl, Rinaldi in Wiegele so z uporabo različnih poenostavitev, dualne teorije, aproksimacijskih algoritmov in hevristik razvili učinkovit algoritem razveji in omeji z imenom BiqMac Solver, ki optimalno reši problem maksimalnega prereza tudi za večje grafe. Zaradi strukture je algoritem primeren, da ga implementiramo za paralelno izvajanje. Namen magistrskega dela je predstavitev algoritma BiqMac in njegova paralelna implementacija.
Keywords: maksimalen prerez grafa, semidefinitno programiranje, hevristike, algoritem razveji in omeji, paralelno računanje
Published: 04.10.2018; Views: 73; Downloads: 10
.pdf Full text (908,74 KB)

10.
Napovedovalni model proizvodnje energije v digitalnem dvojčku sončne elektrarne
Lea Zajc, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava koncept digitalnega dvojčka in predstavi implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne s tehnologijo napovedovanja proizvodnje električne energije. Implementiranih je pet metod napovedovanja s poudarkom na metodi naključnih gozdov. Delo je razdeljeno v šest poglavij. Prvo poglavje definira koncept digitalnega dvojčka in opiše njegove glavne procese. Navedejo se namen in primeri uporabe. Drugo poglavje predstavi napovedovanje proizvodnje sončne elektrarne s fotonapetostnimi celicami. Opisan je proces pretvorbe sončne energije v električno. Našteti in opisani so vplivi na proizvodnjo sončne elektrarne, definirani sta atmosferska in električna formula za izračun električne energije v nekem času t. Opisane so metode za napovedovanje proizvodnje električne energije: posplošena linearna regresija, metoda podpornih vektorjev in avtoregresija. Definirana je formula za napoved proizvodnje električne energije z vključenimi lastnostmi sončne elektrarne in nekaterimi vremenskimi podatki, kar predstavlja fizikalni model. V tretjem poglavju je podrobneje predstavljeno delovanje naključnih gozdov in primeri uporabe, kjer se na začetku omeni odločitvena drevesa, s pomočjo katerih je izpeljana definicija naključnih gozdov. Četrto poglavje predstavi taksonomijo problemov in metod napovedovanja elektroenergetskih količin, v tabelo so dodane nove taksonomske enote, primerjave med tehnikami napovedovanja so uvrščene v izdelano taksonomijo, razširi se graf primerjav. Peto poglavje prikaže implementacijo digitalnega dvojčka sončne elektrarne FERI, predstavijo se vhodni parametri senzorjev, ostali vhodni podatki ter podatki, ki bi jih bilo smiselno pridobiti in vključiti. Opisana je integracija digitalnega dvojčka s sončno elektrarno. V analitiki digitalnega dvojčka je, s pomočjo zgledov, predstavljena uporaba metod napovedovanja. V zadnjem poglavju so definirani pogreški za primerjavo modelov, sledijo razlage rezultatov posameznih modelov polurne napovedi. Na koncu so modeli med sabo primerjani glede na novo definiran pogrešek E-MAPE, ki je konsistenten s standardno uporabljenim pogreškom M AE, razen pri primerjavi rezultatov avtoregresije in posplošene linearne regresije.
Keywords: digitalni dvojček, sončna elektrarna, napovedovanje, naključni gozd, podporni vektorji, posplošena linearna regresija, avtoregresija, fizikalni model, taksonomija
Published: 04.10.2018; Views: 38; Downloads: 10
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica