| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1812
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv ekonomske politike na agregatno potrošnjo - primer Združenih držav Amerike
Mateja Vrečič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv ekonomske politike na agregatno potrošno funkcijo. Analiziramo različne modele za agregatno potrošno funkcijo za Združene države Amerike med letoma 1950 in 2015. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo. V drugem delu opravimo podrobno ekonometrično analizo vsakega modela posebej in na podlagi dobljenih rezultatov izpostavimo najprimernejšega. Ugotovimo, da je najprimernejši model za analiziranje agregatne potrošne funkcije v Združenih državah Amerike dvojno logaritemski linearni regresijski model Teorija potrošnje življenjskega cikla. Na specificiranih modelih preverimo še vpliv ekonomske politike. Končna ugotovitev kaže na to, da je ekonomska politika imela vpliv na osebno potrošnjo v Združenih državah Amerike.
Keywords: Agregatna potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, vpliv ekonomske politike.
Published: 15.04.2021; Views: 12; Downloads: 0
.pdf Full text (16,80 MB)

2.
Kompaktnost in konvergenca v prostoru analitičnih funkcij
Jaka Hedžet, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavimo in preučujemo prostora zveznih in analitičnih funkcij kompleksne spremenljivke. Opazujemo nekatere značilnosti konvergence in kompaktnosti ter izpeljemo izrek o karakterizaciji normalnih množic. S pomočjo tega dokažemo nekatere pomembne izreke in prikažemo njihovo uporabo na konkretnem primeru. Za konec se lotimo še opazovanja dveh pomembnih funkcij in njune povezave ter predstavimo zelo znan nerešen problem.
Keywords: metrika, zveznost, konvergenca, kompaktnost, analitičnost, faktorizacija, normalne množice, funkcija gama, funkcija zeta
Published: 07.04.2021; Views: 31; Downloads: 3
.pdf Full text (466,11 KB)

3.
Funkcionalne poteze rastlinskih vrst s prehodno prisotnostjo v vegetaciji vrstno bogatih travišč
Ana Munda, 2021, master's thesis

Abstract: Da bi lahko razumeli, kakšne so posledice izgube vrst v ekosistemu, moramo poznati kakšna je vloga posamezne vrste znotraj ekosistema. Eden izmed pristopov pri ugotavljanju vloge vrste v okolju je tudi model DST klasifikacije, ki smo ga uporabili v naši raziskavi. Temelji na razvrstitvi rastlinskih vrst v vegetaciji med dominantne, podrejene ali prehodne vrste, in sicer glede na njihovo relativno celokupno pokrovnost in stalnost. Prednostne vrste predstavljajo zelo majhen delež biomase v določenem habitatu, hkrati pa s poznavanjem njihovih morfološko funkcionalni potez (MFP) lahko napovedujemo, katere med njimi bodo v vegetaciji postale podrejene ali celo dominantne, v primeru, da pride do sprememb določenega okoljskega dejavnika, intenzitete motnje in/ali stresa ipd. Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati prehodne vrste v dveh asociacijah polnaravnih ekstenzivnih travišč: asociacije Onobrychido viciifolia-Brometeum in asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis. Prehodnim rastlinskim vrstam smo določili prednosti habitat, indikatorske vrednosti po Ellenbergu in 13 MFP. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi metodami. Ugotovili smo, da se prehodne vrste obeh asociacij razlikujejo v naslednjih MFP: življenjski obliki, obliki rasti, višini rastlin, tipih vegetativnega razmnoževanja, vrednostih LDMC, SLA ter CSR strategijah. Razlike v lastnostnih prehodnih vrst asociacij lahko razložimo z razlikami v stičnih habitatih travišč asociacije, od koder te vrste izvirajo. Prehodne vrste obeh asociacij imajo najbolj poudarjeno kompeticijsko (C) strategijo, razlikujejo pa se v kombinaciji vpliva stresa in motnje. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v obeh asociacijah ob spremembah, ki bi izboljšale rastne razmere (zmanjšanje motnje in/ali stresa), povečala številnost in pokrovnost tistim vrstam, ki imajo poudarjeno C – strategijo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno osnovo za morebitne prihodnje raziskave, v katerih bi povezovali specifične spremembe okolja s spremembami floristične in funkcionalne sestave obravnavanih tipov traviščne vegetacije.
Keywords: polnaravna suha travišča, DST klasifikacija, morfološko-funkcionalne poteze, CSR strategije rastlin
Published: 01.04.2021; Views: 30; Downloads: 8
.pdf Full text (2,73 MB)

4.
Geometrijsko-aritmetični indeksi
Julija Šošter, 2020, master's thesis

Abstract: Geometrijsko-aritmetični indeksi so posebna vrsta topoloških deskriptorjev, ki jih lahko povežemo s kemijsko teorijo grafov. Ti indeksi lahko dajo izredno dobre korelacije z določenimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi določene vrste molekul kot tudi z drugimi topološkimi indeksi. Znotraj magistrskega dela so obravnavani štirje geometrijsko-aritmetični indeksi, to so prvi, drugi, tretji in peti geometrijsko-aritmetični indeks. V prvem delu predstavimo osnove teorije grafov, ki se navezujejo na te indekse, predstavimo vse štiri geometrijsko-aritmetične indekse in obravnavane fizikalno-kemijske lastnosti. Osrednji del magistrske naloge predstavljajo izračuni vseh štirih geometrijsko-aritmetičnih indeksov in korelacije le-teh s fizikalno-kemijskimi lastnostmi strukturnih izomerov oktana. Poleg tega bodo predstavljene korelacije z nekaterimi topološkimi indeksi in korelacije med obravnavanimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi. Končna ugotovitev kaže na to, da obstaja nekaj zelo dobrih korelacij med posameznimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi in fizikalno-kemijskimi lastnostmi izomerov oktana. Prav tako pa dajejo dobre rezultate tudi korelacije med nekaterimi topološkimi indeksi in geometrijsko-aritmetičnimi indeksi ter korelacije med samimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi.
Keywords: geometrijsko-aritmetični indeksi, fizikalno-kemijske lastnosti, izomeri oktana, topološki indeksi, korelacije.
Published: 01.04.2021; Views: 10; Downloads: 0
.pdf Full text (949,25 KB)

5.
Primerjava funkcionalnih potez dominantnih, podrejenih in prehodnih vrst v suhih traviščih na silikatih (Pohorje, SV Slovenija)
Zarja Platovšek, 2020, master's thesis

Abstract: Vrstno bogata travišča s prevladujočim volkom (Nardus stricta) oz. volkovja predstavljajo Natura 2000 habitatni tip 6230*. V Sloveniji so volkovja prisotna na nezasenčenih rastiščih na silikatni geološki podlagi od nižin do alpinskega pasu. Med drugim uspevajo nad antropogeno znižano gozdno mejo na ovršnih predelih Pohorja (SV Slovenija), kjer smo opravljali našo raziskavo. V okviru magistrskega dela smo na izbranih traviščih v okolici turističnega centra Rogla izvajali popise travniške vegetacije v popisnih ploskvicah velikosti 25 in 50 m2. Del popisov smo vzeli tudi iz baze fitocenoloških popisov Katedre za geobotaniko (FNM UM). Skupno smo analizirali 83 rastlinskih vrst, ki so bile določene v 58 popisih. Popisane vrste smo z uporabo modela DST (angl. Dominants, Subordinates, Transients) najprej razvrstili glede na njihovo obilnost v eno izmed treh skupin, in sicer smo jih definirali kot dominantne (angl. Dominants, 3 vrste), podrejene (angl. Subordinates, 18 vrst) ali prehodne vrste (angl. Transients, 62 vrst). Nato smo primerjali odstotke vrst v vseh treh skupinah, določili in primerjali smo njihove morfološko-funkcionalne poteze (MFP), CSR strategijo po Grime-u, Ellenbergove indekse in prednostni habitat. Z analizo MFP smo ugotovili, da imajo vse dominantne vrste šopasto rast, medtem ko med podrejenimi in prehodnimi vrstami prevladujejo rastline z listnato ozelenelim steblom. Dominantne vrste so imele v primerjavi s podrejenimi in prehodnimi v povprečju višje vrednosti za specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi v listih (LDMC) ter izraženo krajše obdobje cvetenja. V nasprotju s podrejenimi in prehodnimi vrstami, dominantne vrste v povprečju zacvetijo kasneje v vegetacijski sezoni (junij). V povprečju so tudi nekoliko višje rasti kot podrejene vrste, za razliko od podrejenih in prehodnih vrst, kjer prevladujejo kompetitorji in ruderalke, pa imajo bolj izraženo stres toleratorsko strategijo, s čimer smo tudi potrdili našo hipotezo. S primerjavo prednostnih habitatov smo ugotovili, da ima največ podrejenih in prehodnih vrst prednostni habitat suha travišča na kislih tleh. S tem smo ovrgli hipotezo, s katero smo predvidevali, da bosta med podrejenimi vrstami največja odstotka vrst, katerih prednostni habitati so mezotrofni in evtrofni travniki ter gozdni habitati. Na podlagi analize Ellenbergovih indeksov smo ugotovili, da imajo vse tri skupine vrst (dominantne, podrejene, prehodne) podobne vrednosti za izbrane okoljske spremenljivke. Prevladujejo vrste zmerno toplih polsončnih do sončnih rastišč, ki uspevajo na svežih, kislih in s hranili slabo založenih tleh. Razlike med dominantnimi, podrejenimi in prehodnimi vrstami se pojavljajo predvsem v razponu Ellenbergovih indeksov, ki je največji pri prehodnih vrstah, kjer najdemo tudi vrste za raziskovalno območje netipičnih in ekstremnih habitatov. V okviru magistrske naloge smo poleg vegetacijskih popisov travišč na isti lokaciji zbrali tudi popise navadne arnike (Arnica montana). Skupno smo v popisnih ploskvicah velikosti 0,25 m2 analizirali 50 popisov. Iz izsledkov raziskave sklepamo, da ponovna vzpostavitev pašništva nima negativnega vpliva na populacijo navadne arnike na preučevanih traviščih, saj smo v povprečju v posamezni popisni ploskvici zabeležili skoraj 16 osebkov. Ker nam analize lastnosti dominantnih, podrejenih in prehodnih rastlinskih vrst v vegetaciji pomagajo pri razumevanju vloge vrst v ekosistemu, je takšno znanje v času intenzivnega spreminjanja kmetijske rabe ključno za načrtovanje učinkovitih naravovarstvenih smernic za ohranjanje tega habitatnega tipa, ki ima zaradi svoje redkosti in ogroženosti visoko naravovarstveno vrednost.
Keywords: suha travišča, dominantne, podrejene in prehodne vrste, morfološko-funkcionalne poteze, Ellenbergovi indeksi, prednostni habitat, navadna arnika (Arnica montana)
Published: 23.03.2021; Views: 34; Downloads: 5
.pdf Full text (3,76 MB)

6.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, master's thesis

Abstract: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Keywords: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Published: 23.03.2021; Views: 42; Downloads: 0
.pdf Full text (3,15 MB)

7.
Učenje programiranja s pomočjo programa Blockly
Peter Zrinski, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski seminarski nalogi je obravnavano učenje programiranja. Podrobneje je predstavljen program Blockly. Glede na stopnje, ki jih Blockly ponuja za učenje programiranja, so ugotovljene prednosti in slabosti učenja programiranja s pomočjo blokov. Prav tako je ugotovljena primernost učenja programiranja s programom Blockly v razredih osnovne šole. Končna ugotovitev kaže, da je program Blockly najprimernejši za učenje programiranja, če učenci še niso bili seznanjeni s tradicionalnim programiranjem.
Keywords: učenje, programiranje, osnove, Blockly
Published: 11.03.2021; Views: 31; Downloads: 2
.pdf Full text (863,69 KB)

8.
Program za pripravo papirnih modelov na podlagi 3D objektov
Damkina Lucija Ditz Pečnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Predstavljen je program Pepakura, ki je namenjen razvijanju virtualnega 3D modela v navodila za gradnjo iz papirja. 3D modeliranje uporabljamo za predstavitev realnih objektov v virtualnem svetu. Obstajajo različne tehnike prenosa objektov iz virtualnega sveta v realnega, najbolj znana je 3D tiskanje. Cenejše pa je sestavljanje papirnih modelov v izbrani 3D obliki. Ne potrebuje specializirane tehnologije in papir je med najcenejšimi materiali. Je pa gradnja iz papirja časovno zahtevna in so zanjo potrebne ročne spretnosti. Predstavljen je tudi primer uporabe v izobraževanju, kjer je papirni izdelek lahko učni pripomoček, ali pa sama priprava modela izboljšuje prostorsko predstavo učencev, gradnja pa izboljšuje koordinacijo in natančnost. Priložena šablona je namenjena tisku in izgradnji zlate ribe (Carassius auratus) v naravni velikosti.
Keywords: Papirni model, program, Pepakura, papir, 3D model, karton
Published: 11.03.2021; Views: 28; Downloads: 1
.pdf Full text (2,80 MB)

9.
Programsko okolje Snap!
Aleš Ploj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski seminarski nalogi z naslovom "Programsko okolje Snap!" so obravnavani različni načini in poti pri učenju prvih korakov v programiranje. V prvem delu so predstavljeni različni pogledi in definicije programiranja. Opisani so tudi nekateri zelo priljubljeni načini uvoda v programiranje, zlasti pri mlajših učencih. Drugi del podrobneje opisuje enega izmed teh načinov učenja prvih korakov programiranja - to je bločno programiranje (angl. block-based programming). Sledi osrednji del diplomske seminarske naloge, v katerem je najprej na kratko predstavljeno priljubljeno programsko okolje, ki temelji na bločnem programiranju, Scratch, zatem pa še programsko okolje, ki je neke vrste nadgradnja in izboljšava Scratcha. To je programsko okolje Snap!. Obe okolji sta med seboj primerjani z opisanimi bistvenimi razlikami in s podanimi primeri. V zaključnem delu sledi odgovor na osrednje vprašanje te diplomske seminarske naloge: "Katero programsko okolje je bolj primerno za uvod v programiranje pri predmetu Računalništvo v osnovnih šolah? Scratch 1.4 ali Snap! 4.0?"
Keywords: programsko okolje, SNAP!, bločno programiranje, Scratch, programiranje
Published: 11.03.2021; Views: 29; Downloads: 2
.pdf Full text (2,88 MB)

10.
Vpliv saharoze, sorbitola in temperature na in vitro rast in ohranjanje ozkolistnega koščca (Berula erecta )
Sanja Oblonšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti za hrambo ozkolistnega koščca (Berula erecta) v tkivni kulturi z upočasnjeno rastjo. Upočasnitev rasti smo poskušali doseči z nižanjem temperature in dodajanjem sladkorjev in sladkornih alkoholov na gojišče MS. Ugotavljali smo vpliv nizkih temperatur (13 °C in 4 °C), različnih kombinacij in koncentracij sorbitola (20, 40 g L-1) in saharoze (30, 40 g L-1) ter svetlobe na viabilnost, rast in barvila ozkolistnega koščca. Spremljali smo različne rastne parametre, vsebnost fotosinteznih barvil in antocianinov. Povišanje koncentracije saharoze ni zavrlo oziroma upočasnilo rasti. Pri 23 ± 2 °C je dodatek 20 g L-1 sorbitola uspešno zavrl rast, dodatek 40 g L-1 sorbitola pa je po dveh mesecih kulture vodil v senescenco rastlin. Hramba Berule erecta pri 13 °C v nobenem tretmaju ni bila učinkovita. Kot najbolj učinkovit način za dolgoročno hrambo B. erecta z minimalno rastjo in visoko viabilnostjo se je izkazala hramba rastlin pri 4 °C v temi.
Keywords: počasna rast, Berula erecta, rastni parametri, biokemijski parametri, saharoza, sorbitol, temperatura
Published: 11.03.2021; Views: 52; Downloads: 10
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 3.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica