| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1737
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporaba metode veriženja in drugih sorodnih metod pri določanju škodnih rezervacij
Tea Jelen, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se nanaša na računanje škodnih rezervacij. Predstavljena je izpeljava in uporaba metode veriženja, ki se uporablja za računanje rezervacij. Opisanih je še nekaj sorodnih metod, s katerimi lahko tudi naredimo izračun za oceno škode. V delu je predstavljena še ocena števila škod in ocena vrednosti škod ter povezava med metodo veriženja in avtomobilskim zavarovanjem.
Keywords: neživljenjsko zavarovanje, metoda veriženja, škodne rezervacije
Published: 09.06.2020; Views: 86; Downloads: 8
.pdf Full text (1,69 MB)

2.
Matrični komutatorji
Sanja Levart, 2020, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je predstaviti nekaj rezultatov, ki povezujejo zapis matrik v obliki matričnega komutatorja s kakšno posebno lastnostjo matrike. Velja na primer, da je matrika A, ki zadošča kateremu od pogojev a) A[A,B]=[A,B]A za neko matriko B b) [adj(A),B]=A za neko matriko B c) [A,B]=A za neko matriko B nilpotentna in da je sled matrike enaka 0 natanko tedaj, ko lahko to matriko predstavimo v obliki nekega matričnega komutatorja.
Keywords: matrika, matrični komutator, nilpotentna matrika, sled matrike.
Published: 09.06.2020; Views: 30; Downloads: 8
.pdf Full text (343,90 KB)

3.
Uporaba strojnega učenja za napovedovanje škodnih dogodkov
Vito Čoh, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena uporaba posplošenega linearnega modela in različnih metod strojnega učenja v zavarovalništvu. Delo je razdeljeno na teoretični in praktični del. Na začetku teoretičnega dela so opisani osnovni pojmi iz verjetnosti in zavarovalništva. Predstavljeno je tudi, kako zavarovalnice določijo višino premije. Nato sta predstavljena teoretično ozadje posplošenega linearnega modela in uporaba tega modela za napovedovanje višine škode. Na koncu teoretičnega dela pa je opisano strojno učenje in bolj podrobno so predstavljena odločitvena drevesa, naključni gozdovi ter nevronske mreže. V praktičnem delu magistrskega dela pa so posplošeni linearni model, naključni gozd in nevronska mreža uporabljeni za napovedovanje višine škode pri avtomobilskem zavarovanju. Najprej so podatki predstavljeni ter ustrezno obdelani. Nato so določeni parametri posameznih modelov. Na koncu pa so modeli med seboj primerjani in izbran je najboljši model.
Keywords: zavarovalništvo, posplošeni linearni model, strojno učenje, odločitveno drevo, naključni gozd, nevronska mreža
Published: 09.06.2020; Views: 33; Downloads: 6
.pdf Full text (1,53 MB)

4.
Uporaba analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoli
Marjeta Capl, 2020, master's thesis

Abstract: Analogija je kognitivni proces prenosa informacij ali pomena z določenega objekta na drug objekt. V magistrski nalogi preizkušamo uporabo analogije pri poučevanju verjetnosti v osnovni šoli, pri čemer analogijo razumemo kot posebni primer transferja znanja. Vzorec je sestavljalo 66 učencev devetih razredov osnovne šole. Za namen raziskave smo uporabili dve igri s področja verjetnosti, pri katerih učenci določajo vsoto/razliko padlih pik dveh igralnih kock. Prva igra je predstavljala vir analogije, druga pa tarčo analogije. Z vidika poučevanja je verjetnost zelo zahtevna, saj pri učencih pogosto prihaja do neskladja med intuitivnimi in kognitivnimi zaznavami ter posledično do napačnih predstav. Za učence osnovnih šol spada verjetnost med eno izmed najbolj zahtevnih snovi z vidika razumevanja. Zaradi tega je pomembno, da se jim snov predstavi izkušenjsko preko »igre« in izvajanja poskusov, saj si učenci tako pridobivajo izkušnje z napovedovanjem dogodkov in njihovih verjetnosti. Rezultati naloge povedo, da večina učencev sklepanja z analogijo ni uporabila, prav tako se le v majhni meri prikazuje transfer znanja med virom in tarčo. V delu podamo tudi nekaj primerov nalog, preko katerih bi pri vsebini verjetnosti lahko spodbujali uporabo analogije.
Keywords: verjetnost, analogija, transfer znanja, didaktične igre
Published: 02.03.2020; Views: 154; Downloads: 31
.pdf Full text (2,26 MB)

5.
Primerjava strukture celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših hranjenih z zahodno dieto
Tanja Vajs, 2020, master's thesis

Abstract: V študiji smo želeli raziskati vpliv zahodne diete (WD) na strukturo tkiv trebušne slinavke, s poudarkom na (ultra)strukturi celic beta, s pomočjo svetlobne mikroskopije in presevne elektronske mikroskopije (TEM). V ta namen smo analizirali in primerjali strukturo in ultrastrukturo celic beta Langerhansovih otočkov pri kontrolnih miših in miših, hranjenih z zahodno dieto. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili mišje samce C57BL/6J (Mus musculus domesticus), ki so jih hranili z zahodno dieto in kontrolno prehrano (CoD). Zahodna dieta je vsebovala 40 % kcal iz maščob, 43 % iz ogljikovih hidratov in 17 % iz beljakovin, kar je primerljivo z zahodno prehrano ljudi, ki vsebuje podobne deleže makrohranil. Ugotovili smo, da miši, hranjene z zahodno dieto, razvijejo patološke spremembe v strukturi in ultrastrukturi Langerhansovih otočkov, v primerjavi s kontrolno skupino miši, hranjenih s standardno kontrolno dietno prehrano, kjer strukturnih sprememb nismo opazili. Struktura Langerhansovih otočkov miši (uporaba svetlobne mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, je bila nehomogena in nekompaktna ter je vsebovala več zunajceličnega prostora kot pri miših, hranjenih s kontrolno prehrano. Opazili smo številne nekrotične celice v eksokrinem in endokrinem tkivu. Ugotovili smo, da je ultrastruktura celic beta otočkov miši (uporaba TEM mikroskopije), hranjenih z zahodno dieto, patološko spremenjena. V citoplazmi beta celic smo opazili lipidne kaplje in avtofagne strukture (avtofagosom, avtolizosome). Najpomembneje, miši, hranjene z zahodno dieto, imajo izrazito povečan premer cistern zrnatega endoplazmatskega retikuluma (zER) in večjo površino enega jedra v primerjavi z mišmi, hranjenimi s CoD. Okroglost ene cisterne v enem kompleksu Golgijevega aparata je večja v celicah beta pri miših, hranjenih s kontrolno dieto. S tem smo pokazali, da se ultrastruktura celic miši, hranjenih z zahodno dieto, spremeni in nakazuje patološke spremembe.
Keywords: sladkorna bolezen, zahodna dieta, struktura celic beta, modeli sladkorne bolezni, trebušna slinavka, celice beta, prehrana HFD, Langerhansov otoček
Published: 02.03.2020; Views: 143; Downloads: 30
.pdf Full text (4,80 MB)

6.
Razlike v morfološko-funkcionalnih tipih in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika glede na pogostost košnje
Teja Vrbek, 2020, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo ugotavljali razlike v morfološko-funkcionalnih potezah in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika asociacije Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis glede na pogostost košnje. To so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (šifra habitatnega tipa: Physis 38.22; Natura 6510). Ti travniki so med vrstno bogatejšimi habitati v Evropi in so s kmetijskega stališča pomembni predvsem kot vir krme za živino. Naša raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani na trajnih popisnih ploskvah pol-naravnega travnika, ki ga vse od leta 1995 vodijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah s šestimi različnimi režimi košnje. V analizo smo vključili 63 rastlinskih vrst, 31 vegetacijskih popisov in 52 morfološko-funkcionalnih potez. Določitev morfološko-funkcionalnih tipov za popisane rastline smo izvedli s klastrsko analizo. Za ugotavljanje vpliva košnje na morfološko-funkcionalne poteze in funkcionalno pestrost smo uporabili PCA analizo. Določili smo 5 morfološko-funkcionalnih tipov rastlin. Potrdili smo hipotezo, da je različna pogostnost košnje posameznih popisnih ploskev spremenila zastopanost in razmerje posameznih morfološko-funkcionalnih potez rastlin v primerjavi z izhodiščnim ekstenzivnim travnikom. V raziskavi smo delno potrdili tudi hipotezo, da bo največja funkcionalna pestrost na popisnih ploskvah z najmanj pogosto košnjo. To je veljalo predvsem za poteze, ki so v močni povezavi s kompeticijsko strategijo rastlin, kakršna je tudi višina rastline.
Keywords: vegetacija, travišča, morfološko-funkcionalne poteze, košnja, funkcionalna pestrost
Published: 02.03.2020; Views: 130; Downloads: 18
.pdf Full text (1,32 MB)

7.
Znanstvene trditve in pouk kemije v osnovni šoli
Polona Avguštin, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali osnovnošolci razlikujejo med znanstvenimi in neznanstvenimi trditvami ter ali je uporaba znanstvenih kriterijev učinkovita. V raziskavi je sodelovalo 31 učencev osmega in devetega razreda osnovne šole. Vsak učenec je dobil test z desetimi trditvami, ki so jih morali po lastni presoji uvrstiti med znanost ali neznanost. Nato je sledila razprava, kjer smo opredelili šest znanstvenih kriterijev, s pomočjo katerih so morali drugačnih deset trditev uvrstiti v znanost ali neznanost. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično značilne razlike v uspešnosti reševanja med razredoma in med testoma. Po pogovoru z učenci smo ugotovili, da imajo učenci veliko napačnih predstav. Učiteljem zato priporočamo, da namenijo več pozornosti razgovoru o znanstvenih in neznanstvenih trditvah ter da na poti izobraževanja učence spodbujajo k izražanju svojega mnenja in predstav, saj lahko le na ta način učenci gradijo na boljšem razumevanju znanosti in kritičnosti odrasle družbe.
Keywords: osnovna šola, znanstveno, neznanstveno
Published: 18.02.2020; Views: 168; Downloads: 26
.pdf Full text (1,60 MB)

8.
Primerjava floristične sestave in fenofaze cvetenja za vrste ekstenzivnega in intenzivnega mezotrofnega nižinskega travnika
Polona Avguštin, 2020, master's thesis

Abstract: Ekstenzivna travišča so vrstno bogati habitati, ki so v Evropi in drugod po svetu močno ogroženi zaradi intenzivnega upravljanja ali opuščanja kmetijske rabe. V naši raziskavi smo ugotavljali razlike v vrstni sestavi in pestrosti mezotrofnih nižinskih travnikov (Natura 2000 – habitatni tip s kodo 6510), ki jih vzdržujejo z različno kmetijsko rabo. Na izbranih traviščih smo vzorčili 18 vegetacijskih popisov, od tega 12 na ekstenzivnem in 6 na intenzivnem travniku. Skupaj smo popisali 78 rastlinskih vrst in jim določili 10 morfološko-funkcionalnih potez (MFP) ter 18 tipov CSR-strategij. Ugotovili smo, da je vrstna pestrost, izražena v številu vrst na m2, višja na ekstenzivnem travniku (28,8 ± 3,4; N = 12) v primerjavi z intenzivnim (20,2 ± 2,3; N = 6). Travnika se razlikujeta tudi po vrstni sestavi, saj je od 78 vrst 38 oziroma 48,7 % takšnih, ki so se pojavljale le na ekstenzivnem travniku, in 11 vrst oziroma 14,1 % takšnih, ki so se pojavljale le na intenzivnem travniku. Razlike so se pojavljale tudi v MFP, saj so bile na intenzivnem travniku v večjem deležu prisotne enoletnice, terofiti, rastline s šopastjo rastjo, z nižjimi vrednostmi LDMC in višjimi vrednostmi SLA. Na ekstenzivnem travniku so prevladovale trajnice, rastline z listnato ozelenelim steblom, s prevladujočimi skleromofnimi listi, z višjimi vrednostmi LDMC in nižjimi vrednostmi SLA. Hkrati smo ugotovili razlike med ekstenzivnim in intenzivnim travnikom v fenofazah cvetenja. Na intenzivnem travniku je bil na višku vegetacijske sezone večji delež rastlin z belimi in rumenimi barvami cvetov, na ekstenzivnem pa večji delež različnih odtenkov rožnate barve. Na osnovi naše raziskave lahko potrdimo zaključke podobnih študij, da intenzivna raba negativno vpliva na vrstno sestavo in vrstno pestrost (izraženo v številu vrst na m2) trajnih travišč.
Keywords: ekstenzivna travišča, intenzivna travišča, morfološko-funkcionalne poteze, vrstna sestava, fenofaze cvetenja.
Published: 18.02.2020; Views: 173; Downloads: 37
.pdf Full text (2,92 MB)

9.
Matematične uganke v teoriji grafov
Maja Javornik, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljenih več učencem zanimivih matemati\v cnih ugank. Najprej obravnavamo različne matematične uganke skozi zgodovino vse od magi\v cnih kvadratov do ugank novej\v sega \v casa kot je rubikova kocka. Nato se osredotočimo na teorijo grafov in predstavimo ikozaedersko igro, problem Köningsber\v ski mostov, problem prečkanja reke brez mostov in problem \v stirih konjev. Kot uvod v obravnavo kitajskih prstanov predstavimo legendo o stolpu iz Brahme in vpeljemo Hanojske stolpe. Doka\v zemo optimalno re\v sitev Hanojskega stolpa z $n \in{\mathbb{N}}_0$ diski. Med drugimi predstavimo variacijo Hanojskega stolpa, ki se imenuje zamenjevalni Hanojski stolp in predstavimo zgodovino kitajskih prstanov. Nazadnje problem kitajskih prstanov podrobneje raziščemo in doka\v zemo formulo za najhitrejšo rešitev problema.
Keywords: Kitajski prstani, Hanojski stolpi, Hamiltonovi grafi, Eulerjevi grafi, ravninski grafi
Published: 23.01.2020; Views: 158; Downloads: 31
.pdf Full text (3,34 MB)

10.
Prispevek k poznavanju ekologije solinarke (aphanius fasciatus) v slovenskih obrežnih mokriščih
Nola Obersnel, 2019, master's thesis

Abstract: Solinarka Aphanius fasciatus je majhna vsejeda riba iz družine drstečih živorodnih krapovcev (Cyprinodontidae). V Sloveniji je prisotna na več obmorskih mokriščih. Naša raziskava je potekala v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah od jeseni 2014 do decembra 2016. Opravili smo 24 vzorčenj. V pionirski raziskavi (2014 in 2015) smo ugotavljali vpliv ekoloških dejavnikov na kondicijski indeks rib solinark. Namen je bil nadgraditi pionirsko raziskavo z novimi dejstvi in znatno večjim vzorcem ter ugotoviti ali se ugotovljeni vzorec (kondicijski indeks in biometrija) iz predhodne raziskave ohranja. Metoda vzorčenja je temeljila na lovu osebkov z veliko mrežo za lov planktona, vršami ter srednje veliko mrežo za lov manjših morskih organizmov. Za ugotavljanje fizičnega stanja osebkov smo za vsak osebek (2379 osebkov) na podlagi dolžine in mase izračunali Fultonov kondicijski faktor. Ugotovili smo, da imajo solinarke boljši kondicijski indeks in biometrične lastnosti v večjih habitatih, kot so solinski bazeni ter lagune in nekoliko slabši v manjših habitatih (kotanje in kanali). Prisotnost vegetacije ni ključna za preživetje. Najmanj primerna območja zanje so naravne majhne kotanje brez dotoka vode. V slednjih je večja možnost infestacij s paraziti, kot v lagunah, kanalih in solinskih bazenih. V populacijah so samice v primerjavi s samci številčnejše in imajo boljši kondicijski indeks ter biometrične lastnosti. Starostno razmerje populacij je v prid mlajšim osebkom. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smotrno vzorčiti v poletnih mesecih ter v večjih habitatih.
Keywords: solinarka, Fultonov kondicijski faktor, biometrične lastnosti, solinski bazen, kanal, kotanja, laguna
Published: 23.01.2020; Views: 170; Downloads: 22
.pdf Full text (2,46 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica