SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1587
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Razredi konjugiranih elementov v nekaterih klasičnih linearnih grupah
Danijela Stojko, 2018, master's thesis

Abstract: Cilj magistrskega dela je preučiti razrede konjugiranih elementov v nekaterih klasičnih linearnih grupah. V uvodnem poglavju magistrske naloge najprej predstavimo nekaj osnovnih pojmov in definicij iz teorije grup, ki so potrebni za razumevanje nadaljnje vsebine. Definiramo pojem modula in predstavimo nekaj osnovnih lastnosti modulov. V nadaljevanju predstavimo splošne in specialne linearne grupe ter izračunamo njihovo moč. Definiramo tudi razrede konjugiranih elementov v poljubni grupi. V osrednjem delu magistrskega dela opišemo razrede konjugiranih elementov v splošni linearni grupi $GL_n(\FF_q)$. Konstrukcija konjugiranih razredov $GL_n(\FF_q)$ temelji na teoriji o nerazcepnih polinomih in particijah števila $i \in \{1,2, \cdots, n\}$. Na koncu poiščemo in predstavimo razrede konjugiranih elementov grup $GL_2(\FF_q)$ in $GL_3(\FF_q)$.
Keywords: grupe, moduli, linearne grupe, konjugirani razredi
Published: 10.05.2018; Views: 43; Downloads: 2
.pdf Full text (522,57 KB)

2.
Radijski teleskop Jove pri poučevanju astronomskih vsebin
Alex Wirth, 2018, master's thesis

Abstract: Vesolje preučujemo tudi tako, da analiziramo elektromagnetno valovanje, ki ga prejmemo od astronomskih teles. Če bi zanemarili radijske valove, bi zanemarili velik del informacij, ki jih prejmemo od astronomskih teles. V magistrski nalogi obravnavamo radijske teleskope in njihovo fizikalno ozadje v splošnem, posebno pozornost pa namenimo radijskemu teleskopu Jove. Z našim radijskim teleskopom Jove smo z učenci oz. dijaki izvedli študiji primera na osnovni šoli in gimnaziji. Vključitev radijskega teleskopa pri obravnavi astronomskih vsebin nazorno pokaže, da vidna svetloba ni edini del spektra elektromagnetnega valovanja. Dodatna prednost pa je, da lahko radijske valove iz vesolja zaznavamo na zemeljskem površju podnevi in ponoči.
Keywords: radijski teleskop, radijski valovi, astronomija, fizika, osnovna šola, gimnazija
Published: 24.04.2018; Views: 40; Downloads: 10
.pdf Full text (2,94 MB)

3.
Vpliv genetske osiromašenosti na sposobnost preživetja majhnih populacij redkih rastlin: primer severne linejevke ( linnaea borealis )
Tea Kelc, 2018, master's thesis

Abstract: Rastline, ki so omejene na majhne in izolirane populacije, so bolj občutljive na podnebne, življenjske in biogenetske dejavnike. V raziskavo smo vključili dve majhni izolirani populaciji severne linejevke (Linnaea borealis L.) iz vzhodnih Alp in eno populacijo iz osrednjega borealnega območja na Švedskem. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev dokazati, da je rastlinska vrsta (L. borealis) na omenjenih območjih prisotna v več klonih. Ugotavljali smo tudi, ali je genetska variabilnost obeh alpskih izoliranih populacij iz Slovenije in Avstrije zmanjšana glede na borealno populacijo iz Skandinavije. Na devetih mikrosatelitnih lokusih A5, A102, D100a, D7, D110, D118, A112, B119 in C105 smo pri 45 vzorcih (15 iz vsakega območja) skupaj namnožili 70 alelov, v povprečju 7,78 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih genotipov smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram ter multivariatno analizo. Ugotovili smo zelo nizke genetske razlike v obeh izoliranih populacijah in zelo visoke genetske razlike med obema populacijama, čeprav je med njima le 73 km zračne razdalje. Sklepamo, da sta zaradi visoke genetske variabilnosti med njima obe izolirani alpski populaciji glacialna relikta, najverjetneje zaradi zaporednih ozkih grl in dolgoročne izolacije v posebnih okoljskih pogojih. Izolirani populaciji L. borealis nista popolnoma izgubili svoje sposobnosti spolnega razmnoževanja, zato je »in-situ« preživetje še zmeraj mogoče. Vendar pa so glacialni relikti običajno povezani z ranljivimi habitati, ki si zaslužijo nujno pozornost zaradi preživetja z ohranjanjem in s posebnimi protiukrepi, zlasti z vidika globalnega segrevanja.
Keywords: glacialni relikt, mikrosateliti, molekulski markerji, razpršena porazdelitev območja, vzhodne Alpe
Published: 23.04.2018; Views: 47; Downloads: 10
.pdf Full text (880,09 KB)

4.
Razširjenost invazivne navadne vinike (Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon) v gozdnih otokih med Mariborom in Ptujem
Vit Kukolja, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo s pomočjo različnih metod želeli ugotoviti, kje na Dravsko-ptujskem polju v severovzhodni Sloveniji se pojavlja tujerodna rastlinska vrsta navadna vinika Parthenocissus quinquefolia (L.) Planchon, kakšni so morebitni razlogi za njeno pojavljanje, kakšna je stopnja invazije navadne vinike, morebitne negativne posledice na druge rastlinske vrste in kako navadna vinika vpliva na okoliške rastline z alelopatijo. Najprej smo navadno viniko popisovali v gozdnih otokih, ki smo jih za lažjo obdelavo razdelili na 188 popisnih ploskev. Navadno viniko smo zabeležili v 40 gozdnih otokih, skupaj je bilo evidentiranih 323 osebkov navadne vinike. V gozdnih otokih smo zabeležili tudi 18 drugih tujerodnih vrst. Dobljene podatke smo nato s pomočjo programskega orodja R statistično obdelali. S pomočjo regresijskih modelov smo ugotavljali vzročno-posledične povezave med pojavljanjem navadne vinike, njeno debelino, tipom gozdnega otoka, obsegom gozdnega otoka, površino gozdnega otoka in razmerjem med površino in obsegom gozdnega otoka. Z modelom logistične regresije smo potrdili, da na pojavljanje vinike značilno vpliva tip gozda. Na frekvenco vinik na obravnavanem območju ob tipu gozdnega sestoja v gozdnem otoku vplivajo med obravnavanimi prediktorskimi spremenljivkami še obseg, površina in oblika (razmerje obseg/površina) gozdnega otoka. V nasprotju z našimi pričakovanji, da navadna vinika alelopatsko vpliva na sosednje rastline, smo s pomočjo Student-t testa potrdili, da navadna vinika ne vsebuje hlapljivih alelopatskih učinkovin, ki bi vplivale na kaljivost semen navadne vodne kreše (Nasturtium officinale). Vpliv alelopatskih učinkovin navadne vinike v prsti smo statistično dokazali le v neposredni bližini navadne vinike.
Keywords: tujerodna vrsta, invazivna vrsta, navadna vinika, regresijski model, alelopatija.
Published: 23.04.2018; Views: 53; Downloads: 12
.pdf Full text (3,55 MB)

5.
Ontogenetska variabilnost lobanje navadnega polha, glis glis (linnaeus, 1766)
Rok Čuš, 2018, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil pojasniti ontogenetski vidik morfometrične variabilnosti lobanje navadnega polha (Glis glis). Material je obsegal različne starostne kategorije od mladičev, ob zapustitvi gnezda, do odraslosti. Vzorec je predstavljalo 233 lobanj navadnega polha s Krima, Slovenija. Morfometrična analiza lobanje je bila izvedena na ventralni strani lobanje. Na fotografijah z ventralne perspektive sem določil 22 oslonilnih točk. Osebki v vzorcu so bili razporejeni v 6 starostnih skupin na osnovi erupcije kočnikov. Z metodami geometrijske morfometrije sem pokazal, da ni signifikantnih razlik v velikosti ali v obliki lobanje med spoloma, zato sem v analizah združil oba spola. Tako v velikosti kot v obliki je izstopala starostna skupina 6. To je bilo pričakovano, saj so bili vanjo uvrščeni odrasli osebki v drugem letu življenja ali starejši. Mlajši osebki so imeli bobnični mehur in zobni niz relativno večja, kar kaže na alometrično rast tekom postnatalnega razvoja. Različni deli lobanje ne rastejo z enako hitrostjo ali pa ne rastejo v istem obdobju življenja. Za navadnega polha je značilno pozno poleganje mladičev. V primerjavi z evropsko tekunico (Spermophilus citellus) lobanja navadnega polha raste do dvakrat hitreje.
Keywords: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, alometrija, ontogenija, Glis glis
Published: 06.04.2018; Views: 103; Downloads: 13
.pdf Full text (2,36 MB)

6.
Vpliv franšize na VaR pri določanju popustov na zavarovalno premijo
Valentina Pernek, 2018, master's thesis

Abstract: V delu najprej na kratko opišemo osnovne pojme iz verjetnosti in statistike. Nato predstavimo osnove premoženjskih zavarovanj in strukturo premije. V drugem delu podrobneje obravnavamo teorijo ocenjevanja izpostavljenosti v zavarovanju in izpeljemo krivulje izpostavljenosti. Opišemo tudi obe parametrizaciji MBBEFD razreda porazdelitvenih funkcij. V tretjem delu sledi opis aksiomov koherentne mere tveganja. Predstavljeni sta meri tveganja VaR in pričakovani izpad. V zadnjem delu predstavimo uporabo teorije na škodnih podatkih gospodarske družbe. Predstavimo tudi uporabo teorije ekstremnih vrednosti in napravimo sestavljen model višine škod. Na koncu z Monte Carlo simulacijo iz sestavljenega modela izračunamo VaR in pričakovani izpad skupnega stroška zavarovanca.
Keywords: MBBEFD, krivulje izpostavljenosti, VaR, pričakovani izpad, teorija ekstremnih vrednosti, zavarovanje.
Published: 06.04.2018; Views: 91; Downloads: 8
.pdf Full text (929,13 KB)

7.
Vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila
Katja Gajzler, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila. Obrestno tveganje in tveganje dolgoživosti namreč predstavljata veliko nevarnost za solventnost zavarovalnic. V času nizkih obrestnih mer in podaljševanja življenjske dobe je za zavarovalnice pomembno, da upoštevajo vse dejavnike pri oblikovanju zavarovalniških premij in rezerv. Prav tako je za zavarovanca pomembno, kdaj se odločiti za nakup rentnega zavarovanja. Naloga je zasnovana tako, da so v prvem poglavju opisani osnovni pojmi verjetnosti in statistike ter aktuarske definicije in oznake. To nam je v pomoč pri nadaljnjem razumevanju naloge. Drugo poglavje je namenjeno teoriji obrestnih mer in njihovem gibanju skozi čas. V tretjem poglavju obravnavamo tveganje dolgoživosti. Z uporabo Lee-Carterjevega modela napovemo prihodnje stopnje smrtnosti na podlagi preteklih podatkov za slovensko prebivalstvo. Na podlagi dobljenih parametrov grafično analiziramo trend smrtnosti in napovemo pričakovano življenjsko dobo za naslednjih 107 let. Dobljene rezultate uporabimo v zadnjem poglavju, kjer na različnih scenarijih pokažemo vpliv na rentna izplačila, glede na različne obrestne mere in zmanjševanja oziroma povečanja smrtnosti. Teoretično ozadje rent je opisano v četrtem poglavju.
Keywords: obrestne mere, smrtnost, rentno zavarovanje, Lee-Carterjev model, starostno specifične stopnje umrljivosti, dolgoživost, pričakovana življenjska doba
Published: 27.03.2018; Views: 64; Downloads: 20
.pdf Full text (967,35 KB)

8.
Ocena prostorske razsežnosti žledoloma februarja 2014 v bukovih in smrekovih sestojih v občinah Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec s pomočjo tehnologije daljinskega zaznavanja
Aljoša Šafran, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo žledolom, ki je ob koncu januarja in začetku februarja 2014 povzročil gmotno škodo ne le na vegetaciji, temveč tudi na energetski in železniški infrastrukturi. Po dosedanjih ocenah gre za enega izmed najobsežnejših žledolomov na območju Slovenije v zadnjih desetletjih. V raziskavi nas je zanimala prostorska razporeditev sprememb v biomasi bukovih in smrekovih sestojev na z žledom prizadetih območjih, zaznanih s pomočjo satelita Landsat. V raziskavo sta bili zajeti občini Tolmin in Dobrova - Polhov Gradec. Na omenjenih območjih smo primerjali stanje bukovih in smrekovih sestojev pred ledeno ujmo ter po njej. Medtem ko so nam Landsat satelitski posnetki služili kot orodje za determinacijo območij negativnih sprememb v rastlinski biomasi, smo s pomočjo LiDAR podatkov izračunali različne izpeljanke, kot so digitalni model reliefa (DMR), digitalni model krošenj (DMK) in digitalni model površja (DMP). Izračunano gmotno škodo smo finančno ovrednotili na podlagi podatkov povprečnih odkupnih cen lesa, pridobljenih s strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Analiza podatkov, izračun izpeljank ter izdelava tematskih kart in grafikonov je potekala s pomočjo programske opreme ArcGIS.
Keywords: žled, žledolom, daljinsko zaznavanje, LiDAR, Landsat, bukev, smreka, gozdni sestoj, gospodarska škoda, Dobrova - Polhov Gradec, Tolmin
Published: 27.03.2018; Views: 134; Downloads: 35
.pdf Full text (3,16 MB)

9.
Gregarine (Apicomplexa: Eugregarinorida) v stonogah (Myriapoda) v Sloveniji
Katarina Mihelak, 2018, master's thesis

Abstract: Gregarine (Eugregarinorida) so raznolika skupina parazitskih enoceličarjev iz skupine Apicomplexa, ki živijo v črevesju in telesnih votlinah nevretenčarjev – kolobarnikov, plaščarjev, sipunkulidov in členonožcev. Cilj magistrske naloge je bil predstaviti vrste gregarin, ki parazitirajo v stonogah (Myriapoda) v Sloveniji. V stonogah smo našli 8 vrst gregarin, ki jih uvrščamo v naslednje rodove: Trichorhynchus, Echinomera, Grebnickiella, Stenophora in Cnemidospora. Za vsako vrsto gregarin smo predstavili morfometrične podatke in zabeležili gostiteljsko vrsto stonog.
Keywords: gregarine, Eugregarinorida, paraziti, stonoge, Slovenija
Published: 15.03.2018; Views: 80; Downloads: 6
.pdf Full text (3,75 MB)

10.
Lastnost polnih projekcij za inverzne limite
Tina Bele Zelenko, 2018, master's thesis

Abstract: Glavni namen tega magistrskega dela je predstaviti lastnost polnih projekcij za inverzne limite inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov tako z enoličnimi kot z večličnimi veznimi preslikavami. Za primer inverznih limit inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov z večličnimi veznimi preslikavami je podrobno predstavljena tudi lastnost inverznih limit (ILP) in rezultati, ki lastnost ILP povezujejo z lastnostjo polnih projekcij.
Keywords: inverzne limite, večlične funkcije, izrek o zaprtih podmnožicah, lastnost inverznih limit
Published: 09.03.2018; Views: 79; Downloads: 14
.pdf Full text (292,07 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica