SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 3700
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Ključne besede: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 387; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (959,09 KB)

82.
Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in doživljajo prosti čas
Mojca Ulčnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas sestavljata teoretični in empirični del, ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu je predstavljen fenomen prostega čas, njegov pomen, funkcije, načela, dejavnosti, dejavniki, ki vplivajo nanj, in kako ga lahko izkoristimo. Podana je analiza učnih načrtov (UN) za pouk 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja s stališča prostega časa. Predstavili smo tudi kraj Senovo. Empirični del vsebuje empirično raziskavo, s katero smo ugotovili, kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (N = 87) OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas. Ugotovljeno je, da anketirani učenci pomen prostega časa na splošno dobro razumejo. Prosti čas aktivno izkoriščajo in menijo, da ga imajo dovolj, kljub temu pa želijo biti pogosteje športno aktivni. Rezultati kažejo na to, da anketirani učenci informacijsko-komunikacijske tehnologije (televizija, radio, računalnik) v prostem času ne uporabljajo zelo pogosto, prav tako tudi malo berejo. Krožke in dejavnosti obiskujejo predvsem zato, ker pridobivajo nova znanja in so jim zanimivi. Anketirani učenci se najpogosteje družijo s prijatelji in družino. V kraju, kjer se anketirani učenci šolajo, je po njihovem mnenju dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Kljub obilici društev in organizacij v kraju pa vprašani v povprečju poznajo le eno izmed njih, redko jih obiskujejo, zato je toliko bolj jasen odgovor, ki pravi, da se občasno dolgočasijo.
Ključne besede: Prosti čas, Senovo, 2. VIO, kaj je prosti čas, načini preživljanja prostega časa.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 184; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

83.
Razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sveti Florijan
Katja Poharc, 2018, magistrsko delo

Opis: Šola je pomembna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki pripravlja učence na vstop v svet izzivov in priložnosti. S prebiranjem šolskih kronik sem želela raziskati razvoj II. osnovne šole Rogaška Slatina in njene podružnične osnovne šole Sv. Florijan, ki se ponaša z 200-letno tradicijo. Med II. svetovno vojno so partizani požgali šolsko poslopje, s čimer je zgorel ves šolski inventar, vključno s šolskimi kronikami, zato smo se podrobneje dotaknili delovanja šole od leta 1945 do danes. Zanimalo me je, kdaj in zakaj se je porodila ideja o izgradnji nove šole v Ratanski vasi, ki je bila sprva podružnična šola takratne Osnovne šole Boris Kidrič. Prav tako sem želeli ugotoviti, kako so se spreminjali pristopi k poučevanju ter vpliv ideologije na dogajanje v šoli v času socialistične Jugoslavije. Ugotovila sem, da je bilo na centralni osnovni šoli Borisa Kidriča iz leta v leto več učencev, zato je bila nujno potrebna gradnja nove šole v mestu. Načrt zanjo je bil izdelan leta 1979 in je obsegal tri faze. 1. septembra 1986 so učenci v osemletni osnovni šoli prvič sedli v šolske klopi v dokončno dograjeni novi šoli. Začetki šolanja pri Sv. Florijanu segajo v leto 1809, ko šola še ni imela lastnega poslopja in se je pouk odvijal v župnišču. Kasneje so učitelji poučevali v zasebnih sobah, prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1840. V socialistični Jugoslaviji je imela ideologija velik vpliv na šolsko dogajanje, kar se je kazalo skozi učno snov, različne praznike in interesne dejavnosti. Učence so izobraževali v duhu komunizma, vzgoja je bila determinirana s točno določenim ciljem: »Vzgojiti dobrega in poštenega patriota in državljana, ki bo pripravljen graditi socializem.« Pomembno vlogo v šolskem življenju je imela pionirska organizacija, ki je s pomočjo raznih izvenšolskih dejavnosti razvijala pripadnost domovini. Vrsto let je bil v ospredju frontalni pouk in učiteljeva razlaga, v zadnjih letih pa so začeli učitelji obeh šol v pouk uvajati sodobne metode in oblike dela. Sistematično so začeli z upoštevanjem živih znanj, ki temeljijo na otrokovi izkušnji in predznanju. Pri nastajanju teoretične magistrske naloge smo uporabili deskriptivno, komparativno in zgodovinsko raziskovalno metodo.
Ključne besede: II. osnovna šola Rogaška Slatina, POŠ Sv. Florijan, šolstvo, Rogaška Slatina, zgodovina šolstva, šola.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 220; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

84.
Samodestruktivna vedenja v povezavi z razvojem navezanosti pri osnovnošolcih
Špela Štusej, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo uvodoma teoretično predstavili socialni in čustveni razvoj osnovnošolcev, samodestruktivna vedenja in razvoj navezanosti. Izpostavili smo razlike razvoja v srednjem in poznem otroštvu. V nadaljevanju smo predstavili vrste samodestruktivnih vedenj, vzroke za njihov nastanek, psihološka ozadja in soočanje z njimi. Spoznamo ugotovitve različnih avtorjev. Sledi predstavitev razvoja navezanosti. Opisali smo štiri sloge navezanosti: varnost, upiranje, izogibanje in dezorganiziranost. Predstavili smo povezavo med samodestruktivnimi vedenji in razvojem navezanosti. Opisali smo rezultate nekaterih že opravljenih raziskav. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali pojav samodestruktivnega vedenja pri osnovnošolcih in ugotavljali, ali so povezana z razvojem navezanosti. Zanimalo nas je tudi, kateri slog navezanosti na starše je pri osnovnošolcih najpogostejši. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili učencem 5. in 9. razredov treh osnovnih šol. Ugotovili smo, da se pri osnovnošolcih pojavljajo samodestruktivna vedenja, predstavili smo najpogostejša. Glede na ugotovitev, da so samodestruktivna vedenja povezana z navezanostjo, smo predstavili tudi sloge navezanosti otrok na starše, ki so razvidni iz raziskave. Z rezultati raziskave te magistrske naloge želimo vse, ki vzgajajo in izobražujejo, spomniti, kako občuten vpliv imajo na ravnanje in vedenje otrok, kako pozorni morajo biti v odnosu z njimi, saj lahko na ta način preprečijo nastanek njihovih škodljivih vedenj.
Ključne besede: čustveni in socialni razvoj, samodestruktivna vedenja, razvoj navezanosti, osnovnošolski otroci, starši
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 170; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

85.
Uporaba naravnih in recikliranih materialov pri likovnih dejavnostih v vrtcu
Lea Predikaka, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili možnosti, ki nam jih pri likovnem delu ponujajo naravni in odpadni materiali, katere lahko z reciklažo uporabimo pri delu z otroki. V teoretičnem delu so z deskriptivno in komparativno metodo predstavljeni vidiki kurikuluma in likovne didaktike na tem umetniškem področju, pri čemer smo opredelili likovna področja in se posvetili materialom, tako tradicionalnim kot netradicionalnim. Izpostavili smo tudi projekt Ekovrtec, ki deluje kot del programa Ekošola in se neposredno dotika ekološkega ozaveščanja otrok, pa tudi odraslih, vpletenih v vrtčevsko okolje. V praktičnem delu, ki je temeljilo na kvalitativnih metodah, smo pripravili, izvedli in evalvirali šest dejavnosti, vsako iz drugega likovnega področja. V njih smo vključevali naravne in odpadne materiale, katere smo s svojim delom reciklirali in uporabili za likovne upodobitve. Veliko pozornosti smo namenjali recikliranju oz. pravilnemu ravnanju z odpadki in skrbi za okolje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna področja, recikliranje, odpadni materiali, naravni materiali.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 177; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

86.
Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igro
Urška Lukovnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 137; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

87.
Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanje
Jasmina Rodošek, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel. Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 146; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (737,72 KB)

88.
Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju
Eszti Feher, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju je bil naš namen proučiti govorni razvoj predšolskega otroka v enojezičnem in dvojezičnem okolju. V teoretičnem delu smo proučili govorni razvoj od samega začetka do uporabe prvih povedi in opredelili poslušanje kot pomemben segment razvoja govora. Proučili smo tudi razvoj jezika pri enojezičnem in dvojezičnem govorcu, kjer smo se dotaknili maternega jezika, jezika okolja oziroma drugega jezika ter usvajanja in učenja prvega in drugega jezika. Dotaknili smo se teme dvojezičnosti v predšolskem obdobju otroka, kjer smo navedli tudi pozitivne in negativne lastnosti dvojezičnosti. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, kako jezik (slovenščina kot prvi oziroma materni jezik, slovenščina kot drugi jezik) vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob podanih sličicah ter ugotoviti napredek razvoja govora in razvoja besednjaka pri sedemnajstih otrocih starih med 1–6 let v dvakratnem preverjanju v razmiku petih mesecev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do spoznanja, da je na področju govornega razvoja in besednega zaklada pri vseh otrocih viden napredek. Pri nekaterih je ta napredek večji, pri drugih manjši. Prav tako smo raziskali, da jezik ne vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob sličici, saj so nekateri otroci, ki jim materni jezik ni slovenščina, pridobili boljše rezultate kot nekateri otroci, ki jim je slovenščina materinščina.
Ključne besede: poslušanje, razvoj govora, jezik, dvojezičnost, dvojezičnost v vrtcu, usvajanje in učenje drugega jezika.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 137; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

89.
Vloga lutke v različnih vzgojnih konceptih
Nuša Vaupotič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga lutke v različnih vzgojnih konceptih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili kaj lutka je, kakšna je njena moč, kakšne vrste in načine uporabe poznamo ter kako vpliva na emocionalni razvoj in socializacijo. Velik poudarek je na tem, kako lutka vpliva na različna področja otrokovega razvoja. Skozi teorijo smo predstavili tudi različne vzgojne koncepte in opisali načela njihovega delovanja. Razloženo je, zakaj je lutka pomembna v otrokovem življenju. Opisane so različne metode dela z njo. Empirični del zajema raziskavo o vlogi lutke v različnih vzgojnih konceptih. Anketne vprašalnike smo razdelili med vzgojiteljice, ki opravljajo svoje delo v Montessori, Waldorfskem in javnem vrtcu. Število izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 62. Zanimalo nas je, ali se vloga lutke razlikuje glede na različne vrtce, ali kateri pedagoški koncept postavlja večji poudarek na uporabo lutke kot drugi, in katerih vrst lutke se najpogosteje poslužujejo. Rezultate anketnih vprašalnikov smo predstavili v obliki tabel, na podlagi katerih smo ovrednotili zastavljene hipoteze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: lutka, otrok, vzgojitelj, vzgojni koncepti
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 101; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (419,48 KB)

90.
Nasilje in predšolski otroci
Tanja Nahberger, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje pri predšolskih otrocih ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. O nasilju dandanes govori vse več ljudi. Najverjetneje ravno zato, ker je danes v naših življenjih prisotnega več nasilja kot nekoč. Zavedati se moramo, da se že najmlajši otroci srečujejo z različnimi vrstami nasilja, kar lahko močno vpliva na njihov nadaljnji razvoj in življenje. Pomembno pa je tudi, da se nasilja zavedamo ter ga poskušamo čim bolj preprečevati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli raziskati, kaj je nasilje ter katere vrste nasilja poznamo. Vsako izmed vrst nasilja smo na kratko predstavili. Ker se po našem mnenju največ nasilja v predšolskem obdobju dogaja ravno v otrokovi družini, smo raziskali tudi to poglavje, in sicer z vidika prepoznavanja otroka, ki je žrtev nasilja v družini, predstavili pa smo tudi načine, kako tem otrokom pomagati. Raziskali smo, kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje oziroma so lahko povod za takšno vedenje, npr. mediji, vrstniki ipd. V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako nasilje ocenjujejo starši predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na tem, kako starši ocenjujejo nasilje oziroma kaj po njihovem mnenju nasilje sploh je. Povprašali smo jih tudi o tem, ali svojim otrokom dopuščajo gledanje nasilnih vsebin ter ali se z njimi pogovarjajo o nasilju. Želeli smo ugotoviti, kakšna je povezava med (ne)nasilnim vedenjem predšolskih otrok in izobrazbo njihovih staršev ter ali obstajajo razlike v vedenju predšolskih otrok glede na izobrazbo njihovih staršev. Raziskali smo tudi, kaj po mnenju staršev najbolj vpliva na nasilno vedenje otrok: mediji, vrstniki ali družina. Menimo, da je mnenje staršev glede nasilja in njegovega preprečevanja izredno pomembno, saj so predšolski otroci večinoma odvisni od njih ter njihovih ravnanj in mnenj.
Ključne besede: Nasilje, predšolski otrok, starši predšolskega otroka, mediji, vrstniki, družina s predšolskim otrokom.
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 112; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici