SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 3198
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Odvisnost otrok in mladostnikov od sodobne IKT na primeru vrtca in OŠ Juršinci
Damjan Šimenko, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odvisnost otrok in mladostnikov od sodobne IKT na primeru vrtca in Osnovne šole Juršinci. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljena informacijsko-komunikacijska tehnologija, podrobno je opisana družba v dobi informacijsko-komunikacijske tehnologije, predstavljen je stik otroka z IKT v vrtcu in šoli, vloga in pomen tehnologije za otrokov razvoj. Podrobno je opisano tudi, kdo so zasvojenci z IKT. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki raziskave. Namen naloge je bil raziskatiodvisnost otrok in mladostnikov od sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na primeru Vrtca Juršinci in Osnovne šole Juršinci. Vzorec 239 anketirancev je zajemal starše predšolskih otrok in mladostnikov iz Vrtca Juršinci in Osnovne šole Juršinci. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom in obdelani s pomočjo statističnega programa SPSS. Odvisne spremenljivke so bile primerjane glede na to, ali otrok obiskuje šolo ali vrtec; spol otroka oziroma mladostnika, izobrazbo anketiranca in starost anketiranca oz. starša.
Ključne besede: IKT, informacijska, komunikacijska, tehnologija, internet, računalnik, tablica, telefon, odvisnost, otrok, mladostnik, vrtec, šola
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (475,91 KB)

82.
Vpliv gozdnega vrtca na gibalni razvoj otroka
Teja Kuhelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv gozdnega vrtca na gibalni razvoj otroka smo skozi daljše časovno obdobje s pomočjo motoričnih testov želeli ugotoviti, kako bivanje v gozdu vpliva na gibalni razvoj otroka. V prvem delu diplomskega dela smo s pomočjo literature opredelili gibalni razvoj otroka in dejavnike, ki vplivajo na razvoj, opisali gibalne sposobnosti in se osredotočili na program gozdni vrtec. V drugem delu diplomskega dela pa smo predstavili analizo rezultatov motoričnih testov, pri čemer smo uporabili eksperimentalno metodo in longitudinalno študijo otrok skozi daljše časovno obdobje. V raziskavi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, ki ga je sestavljalo 29 otrok iz Vrtca Ivančna Gorica, v katerem je veliko aktivnosti izvedenih v gozdu, in 30 otrok iz Vrtca Otona Župančiča, Črnomelj, ki gibalne aktivnosti izvajajo v telovadnici in zunaj vrtca, vendar ne tako pogosto kot eksperimentalna skupina. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko, in sicer motorične teste, ki smo jih ponovili petkrat v obdobju enega leta. Rezultati obdelave so potrdili naše predpostavljene hipoteze, da bivanje v gozdu pozitivno vpliva na gibalni razvoj otroka. Prav tako je tudi izračun T-testa pokazal, da obstaja statistično značilna razlika (p = 0,000; p ˂ 0,05) med otroki, ki preživijo več časa v gozdu in otroki, ki v gozdu ne preživijo veliko časa.
Ključne besede: gibanje, gibalni razvoj, gozdni vrtec, gozd, predšolski otrok
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (768,77 KB)

83.
Gibalne dejavnosti otrok v času poletnih počitnic
Tadeja Spagnolo, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima čas poletnih počitnic na gibalne sposobnosti otrok starih med 8 in 11 let, ter morebitne spremembe v življenjskem slogu teh otrok v času poletnih počitnic v primerjavi s šolskim letom. V raziskavi je sodelovalo 54 otrok, od tega 23 dečkov in 31 deklic. Podatke o telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih smo pridobili z izvedbo meritev športnovzgojnega kartona, ki smo jih izvedli dvakrat. Prvič v mesecu juniju in drugič v mesecu septembru. Učenci so ob obeh testiranjih izpolnili tudi anketni vprašalnik. V juniju se je nanašal na šolsko leto, v septembru pa na čas poletnih počitnic. Za ugotavljanje razlik med meritvami smo uporabili t-test. Statistična značilnost je bila ugotovljena na ravni tveganja P ≤ 0,05. Za povezanost odgovorov, ki so se nanašali na čas med šolskim letom in v času poletnih počitnic, pa smo uporabili χ² preizkus in Cramer's V. Rezultati so pokazali, da ima čas poletnih počitnic negativen vpliv na gibalne sposobnosti otrok, saj so se te, v omenjenem času, statistično značilno poslabšale. Največji negativen vpliv se je pokazal pri predklonu na klopci, premagovanju ovir nazaj, vesi v zgibi in teku na 600 metrov. Prav tako se čas poletnih počitnic negativno odraža v indeksu telesne mase, saj se je v tem obdobju povečalo število otrok z višjim indeksom le-te. Sicer pa se je izkazalo, da se življenjski slog v času poletnih počitnic bistveno ne razlikuje od tistega med šolskim letom, iz česar sklepamo, da so šolska športna vzgoja in dodatni športni programi v okviru šole tisti, ki naredijo bistveno razliko.
Ključne besede: gibalne aktivnosti, poletne počitnice, športnovzgojni karton, gibalne sposobnosti, življenjski slog
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

84.
Mediji pri likovni umetnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Tina Rituper, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili medije v izobraževanju, medijsko vzgojo in vlogo ter namen medijev. Predstavili smo različne vrste medijev in se dotaknili tudi medijev pri likovni umetnosti. Opisali smo kako, poteka načrtovanje likovne umetnosti in podrobneje predstavili faze učne ure likovne umetnosti. Dotaknili smo se še vloge učitelja in uporabe medijev. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom za učitelje prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja naključno izbranih slovenskih osnovnih šol ugotavljali, ali učitelji uporabljajo tehnologijo oziroma medije, za katere dejavnosti jih uporabljajo, kako pogosto jih uporabljajo in kako dobro so njihove šole opremljene s tehnologijo. Zanimalo nas je, ali uporabljajo medije pri urah likovne umetnosti, katero nalogo so nazadnje izvedli s pomočjo medijev pri likovni umetnosti ter ali se čutijo dovolj usposobljene za delo z mediji. Cilj naše raziskave je bil še proučiti prakso oziroma pridobiti odgovore na vprašanja, kako učitelji v praksi na izbranih pomurskih osnovnih šolah izvajajo uvodne dele ur likovne umetnosti in če jih, katere medije pri tem uporabljajo. Z raziskavo smo ugotovili, da so šole zajete v raziskavo s tehnologijo dokaj dobro opremljene, da učitelji uporabljajo medije precej pogosto in za različne dejavnosti. Uporaba medijev je tudi pri likovni umetnosti dobra, kar smo potrdili tudi s praktičnim raziskovanjem na terenu, kjer se je pokazalo, da učitelji v uvodnih delih ur likovne umetnosti v večini uporabljajo medije, kar je spodbudno, saj mediji omogočajo sodobno naravnan pouk, večjo nazornost, aktivnost in dinamičnost pouka.
Ključne besede: mediji/tehnologija, likovna umetnost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola, motivacija.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (2,43 MB)

85.
Kaj o prometni varnosti vedo in kako varno se vključujejo v promet učenci prvega triletja
Ines Bračko, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj o prometni varnosti vedo in kako varno se vključujejo v promet učenci prvega triletja je sestavljeno iz dveh zaokroženih celot, ki se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta; teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je definiran trajnostni razvoj, promet (vrste prometa, otroci v prometu in preventivne akcije), podrobneje pa je opredeljena prometna vzgoja – pojasnjena je njena kroskurikularnost. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava na vzorcu učencev prvega triletja (n=120) OŠ Kamnica, s katero je bilo ugotovljeno, da učenci poznajo prometno-varnostna pravila, vendar v vsakodnevni rutini ne ravnajo v skladu z njimi.
Ključne besede: trajnostni razvoj, promet, prometna vzgoja, I. triletje, prometna varnost.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

86.
Domače naloge pri pouku glasbene umetnosti
Larisa Preglau, 2017, magistrsko delo

Opis: Stališča o domačih nalogah pri pouku glasbene umetnosti (v nadaljevanju GUM) so med seboj precej različna. Namen magistrskega dela je bil preučiti prakso domačih nalog pri pouku GUM na razredni stopnji ter ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev in učencev o le-tej. Prav tako je bil cilj ugotoviti, ali na stališča učiteljev vplivata delovna doba in razred poučevanja ter ali na stališča učencev vplivata spol in razred, ki ga obiskujejo. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 97 slovenskih učiteljev, drugi del pa 409 koroških učencev. Podatki so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje ter z anketnim vprašalnikom za učence in obdelani s programom SPSS 21.0. Za analizo podatkov je bil uporabljen χ²-preizkus in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Največ učiteljev meni, da je domača naloga pri pouku GUM delno pomembna. Rezultati so pokazali, da razred poučevanja nima vpliva na pogostost dajanja domačih nalog pri pouku GUM ter na način motiviranja učencev za opravljanje domačih nalog pri pouku GUM. So pa rezultati pokazali tudi to, da delovna doba vpliva na pogostost dajanja določenih vrst domačih nalog pri pouku GUM. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da spol vpliva na pogostost in razlog opravljanja, razred pa na pogostost opravljanja ne vpliva, vpliva pa na razlog opravljanja domačih nalog pri pouku GUM. Spol vpliva na ocenjevanje zanimivosti domačih nalog ter na izbiro možnosti najljubše domače naloge pri pouku GUM. Razred ne vpliva na odločanje učencev za prostovoljno nalogo. Učencem se zdijo domače naloge pri pouku GUM pretežno zanimive. Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi učitelji svojim učencem pogosteje ponudili domačo nalogo pri pouku GUM, pri tem pa izpostavljamo, da ni nujno, da je le-ta vedno obvezna. Treba bi bilo učence preko domače naloge tudi večkrat spodbujati k doživljanju pristnega stika z glasbo v naravi in na različnih glasbenih kulturnih dogodkih. Glasba je pomemben del našega življenja, zato bi bilo dobro, da bi učitelji s pomočjo kakovostnih, raznolikih in učencem zanimivih domačih nalog skrbeli za to, da bi učenci optimalno razvijali svoja glasbena zanimanja in potenciale.
Ključne besede: domače naloge, glasbena umetnost, razredna stopnja, učitelji, učenci
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

87.
Vpliv ločitve staršev na predšolskega otroka
Anita Vipotnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Dejstvo moderne družbe je, da družina v svoji tradicionalni obliki izgublja svoje norme, kar pa s seboj prinaša številne posledice in seveda tudi izzive. Prvi izziv je sprejeti odločitev za ločitev. Ločitev pomeni razkroj partnerskega odnosa, v katerem pa ne trpita le bivša zakonca, ampak tudi njuni otroci. Sposobnost ohranjanja in razvijanja kakovostnega odnosa je temeljna naloga starševstva po ločitvi. Tema ločitve je tema, o kateri je težko govoriti. Tudi vzgojitelji v vrtcu se je velikokrat rajši izogibajo, otrok ločenih staršev pa je v današnjem svetu čedalje več. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem ločitev oz. razveza zakonske zveze, opisani so dejavniki, ki pripeljejo do ločitve, in potek ločitve. Predstavljeno je otrokovo doživljanje dogodka, kaj vse vpliva na njegovo razumevanje in sprejemanje ločitve, kako se odziva in počuti ter kako mu pomagati. Predstavljeno je tudi življenje po ločitvi staršev, tipi družin, ki nastanejo po ločitvi, problem skrbništva in preživnine ter odnosi med člani družine po ločitvi. V okviru empiričnega dela so predstavljena opažanja vzgojiteljic pri posameznih otrocih in ločenih družinah. Zanimalo nas je predvsem, kako vzgojijitelji opažajo spremembe pri otroku, čigar starša sta se razšla, komu od staršev je dodeljenih največ otrok po razvezi in kako potekajo stiki z odsotnim staršem. Prav tako nas je zanimala tudi vzgojiteljeva vloga in kompetentnost pri pomoči otroku ob stiski, ki jo doživlja pri ločitvi. Rezultate smo obdelali s programom SPSS in jih tabelarično prikazali in interpretirali.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, ločitev staršev, družina, skrbništvo, preživnina, nova družina.
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,11 MB)

88.
Vpliv socialne komunikacije na branje in pisanje učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom.
Mateja Bališ, 2017, magistrsko delo

Opis: Z rojstvom vsak človek vstopi v svet socializacije in komunikacije, ki sta temeljni za delovanje v družbenem okolju. Človek v svojem socialnem okolju ne more delovati brez sporočanja svojih misli, opažanj in mnenj, torej brez komuniciranja z drugimi ljudmi. Socializacija vsakega posameznika je proces, v katerem človek postaja družbeno bitje. V socialno osebo se posameznik razvija od rojstva pa vse do konca življenja. Pri tem so najpomembnejši trije dejavniki: družina, šola in prijatelji. V zaključnem delu so obravnavani učenci s posebnimi potrebami, natančneje otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju in avtističnimi motnjami ter otroci z lažjimi duševnimi motnjami, za katere je značilno, da imajo motnje na področju socializacije in komunikacije. V magistrski nalogi smo predstavili socialno komunikacijo učencev osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki smo jo v povezavi z učnimi cilji prilagojenega programa te šole uporabili pri interpretaciji rezultatov preizkusov, ki so jih pisali učenci. Raziskava temelji na štirih učencih s posebnimi potrebami, ki obiskujejo peti razred osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Na podlagi nestrukturiranega opazovanja vedenja obravnavanih učencev ugotavljamo, da se njihovo druženje, vključevanje v družbo in njihovo delovanje v njej odraža na učnih dosežkih bralnega razumevanja, pravopisnega znanja in opismenjevanja. Ti rezultati so odraz sporazumevanja učencev v socialnem okolju in odraz razvitosti njihovih komunikacijskih spretnosti.
Ključne besede: socializacija, komunikacija, motnje v duševnem razvoju, avtizem, bralno razumevanje, opismenjevanje, pravopis
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (8,03 MB)

89.
Analiza športne dejavnosti in kakovosti življenja otrok v dvojezični osnovni šoli
Roland Smej, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati športno dejavnost in kakovost življenja otrok v dvojezični osnovni šoli. Podatki za raziskavo so bili zbrani na Dvojezični osnovni šoli I Lendava. Sodelovalo je 99 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Za zbiranje podatkov smo kot instrument raziskovanja uporabili dva vprašalnika. En vprašalnik so izpolnili učenci, drugega pa starši. Vprašalnik za učence je preveden vprašalnik Kid kindl children's questionnaire. Omenjen vprašalnik je namenjen meritvam kakovosti življenja otrok. Vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki so ga izpolnili starši, pa je namenjen ugotavljanju športne dejavnosti otrok. Posebej za fante in dekleta smo izmerili osnovne statistične značilnosti za vsako spremenljivko skupine nizko športno dejavnih (NŠD), srednje športno dejavnih (SŠD) in zelo športno dejavnih (ZŠD). Prav tako smo med različno športno dejavnimi fanti in dekleti ugotavljali razlike v kakovosti življenja in posameznih segmentih kakovosti življenja. To smo ugotavljali s pomočjo analize variance (ANOVA). Statistično značilne razlike so bile ugotovljene na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave so pokazali, da se v dvojezičnem okolju premalo otrok ukvarja s športnimi dejavnostmi vsaj 60 minut na dan. S pomočjo testa ANOVA smo ugotovili, da noben od posameznih parametrov kakovosti življenja statistično ni značilen za noben spol. Le pri dekletih je v odnosih s prijatelji ugotovljena statistično značilna razlika med športno bolj dejavnimi in športno manj dejavnimi. Med športno bolj dejavnimi otroci in športno manj dejavnimi otroci prav tako ni statistično značilne razlike v kakovosti življenja. Otroci na dvojezičnem okolju se ukvarjajo z vsemi štirimi oblikami športnih dejavnosti. Pri fantih je najbolj priljubljena športna dejavnost v klubu. Dekleta v dvojezičnem okolju pa se s športnimi dejavnostmi najraje ukvarjajo skupaj z družinskimi člani. Tako pri fantih kot pri dekletih je najmanj športnega udejstvovanja na področju športne interesne dejavnosti v šoli.
Ključne besede: celostni razvoj, športna dejavnost, kakovost življenja, dvojezično okolje
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

90.
Preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije pri petošolcih
Nika Lopert, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja raziskavo na področjih likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije, ki je bila opravljena med učenci petega razreda osnovnih šol. Prvi del naloge podaja teoretični uvod, ki zajema otrokov likovni razvoj, razčlenjuje kompleksen pojem likovne ustvarjalnosti in opredeljuje njene dejavnike ter predstavi pomen likovne apreciacije. Drugi del zajema analizo izvedene empirične raziskave, katere namen je bil na eni strani spremljava ustvarjalnih in apreciativnih sposobnosti petošolcev, na drugi pa preverjanje nivoja korelacij med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovne apreciacije. Empirična raziskava temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Izvedli smo jo na neslučajnostnem, priložnostnem vzorcu 298 petošolcev slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali obstoj statistično značilne razlike pri nivoju razvitosti likovne ustvarjalnosti med spoloma in pri dejavniku likovne ustvarjalnosti ‒ elaboracija, kjer so bile deklice uspešnejše od dečkov. Pri apreciativnih sposobnostih nismo zasledili statistično značilnih razlik med spoloma. Z analizo linearnih povezav smo ugotovili obstoj povezav med nekaterimi dejavniki, ki likovno ustvarjalnost spodbujajo, med dejavniki, ki likovno ustvarjalnost omogočajo, in tudi povezave med obema skupinama dejavnikov. Z vidika likovne apreciacije smo potrdili korelacije med receptivnimi in perceptivnimi sposobnostmi učencev. Tudi med dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovno apreciacijo se je pokazala statistično značilna korelacija.
Ključne besede: likovna ustvarjalnost, likovna apreciacija, likovni razvoj, osnovna šola
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici