SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 3400
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Uporaba računalnika med vzgojitelji in učitelji prvega triletja pri obravnavi družboslovnih vsebin
Sonja Plazar, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, opravljene na vzorcu vzgojiteljev in učiteljev iz različnih statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil, ugotoviti pogostost uporabe računalnika med vzgojitelji v vrtcu in učitelji prvega triletja. Ob tem nas je zanimalo tudi, ali med vzgojitelji in učitelji obstajajo razlike. Ugotovili smo, da se v generalni uporabi računalnika pri obravnavi družboslovnih vsebin kaže pozitiven trend, in takšna ugotovitev vsekakor je spodbudna. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji in učitelji izmed različnih načinov uporabe računalnika najpogosteje uporabljajo računalnik zunaj razreda/igralnice. Nadaljnje preučevanje razlik med vzgojitelji in učitelji pa je pokazalo, da ti rezultati niso več tako spodbudni. Raziskava je namreč pokazala, da vzgojitelji pri svojem delu v primerjavi z učitelji precej manj uporabljajo računalnik. Pri tem moramo upoštevati različne dejavnike, ki sicer lahko vplivajo na takšen rezultat (pomanjkljiva/neustrezna oprema, preobremenjenost/pomanjkanje časa, pomanjkljiva usposobljenost, razvojna stopnja otrok/učencev ...). In ker le-teh v raziskavi nismo preverjali, nam njihovo upoštevanje dovoljuje le lažje razumevanje takšnih ugotovitev.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, računalniki, družboslovje, začetni pouk, osnovne šole
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (139,66 KB)

72.
Umetnost za vse
Aksinja Kermauner, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Cilj urejanja okolja po načelih oblikovanja za vse je zagotoviti, da lahko vsak posameznik ne glede na oviro sodeluje v informacijski družbi. Združuje načela, kako naj bi izdelke, storitve in sisteme uporabljalo čim več ljudi, ne da bi jih bilo treba posebej prilagajati. Zakaj ne bi pojma oblikovanje za vse prenesli na prav vsa področja, recimo tudi na področje umetnosti? V pričujočem članku razmišljamo, kako bi lahko prilagodili likovno umetnino, predvsem dvodimenzionalno, slepemu ali slabovidnemu obiskovalcu galerije ali muzeja, in navajamo, kaj je že narejenega na tem področju. Opisujemo tudi učbenik za pouk likovne umetnosti, prilagojen slepim in slabovidnim učencem.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, prilagoditve
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (713,81 KB)

73.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (100,16 KB)

74.
Učne težave z vidika učiteljev v osnovni šoli
Petra Divjak, 2010, strokovni članek

Opis: Prispevek predstavlja raziskavo pojava učnih težav, ki so prisotne pri zelo raznoliki skupini učencev slovenskih osnovnih šol, in sicer na podlagi empiričnih podatkov, zbranih v devetnajstih osnovnih šolah. Avtorica ugotavlja ocene učiteljev in drugih strokovnih delavcev s področja učnih težav: kakšno je njihovo prepoznavanje učencev z učnimi težavami, katere oblike pomoči uporabljajo pri delu z učenci z učnimi težavami, kako koordinirajo in načrtujejo delo z učenci z učnimi težavami, kakšna je njihova strokovna usposobljenost na področju dela z učenci z učnimi težavami in katere oblike sodelovanja uporabljajo pri delu s starši ter drugimi posamezniki učencev, ki imajo učne težave. Podatki empiričnih raziskav s področja učnih težav kot enega izmed delov sistema kažejo, da so učne težave največkrat posledica učinkovanja različnih med seboj prepletenih dejavnikov. Prisotne so pri zelo heterogeni skupini učencev z različnimi kognitivnimi, socialnimi, emocionalnimi in drugimi značilnostmi, ki imajo pri učenju pomembno večje težave kot njihovi vrstniki. Posebne vzgojno-izobraževalne potrebe učencev z učnimi težavami so pogosto pogojene tudi z manj ustreznim ali neustreznim procesom poučevanja in učenja.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, učenci z učnimi težavami, specifične učne težave, integracija, osnovne šole
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (117,80 KB)

75.
Učiteljeva literarnodidaktična kompetenca in notranja učna diferenciacija pri pouku književnosti
Milena Kerndl, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja ugotovitve pedagoškega eksperimenta, ki je bil izveden kot drugi del raziskave Diferenciacija in individualizacija pri pouku književnosti v tretjem triletju osnovne šole. V raziskavi smo v prvi fazi s kvantitativnimi metodami pedagoškega raziskovanja na vzorcu 274 učiteljev slovenščine in 667 njihovih učencev ugotavljali stanje na področju izvajanja načela notranje učne diferenciacije in individualizacije pri pouku književnosti v manjših (heterogenih) učnih skupinah tretjega triletja. Izkazalo se je, da gre pri večini učiteljev za osnovno nerazumevanje izhodišča diferenciacije in individualizacije, za slabo poznavanje recepcijske zmožnosti učencev in za nepoznavanje horizonta pričakovanj učencev. Ker tega znanja tudi kurikul za usposabljanje učiteljev ne predvideva, smo se v drugi fazi raziskave odločili za pedagoški eksperiment, v katerem smo pri 30 učiteljih eksperimentalno razvijali novo literarnodidaktično kompetenco zaznavanja/ spoznavanja horizonta pričakovanj učencev in z njo povezano kompetenco razvijanja literarnorecepcijske metakognicije učencev. V raziskavi je sodelovalo tudi 30 heterogenih učnih skupin učencev. Podatke smo zbirali z opazovanjem pouka (pred izobraževanjem učiteljev in po njem), analizirali priprave na pouk (pred izobraževanjem in po njem) in učitelji so evalvirali izobraževanje. Temeljna ugotovitev je, da je pri učiteljih treba razviti kompetenco oziroma jih ustrezno usposobiti, v nasprotnem primeru tudi dodatno gradivo, ki se jim ponudi za pomoč pri izvajanju pouka (v našem primeru didaktični opomnik), ne vpliva na spremembo pouka z vidika načela notranje diferenciacije in individualizacije oziroma le strokovno osmišljeno in vodeno delo z učitelji lahko vpliva na spremembe pri pouku.
Ključne besede: književna vzgoja, učne metode, učna diferenciacija, individualizacija, osnovne šole
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (158,00 KB)

76.
Učitelj kot dejavnik uspešnosti v obveznem izobraževanju na Finskem
Teja Majcen, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo in preučujemo izobraževanje razrednega učitelja na Finskem kot enega izmed dejavnikov uspešnosti v obveznem izobraževanju. Pred- stavljamo naslednje vidike izobraževanja učiteljev: odločanje za študij in kadrovanje, spremenjeno vlogo učitelja in na njej temelječe izobraževanje učiteljev primarne stopnje (koncept in struktura študija), ideologijo raziskovalnega pristopa k študiju, ki pomembno povezuje teorijo in prakso, ter spretnosti in sposobnosti učitelja v izvajanju kritične refleksije. Ugotavljamo, da temeljni pomen pri izobraževanju učiteljev prinaša prehod iz faze podajanja receptov, navodil in napotkov, kako izvajati izobraževalni proces, v fazo, kjer študentje razvijejo spretnosti kritične refleksije, ki temelji na znanstvenih metodah raziskovanja, ter spoznajo moč refleksije v razvoju kakovostnega izobraževalnega procesa. Gre za ustvarjanje tako imenovanega »novega učitelja«, ki je opisan kot »mentor, raziskovalec, nadzornik, usmerjevalec in pospeševalec učenja« in kot tak pomembno pripomore k uspešnosti učencev v obveznem izobraževanju.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, pedagoški poklic, izobraževanje učiteljev, Finska, pedagoška praksa
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (90,77 KB)

77.
Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učence
Janja Plazar, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Učenje naravoslovja je pomembno tako za polnočutne kot tudi za slepe in slabovidne otroke, saj poleg pridobivanja naravoslovnega znanja razvijajo sposobnost razmišljanja in reševanja problemov na logičen in znanstven način. Dandanes pouk naravoslovja temelji na načelu konstruktivizma, pri katerem otroci nastopajo kot aktivni udeleženci v procesu učenja. Ker slepi in slabovidni otroci dojemajo svet na drugačen način kot polnočutni, si pri učenju naravoslovja pomagamo s prilagoditvijo metod ter učnih pripomočkov, ki omogočajo aktivno učenje slepih in slabovidnih učencev ter pripomorejo k trajnejšemu znanju, hkrati pa zmanjšujejo možnost nastanka morebitnih napačnih predstav.
Ključne besede: učenje naravoslovja, slepi in slabovidni učenci, izkustveno učenje, prilagoditev učnih pripomočkov, inkluzija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (137,32 KB)

78.
Fremdsprachen an Wiener Grundschulen
Renate Seebauer, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Tuji jeziki v dunajskih osnovnih šolah: v rednem šolstvu in v aktualnih šolskih poskusnih modelih Izhajajoč iz kratkega zgodovinskega pregleda in vpogleda v kurikularno usidranost učenja tujih jezikov v avstrijskih osnovnih šolah, pričujoči prispevek opisuje trenutni položaj v osnovnošolskem poučevanju tujih jezikov ter različne aktualne modele poučevanja tujih jezikov v dunajskih osnovnih šolah (1. do 4. leto šolanja). Glede svojih ciljev ti modeli presegajo z učnim načrtom usidrane zahteve rednega šolskega sistema in jih razumemo kot kvantitativno in kvalitativno obogatitev. Sledijo različnim didaktičnim pristopom in/ ali krajevno specifičnim posebnostim in potrebam. Formulacija ključnih zmožnosti je razumljena kot poskus privesti izložek na skupne osnove in olajšati prehod na nižjo stopnjo srednje šole. Čeprav je predstavljena angleščina, ki je najpogosteje izbran oz. ponujen jezik, se članek nanaša tudi na šolske poskuse, ki osrednjo pozornost namenjajo romanskim in slovanskim jezikom oz. pojmu sosedskih jezikov.
Ključne besede: tuji jeziki, osnovne šole, obvezni predmeti, Avstrija
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (595,34 KB)

79.
Trajnostna arhitektura v kontekstu vzgoje in izobraževanja
Majda Cencič, Anton Mlinar, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V sedanji družbi se razpravlja o konceptu trajnosti, o trajnostnem in o ekološkem razvoju. V prispevku se usmerjamo le na koncept trajnosti v povezavi z ekološko gradnjo šol. V raziskavi smo se usmerili na reprezentativni vzorec osnovnošolskih učiteljev in na nekatera njihova stališča do ekološke gradnje, na vprašanji, kateremu vidiku gradnje bi učitelji dali prednost ter kako pogosto si postavljajo nekatera vprašanja o šoli, v kateri poučujejo. Zanimalo nas je tudi, ali se odgovori anketiranih učiteljev razlikujejo glede na njihovo starost, pri čemer smo učitelje razvrstili v dve skupini: mlajše, do 35 let, in starejše, nad 35 let. Presenetili so nas odgovori, da imajo učitelji, stari nad 35 let, v glavnem bolj pozitiven odnos do ekološke gradnje šol kot učitelji, stari manj kot 35 let. Glede na rezultate predpostavljamo, da sta v današnjem formalnem izobraževanju temi o ekologiji in trajnostnem razvoju zapostavljeni, da pa tudi ni dovolj, da teme vključimo le v učne načrte, pač pa so pomembni tudi odnos in stališča, ki jih učitelji imajo do trajnostne in ekološke problematike.
Ključne besede: arhitektura, šolske zgradbe, ekologija, trajnostni razvoj, ekološka zavest
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (690,49 KB)

80.
Timsko načrtovanje, poučevanje in evalvacija pri interesnih dejavnostih
Aleksandra Slatinšek-Mlakar, 2009, strokovni članek

Opis: Danes se učitelji v šolah timskega dela lotevamo bolj strokovno in sistematično. Udeležili smo se lahko različnih dodatnih strokovnih izobraževanj, seminarjev in delavnic, kjer smo si pridobili ustrezno znanje in nekaj izkušenj za timsko delo. Današnja šola je timsko delo vpeljala predvsem na področjih načrtovanja in poučevanja ter z njima povezane evalvacije. V prispevku je zajet vidik timskega dela na vseh treh področjih in podkrepljen s praktičnim primerom v okviru interesnih dejavnosti. Opisan primer timskega dela na razredni stopnji prikazuje uresničevanje zamisli o interdisciplinarnem sodelovanju med učitelji, vodstvenimi delavci, učenci in zunanjimi sodelavci. Zajema podroben prikaz uresničevanja zastavljenih ciljev na področju timskega načrtovanja in poučevanja kot tudi evalvacije. Uspešna izvedba gledališke predstave predstavlja povratno informacijo o uspešnosti timskega sodelovanja. Na podlagi evalvacijskega vprašalnika udeleženci tima menijo, da je projekt odlično uspel, in si želijo še več takšnih ustvarjalnih aktivnosti.
Ključne besede: timsko delo, timsko načrtovanje, timsko poučevanje, timska evalvacija, interesne dejavnosti
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici