SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 3659
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Domišljijski binom pri otrocih starih od štiri do pet let
Alja Pavlič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predšolsko obdobje je ključno za razvoj ustvarjalnosti in s tem povezane domišljije. Otrok si domišljijo razvija preko različnih iger, med katerimi je tudi domišljijski binom. Pomembno je, da sta si besedi tuji, na določeni razdalji, njuno zbližanje pa mora biti nenavadno. To je pogoj za vzpostavitev domišljije. Naš cilj je bil, da otroci samostojno pripovedujejo ob dveh sličicah (kostanj in snežak), ki predstavljata domišljijski binom. V času štirih mesecev, v katerih so bili otroci deležnih vaj v okviru domišljijskega binoma, nas je zanimala razlika v številu uporabljenih besed in povedi ter tudi razlika na podlagi kriterijev domišljijskega binoma: ali bodo otroci pri svojem pripovedovanju uporabili oba elementa in ju med seboj povezali, ali bo njihova zgodba temeljila na življenjskih izkušnjah ali na nesmislu. Ugotovili smo, da so otroci med prvim in drugim preverjanjem napredovali v številu uporabljenih besed, obsegu pripovedovanja in tudi v sposobnosti domišljijskega binoma. Nekateri otroci so že pri prvem preverjanju pri svojem pripovedovanju kazali ustvarjalnost, saj so v zgodbah uporabili nesmisel in asociacijo na življenjske izkušnje z možnostjo, da se neka stvar lahko zgodi. Velik preskok se je izkazal pri otrocih, ki pri prvem preverjanju niso povedali nič, pri drugem pa so zgodbo oblikovali na podlagi nesmisla. Velik pomen lahko pripišemo interakcijam med otroki in vajami v okviru obeh preverjanj.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, zgodba, ustvarjalnost, domišljijski binom.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 133; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

72.
Otrokova navezanost na živali
Nina Grobovšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na žival. V teoretičnem delu so opredeljeni navezanost, vzorci navezanosti in kako se ta razvija pri otroku skozi določena razvojna obdobja. Opisali smo, kakšen pomen ima za otroka žival, v splošnem naj bi že sam stik z živaljo pozitivno vplival na počutje vseh ljudi, kar je tudi zapisano v različnih literaturah in dokazano z različnimi raziskavami. V smislu izbire domače živali so opisane najprimernejše živali za otroka glede na njihovo zahtevnost za skrb, hranjenje in bivanje. Pri vsem tem pa imajo eno izmed pomembnih vlog tudi starši in drugi odrasli, zato je v nadaljevanju opisana tudi njihova vloga pri odločanju in sprejetju domače živali v svoj dom. Otroci so navdušeni, kadar lahko imajo stik z živalmi tudi v vrtcu, zato smo predstavili vključevanje živali v skupino vrtca in pozitivne učinke tega na otroke. Nekatere živali imajo tudi terapevtsko moč in tako v tujini kot pri nas se že nekaj časa izvajajo terapije s pomočjo živali za odrasle in tudi otroke s posebnimi potrebami. To področje smo opisali in podkrepili z raziskavami o pozitivnih učinkih terapij z živalmi. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali se pri otrokovi navezanosti na žival kažejo enaki vzorci, kot jih lahko zasledimo v literaturi o navezanosti na mamo, in ali se spremenita odnos in navezanost na žival, kadar ima otrok žival že dalj časa. Pri tem smo uporabili spletni vprašalnik, ki je vseboval odprta vprašanja in ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da se pri navezanosti na žival pojavljajo enaki vzorci kot pri otrokovi navezanosti na mamo in da se otrokov odnos do živali tudi po daljšem času ne spremeni bistveno. Nekateri otroci še vedno kažejo izredno zanimanje in navdušenost ob ponovnem snidenju z njo, zmanjša se samo skrb za žival, navezanost pa ostaja enaka ali močnejša pri otrocih, ki imajo žival že od rojstva ali dlje časa.
Ključne besede: otrok, navezanost, domača žival, starš, vrtec, terapija z živalmi
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 97; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (605,27 KB)

73.
Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca
Klavdija Roškar, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Rajalne igre v 1. starostnem obdobju vrtca je bil zbrati in preučiti uporabo rajalnih iger v vrtcu. Izbrali smo osem rajalnih iger, od tega štiri ljudske in štiri avtorske pesmi, ki smo jih nato predstavili otrokom, starim 2–3 leta. Na koncu smo zabeležili odzive otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili otroško poezijo in njene značilnosti. Opisali smo otrokov gibalno-plesni in glasbeni razvoj. Poudarili smo tudi pomembnost rajalnih iger v vrtcu. V praktičnem delu diplomskega dela smo predstavili izbrane rajalne igre, njihovo besedilo, melodijo in gibalni del. K opisu vsake rajalne igre smo dodali še fotografijo otrok, posneto v Vrtcu Ptuj, in analizo z odzivi otrok. Odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo dobili s pomočjo analiz rajalnih iger.
Ključne besede: rajalne igre, poezija, predšolski otrok, razvoj otroka
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 146; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

74.
Odložitev šolanja pri predšolskih otrocih
Špela Potočnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes se starši in predvsem vzgojiteljice predšolskih otrok dostikrat srečujejo z odložitvijo šolanja pri predšolskih otrocih. Le–ta je včasih dobra za otroka, drugič pa mu lahko škoduje. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu je predstavljen vrtec kot ustanova in njegova pomembna naloga za razvoj predšolskega otroka. Podrobneje je opisan tudi vstop v osnovno šolo in možnosti odložitve šolanja pri predšolskem otroku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o odložitvi šolanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev o tem. Vzorec zajema starše, ki imajo otroke vključene v Vrtec Velenje. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani v programu SPSS. Zanimalo nas je, ali starši razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku glede na starost staršev, spol otroka in glede na čas obiskovanja vrtca. Ugotovljeno je bilo, da starši v skoraj polovici primerov ne razmišljajo o odložitvi šolanja pri svojem predšolskem otroku. Kljub temu pa so rezultati pokazali, da nekaj manj kot polovica staršev je odložila šolanje pri svojem otroku, pri čemer so bili pobudniki sami.
Ključne besede: Predšolski otrok, starši, vrtec, osnovna šola, odložitev
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (864,11 KB)

75.
Vrste in oblike medvrstniškega nasilja v vrtcu in prvi triadi osnovne šole
Nastja Topolovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil podrobneje spoznati medvrstniško nasilje in razširjenost tega v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole. Delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu je opisano, kaj sta nasilje in agresija, pojasnjen je pomen besede »bullying«. Podrobneje so predstavljeni medvrstniško nasilje, vrste in oblike omenjenega nasilja, izpostavljeni so udeleženci nasilja ter kakšno vlogo igrata starost in spol v povezavi z vrstniškim nasiljem, podane so lastnosti posameznih udeležencev, da bi se s tem omogočilo boljše zaznavanje omenjene problematike. V delu je predstavljeno, kako pomagati žrtvi in nasilnežu. V empiričnem delu je bila s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedena raziskava o medvrstniškem nasilju v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji prvega, drugega in kombiniranega oddelka in učitelji, ki so zaposleni v nižjih razredih osnovne šole. S pomočjo raziskave se je ugotavljalo, ali anketiranci zaznavajo medvrstniško nasilje pri otrocih, s katerimi delajo, katere oblike nasilja najpogosteje zaznavajo, kateri so najpogostejši vzroki vrstniškega nasilja, kaj storijo v primeru, ko zaznajo medvrstniško nasilje. Anketirance se je povprašalo tudi po njihovem mnenju in pogledu na omenjeno nasilje. Zbrani podatki so bili obdelali v programu SPSS. V delu so bile postavljene tudi štiri hipoteze. Hipoteza 1, ki pravi, da se medvrstniško nasilje pogosteje pojavlja pri otrocih v prvi triadi osnovne šole kot v vrtcu, je bila ovržena. Hipoteza 2, ki pravi, da se fizično nasilje pogosteje pojavlja pri dečkih, je bila delno potrjena, hipoteza 3, ki pravi, da se pri mlajših otrocih v vrtcu pogosteje pojavlja fizično nasilje kot pri starejših otrocih v vrtcu in pri otrocih v šoli, je bila ovržena, hipoteza 4, ki pravi, da se pri otrocih v osnovni šoli pogosteje pojavlja psihično nasilje, pa je bila delno potrjena. Prikazani so tudi rezultati in interpretacije anketnega vprašalnika.
Ključne besede: Medvrstniško, nasilje, nasilneži, otroci, šola, vrtec, žrtve.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

76.
Matematični dnevnik v vrtcu
Vesna Kovšček, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Matematični dnevnik v vrtcu so predstavljeni uporabnost in možnosti uporabe matematičnega dnevnika v predšolskem obdobju. Predstavljeni so tudi izsledki nekaterih raziskav o uporabi matematičnega dnevnika pri zgodnjem učenju in poučevanju matematike. Namen praktičnega dela je bil vključiti matematični dnevnik v proces učenja in poučevanja matematičnih vsebin v vrtcu ter nov pristop tudi evalvirati. Pripravili smo matematične naloge za dve različni starosti, in sicer ena iz prvega starostnega obdobja ter druga za drugo starostno obdobje. Otrokom smo preko celega leta zastavljali različne naloge, da so jih reševali oziroma dokumentirali v svoj matematični dnevnik. Matematične dnevnike smo nato analizirali in ugotovili, koliko odstotkov otrok je nalogo opravilo uspešno in koliko neuspešno. Otroci so bili pri večini matematičnih nalog uspešni. Najbolj uspešni so bili pri geometrijskih nalogah, medtem ko je bilo pri aritmetičnih nalogah malo več težav, saj otroci nimajo še trdnega prijema pisala. Analiza matematičnih dnevnikov je pokazala, da so bili otroci iz druge starostne skupine nekoliko bolj uspešni pri nalogah, ki so jih delali v svoj matematični dnevnik.
Ključne besede: matematika, matematični dnevnik, predšolska vzgoja.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 176; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

77.
Bansi v predšolski matematiki
Anja Trajber, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge želimo predstaviti tri področja Kurikuluma v vrtcu. Matematiko, glasbo in ples. Pri vsakem izmed področij smo izpostavili njegove značilnosti, kako jih izvajati v vrtcu in kako jih smiselno medsebojno prepletati. Izpostavljamo gibalno-plesne dejavnosti, ki se precej pogosto pojavljajo v vrtcih, to so bansi. Z njimi smo predstavili nekaj idej in možnosti, kako to povezati z matematiko in posledično preko igre vplivati na otrokov razvoj matematičnih sposobnosti in spretnosti. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili nekaj bansov z matematično vsebino, ki smo jih vsakodnevno en mesec izvajali v vrtcu skupaj z otroki. Najprej smo s predtestom preverili matematično predznanje, nato smo vsakodnevno izvajali banse, ki so povezani z matematiko. Za banse smo pripravili posebne koreografije, ki smo jih natančno opisali, na koncu pa smo s potestom preverili ali so bansi vplivali na matematične sposobnosti in spretnosti vrtčevskih otrok starih od 1-6 let. Rezultati praktičnega dela so pokazali, da so bili vsi otroci na končnem testiranju uspešnejši kot pred izvajanjem bansov
Ključne besede: Bansi, matematika v predšolskem obdobju, predšolska vzgoja, glasba v vrtcu, ples v vrtcu.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 181; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

78.
Izdelava uporabnih izdelkov skozi vidike kvantnega učenja v vrtcu
Karmen Milovanović, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izdelava uporabnih izdelkov skozi vidike kvantnega učenja je nastalo z namenom, da vzgojiteljem in otrokom predstavimo, kaj je kvantno učenje ter da skupaj ustvarimo tehnični izdelek po vidikih kvantnega učenja. Teoretičen del smo razdelili na sklope: pedagoško-didaktičen sklop, psihološki sklop in tehnično-tehnološki sklop. V prvem sklopu opredelimo pojem kvantnega učenja, je spodbuda, spodbuda (sugestija). Predstavimo učno okolje, učne stile, učne modalitete ter učne metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti, predstavimo pa tudi koncepta Walfdorskega in Montessori vrtca. V psihološkem sklopu predstavimo otrokove sposobnosti, razvojno-procesni pristop in učni pristop. V tretjem sklopu predstavimo strokovno-tehnološki sklop, in sicer smo opisali delovno nalogo, konstrukcijsko nalogo, konstrukcijsko nalogo za konstruiranje uporabnega oziroma funkcionalnega predmeta, projektno nalogo ter predstavili papir. V praktičnemu delu je opisana neposredna izvedba v praksi, kjer predstavimo namen raziskovanja, izvedbo in evalvacijo dejavnosti ter si odgovorimo na zastavljena vprašanja. V sklopu raziskave smo izdelovali različne izdelke iz papirja, kartona in lepenke ter v različnih starostnih stopnjah izvajali dejavnosti po kurikulumu. Pridobljene rezultate smo beležili. Nato smo aktivnosti ponovili in ponovno izdelovali izdelke iz različne izdelke iz prej omenjenih materialih ter v različnih starostnih stopnjah, vendar smo druge izdelke izdelovali po načinu in metodi dela, ki ga vsebuje kvantno učenje. Rezultate smo beležili in jih med seboj primerjali. Izdelke smo izdelovali iz papirja, kartona in lepenke. Kvantno učenje doprinese k večji ustvarjalnosti.
Ključne besede: kvantno učenje, otrokove sposobnosti, tehnični izdelki, izvedbene dejavnosti, papir.
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

79.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Ključne besede: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 128; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

80.
Primerjava povezanosti športne dejavnosti in učne uspešnosti učenk in učencev
Kim Miklaužič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in športne dejavnosti učenk in učencev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 348 učencev, starih od 9 do 11 let, in je potekala na osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Podatke smo v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Za preverjanje razlik pri športni dejavnosti med učno uspešnejšimi in učno manj uspešnimi učenci smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja (p≤0,05). S Post-Hoc (Scheffe) preizkusom smo natančneje definirali razlike v času, ki ga različno učno uspešni učenci namenjajo športni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v času, ki ga za organizirano športno dejavnost v klubu namenjajo učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri slovenščini. Statistično značilna razlika se je pokazala tudi v času, ki ga učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu, športno interesne dejavnosti in v času, ki ga dečki namenijo športni dejavnosti dnevno. Statistično značilna razlika je bila tudi v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri slovenščini namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Prav tako, se je pokazala statistično pomembna razlika v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Čeprav v več primerih nismo odkrili statistično značilnih razlik med vsemi obravnavanimi oblikami športne dejavnosti in učno uspešnostjo pri matematiki in slovenščini, ugotovitve kažejo, da sta ocena iz matematike in slovenščine tesno povezani z organizirano športno dejavnostjo v klubih tako pri dečkih kot pri deklicah. Učno zelo uspešni učenci so prav tako bolj športno dejavni.
Ključne besede: Razlike med spoloma, gibalna dejavnost, ocena iz matematike, ocena iz slovenščine, učni uspeh.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1014,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici