SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 3496
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Delo z učno uspešnimi in učno manj uspešnimi nadarjenimi učenci
Saša Klančišar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravočasno odkrivanje nadarjenih učencev v osnovni šoli je zelo pomembno tako za njihov kognitivni kot tudi osebnostni razvoj. Nikakor pa ne smemo pozabiti na tiste učence, pri katerih se njihovi potenciali in talenti ne kažejo z učnim uspehom, torej na učno manj uspešne nadarjene. Zaradi različnih vrst nadarjenosti je nujna diferenciacija učnega procesa. V praksi pa se učitelji večkrat soočajo s problematiko, kako čim bolj kakovostno diferencirati učni proces. Zato sem se odločila, da bo magistrska naloga temeljila na poglobljenem raziskovanju dodatnih dejavnosti, ki jih učitelji pripravijo za nadarjene učence. V teoretičnem delu sem predstavila različne definicije nadarjenosti, kakšne so značilnosti učno uspešnih nadarjenih učencev in kakšne učno manj uspešnih nadarjenih učencev ter kako jih odkrivamo. Predstavila sem vlogo učitelja in staršev, ki jo imajo pri odkrivanju nadarjenih ter povzela nekaj načinov, kako spodbujati razvoj nadarjenih. V empiričnem delu me je zanimalo, koliko dodatnih dejavnosti učitelji pripravijo za nadarjene učence, katere so te dejavnosti in kako so za dodatno delo nadarjeni učenci motivirani. Raziskavo sem izvedla pri učencih tretjih in četrtih razredov, za katere ugotavljam, da so za dodatne dejavnosti na splošno precej motivirani. Rezultati so pokazali, da se je neposredno pri pouku pojavljalo premalo raznolikih dodatnih dejavnosti oziroma so se pri določenih učnih predmetih pojavljali redko ali pa sploh ne.
Ključne besede: Nadarjeni, učno uspešni, učno manj uspešni, dodatne dejavnosti, diferenciacija.
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 102; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (939,16 KB)

62.
Kamišibaj, prilagojen slepm in slabovidnim otrokom
Mihaela Škof, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kamišibaj, prilagojen slepim in slabovidnim otrokom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare in bolezni vida, razvoj in obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, čutno zaznavo pri slepih in slabovidnih otrocih, tipne slikanice in tipne tehnike ter nazadnje še kamišibaj, kako ga uporabljamo in kako ga izdelamo. V praktičnem delu smo izdelali avtorski kamišibaj in tipno slikanico z avtorsko zgodbo, ki smo ju prilagodili slepim in slabovidnim otrokom. Glede na to, da je kamišibaj v Sloveniji še precej neznana oblika pripovedovanja pravljic, sploh za slepe in slabovidne, smo se odločili, da ga podrobneje spoznamo in z njim seznanimo tudi slepe in slabovidne otroke. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti pripomočka za zgodnje opismenjevanje v brajici ter urjenje tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Na centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) smo preverili uporabnost obeh pripomočkov v praksi. Oba pripomočka smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in preverili ustreznost po merilih oblikovanja tipnih prikazov s pomočjo ocenjevalne lestvice. Na podlagi le-te smo ugotovili, da so bile pri obeh pripomočkih upoštevane tipne zakonitosti, in prišli do sklepa, da sta tako tipanka kot kamišibaj kakovostna, funkcionalna in primerno oblikovana za slepe in slabovidne otroke. Z njima slepi in slabovidni pridobijo nova pripomočka za urjenje tipa in vida, hkrati pa s kamišibajem tudi novo obliko izražanja in povezovanja med slepimi ter slabovidnimi otroki.
Ključne besede: kamišibaj, tipna slikanica (tipanka), slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, zgodnje opismenjevanje, brajica
Objavljeno: 30.01.2018; Ogledov: 113; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

63.
Primerjava kurikula predšolske glasbene vzgoje v slovenskem in finskem kurikularnem prostoru
Miha Dežman, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je pridobiti in zapisati razlike med posameznima kurikularnima glasbenima področjema. Podrobneje so razčlenjeni slovenski in finski izobraževalni sistem, predšolska vzgoja in kurikul. Opredeljeni in podkrepljeni so z ustreznimi zakonskimi akti in predstavljeni v integraciji z vzgojno-izobraževalnimi pristojnim organi. Razlike se prično pojavljati že v sami strukturi izobraževalnega sistema med državama, poglavitna razlika pa je v sestavi kurikula in razdelitvi glasbenega kurikularnega segmenta glede na posamezno državo. Ugotovljeno je, da je finski kurikul bolj razdelan in doslednejši, z vrsto poglavij in podpoglavij, medtem ko je slovenski kurikul skromnejši, saj vsebuje le štiri poglavja, in sicer cilje, načela, otrok v vrtcu in področja dejavnosti. Ugotovljeno je tudi, da je na Finskem predšolska vzgoja na področju glasbe drugačna od slovenske, saj ciljev, načel, vsebin in glasbenih dejavnosti ni mogoče razdeliti na isti način. Finski kurikul se pri glasbeni vzgoji bolj osredotoča na otrokovo učno okolje, pridobitev kulturnih kompetenc, interakcijo z drugimi otroki in izražanje čustev preko glasbe. Prav tako je poudarek na kulturni raznolikosti in jezikovni ozaveščenosti, področja učenja pa so tista, kjer je glasbena vzgoja v kurikulu najbolj prisotna. Lahko bi rekli, da je glasbena vzgoja v slovenskem prostoru bolj sistematično zasnovana v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja posameznih glasbenih dejavnosti. Finski sistem prav tako več pozornosti posveča doživljanju in izražanju doživetij oziroma čustvenemu občutenju glasbenih vsebin.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, kurikul, glasbena vzgoja
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

64.
Individualni napredek v določenih osnovah pisanja
Sandra Dervarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je proces, s katerim se enkrat v življenju sreča vsak človek. Največkrat se s tem sreča človek v predšolskem obdobju, pred vstopom v šolo pa pride do formalne pismenosti. Prvi motivatorji in spodbudniki otroka v procesu opismenjevanja so vsekakor starši oz. skrbniki. Otrok jih opazuje in vpija, kot goba. Prav tako tudi v vrtcu vzgojiteljice z različnimi vajami in igrami spodbujajo te sposobnosti. Zato sem se v diplomski nalogi želela prepričati, ali predvaje po vzoru metode montessori vplivajo na predpisalne spretnosti. V teoretičnem delu smo predstavili področje motorike in grafomotorike. Predstavili smo pojem osnove pisanja, kjer smo omenili pravilno držo telesa pri pisanju. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali predvaje po vzoru metode montessori vplivajo na individualni napredek v določenih osnovah pisanja. Izvedeno je bilo testiranje v obdobju dveh mesecev. Otroke smo ocenili glede na sposobnosti risanja kroga, romba, vodoravnih in navpičnih črt, in to na začetku in na koncu testiranja.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, osnove pisanja, vaje po metodi montessori, drža pisala
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

65.
Pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole v pomurski regiji
Jasmina Ritonja, 2018, magistrsko delo

Opis: Učitelji, ki poučujejo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole, se poslužujejo komunikacijskega modela poučevanja, katerega končni rezultat je praktično in ustvarjalno obvladovanje komunikacijskih dejavnosti. Doseganje pravopisnih zmožnosti učencev lahko preverjamo na različne načine, med enega izmed njih sodi tudi pisanje nareka. S pomočjo nareka učitelj preveri pravopisno zmožnost učencev, hkrati pa pridobi vpogled v sposobnost branja in pisanja, kar mu daje smernice za nadaljnje delo s posamezniki v razredu. Glavni namen našega raziskovanja je s pisanjem narekov preveriti pravopisno zmožnost učencev 3. razreda v eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem izhodišču magistrskega dela so opredeljeni proces opismenjevanja in komunikacijske sposobnosti, med katerimi smo izpostavili poslušanje, branje in pisanje. Predstavili smo tudi motnje pri branju in pisanju. Posebno pozornost smo namenili opredelitvi nareka, predstavitvi pisanja nareka, pravopisu in ciljem pravopisnih zmožnosti za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje. V sklopu empirične raziskave magistrskega dela smo s pisanjem narekov učencev 3. razreda izbrane osnovne šole v pomurski regiji preverjali pravopisne zmožnosti učencev. Preverjanje pisanja nareka smo izvajali dvakrat, saj smo pridobljene rezultate obeh preverjanj primerjali med seboj.
Ključne besede: opismenjevanje, poslušanje, branje, pisanje, pisanje nareka, pravopis, cilji pravopisne zmožnosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 82; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (914,90 KB)

66.
Preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk
Dragana Vasić, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti, in sicer spretnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Človek najprej posluša, nato se nauči govoriti, potem pa še brati in pisati. Poslušanje je temelj za razvoj naslednjih treh spretnosti. Govorjenja se otrok nauči s pomočjo poslušanja. Branja in pisanja se uči nevede, že v predšolskem obdobju. V prvem razredu osnovne šole se začne proces opismenjevanja, tj. poučevanje branja in pisanja. Opismenjevanje poteka sistematično ter prosto s spodbujanjem prostega branje in pisanja. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti so ključne za doseganje spretnosti branja in pisanja. V teoretičnem delu so zajeti tudi učni cilji iz učnega načrta za slovenščino, ki se uresničujejo pri razvoju sporazumevalnih veščin. Razvoj veščin ne poteka samo pri pouku slovenščine, ampak se tudi povezuje in širi med druge predmete v šoli. V empiričnem delu je bil namen raziskave preizkus pismenosti prvošolcev, da bi ugotovili napredek znanja pismenosti pred in po obravnavi črk. Poudarek preizkusa je bil na glaskovanju in pisanju besed po težavnosti. S pomočjo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je znanje glaskovanja in pisanja po obravnavi črk od prvega do drugega preizkusa povečalo. V raziskavi je sodelovalo 5 mariborskih osnovnih šol. Oba preizkusa preverjanja pismenosti je rešilo 191 učencev.
Ključne besede: sporazumevalne dejavnosti, poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, opismenjevanje, preizkus pismenosti
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

67.
Pomen trajnostnega razvoja in izkustveno učenje na razredni stopnji s poudarkom na obisku turniškega parka in ribnika
Urška Škerget, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Pomen trajnostnega razvoja in izkustveno učenje na razredni stopnji s poudarkom na obisku turniškega parka in ribnika je razdeljeno na tri dele – teoretični del, pedagoški eksperiment in empirični del. Teoretični del smo razdelili na tri sklope: družboslovni, pedagoško-didaktični in kulturno-geografski sklop. V prvem sklopu definiramo trajnostni razvoj, ključne ideje, izhodišča in smernice ter cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Pedagoško-didaktični sklop zajema izkustveno učenje, njegove značilnosti, načela, metode in faze. Nadaljujemo z dnevi dejavnosti, njihovim načrtovanjem in organizacijo. V nadaljevanju podrobneje predstavimo naravoslovne dni in učni predmet Spoznavanje okolja, njegovo opredelitev, splošne cilje in didaktična priporočila, ki so navedena v učnem načrtu za predmet spoznavanje okolja. V kulturno-geografskem sklopu natančneje predstavimo okolje, v katerem smo izvedli naravoslovni dan. Za teoretičnim delom je pedagoški eksperiment, v katerem predstavimo namen eksperimenta, podrobno učno pripravo, izvedbo in evalvacijo naravoslovnega dne, ki se je izvajal v turniškem parku in ribniku. Pedagoškemu eksperimentu sledi empirični del, v katerem nas je zanimalo, kakšna je uspešnost reševanja preizkusa znanja v celoti in pri posameznih nalogah, po naravoslovnem dnevu, ter ali obstaja korelacija med preizkusom znanja in vsoto ocen. Ugotovili smo, da je uspešnost reševanja preizkusa znanja zelo visoka in da obstaja pozitivna korelacija med preizkusom znanja in vsoto ocen. Zato lahko sklepamo, da naravoslovni dnevi nudijo dovolj možnosti za pridobitev znanja učencev na različnih nivojih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, izkustveno učenje, turniški park, učenci, naravoslovni dnevi
Objavljeno: 29.01.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

68.
Gledališko-Improvizacijske igre v predšolskem obdobju
Daša Janže Štorgel, 2017, magistrsko delo

Opis: V različni literaturi lahko razberemo, da imajo gledališko-improvizacijske igrice velik pozitiven vpliv na otrokov kognitivni, čustveni, socialni in motorični razvoj. Ker so gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju pri nas novost, smo želeli le-te vnesti v otrokov vsakdanjik. Magistrsko delo z naslovom Gledališko-improvizacijske igre v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen gledališke umetnosti v predšolskem obdobju. Spoznali smo, kakšen vpliv imajo gledališko-improvizacijske igrice na otrokov razvoj. Praktični del magistrske naloge smo izvedli pri otrocih, starih 2-4 let v obdobju dveh let (šolsko leto 2013/2014 in 2014/2015), iz Vrtca Sonček v Šmartnem ob Paki. Izvedli smo 33 gledaliških uric in s tem otroke seznanili z 48 različnimi gledališko-improvizacijskimi igricami. Z igrami smo želeli spodbuditi otroke h gledališki dejavnosti, razvijati ustvarjalnost in domišljijo posameznega otroka ter izboljšati delovanje skupine otrok kot celote. Na podlagi pridobljenih rezultatov, opažanj in otrokovih odzivov menimo, da nam je to uspelo.
Ključne besede: gledališke urice, gledališko-improvizacijske igre, otrok, vzgojiteljica, otrokov razvoj, ustvarjalnost, domišljija.
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

69.
Vpliv učnih oblik in metod na učno aktivnost učencev
Kaja Mlinar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Vpliv oblik in metod dela na učno aktivnost učencev obravnavamo pojme : oblike dela, metode dela, pouk in učna aktivnost. Pojme v teoretičnem delu razjasnimo, da dobijo svoj pomen, kar nam je tudi v pomoč pri raziskovanju. Namen empiričnega dela je ugotoviti, kako metode in oblike dela vplivajo na pouk in aktivnost učencev med poukom. Zanimalo me je tudi, ali obstaja razlika v uporabi metod in oblik glede na predmet poučevanja in ali obstaja razlika glede na opazovan razred. Opazovala sem dva druga razreda osnovne šole v Trbovljah in sicer pri vseh učnih predmetih : spoznavanje okolja, slovenski jezik, matematika, šport, likovna umetnost, glasbena umetnost. Rezultati kažejo, da glede na predmet poučevanja učitelji uporabljajo različne oblike in metode dela, prav tako glede na razred. Dve učiteljici, ki obe poučujeta drugi razred in obdelujeta enako snov, uporabljata različne metode in oblike dela za dosego ciljev. Kar se tiče aktivnosti, pa nekaj metod in oblik dela vpliva na večjo aktivnost učencev, nekaj pa le to zavira. Za predvsem dobro metodo se je izkazala metoda praktičnega dela, vendar je uporabljena malokrat, glede na to kako pozitivno vpliva na aktivnost učencev. Metoda pogovora in razlage v povezavi s frontalno učno obliko pa sta prav tako tisti, ki predvsem dvigneta nivo aktivnosti učencev med poukom. Učna oblika, ki še pozitivno vpliva na aktivnost učencev je skupinska, vendar se takšnega načina dela učiteljici skoraj ne poslužujeta.
Ključne besede: oblike, metode, pouk, učna aktivnost
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

70.
Muzikal Mojca Pokrajculja
Zala Hrastnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil po literarni predlogi ustvariti avtorski muzikal za otroke, ki bi ga lahko izvajali tako odrasli kot otroci. Teoretično smo predstavili muzikal in glasbeno pravljico. Muzikal je odrska zvrst, v katero so vključeni ples, glasba in dramska igra. Na oder lahko postavimo tudi glasbene pravljice, ki vključujejo podobne elemente kot muzikal, vendar je ta kompleksnejši. Pri pripravi in izvajanju muzikalov oziroma glasbenih pravljic razvijamo učenčeve sposobnosti in ustvarjalne potenciale ter izpolnjujemo cilje na različnih področjih. V praktičnem delu smo ustvarili, podrobno predstavili in uprizorili muzikal Mojca Pokrajculja. Pričujoče delo omogoča, da lahko učitelji (in drugi) s pomočjo tega magistrskega dela poustvarijo muzikal Mojca Pokrajculja, saj so v delu vsa besedila pesmi, notni zapisi, scenarij ter opis scen in posameznih delov priprave tega muzikala. Muzikal Mojca Pokrajculja smo izvedli pred osnovnošolskim občinstvom in si s pomočjo empirične raziskave pridobili povratne informacije o predstavi. Rezultati so pokazali, da je bila predstava všeč vsem gledalcem, ne glede na spol in starost, in da bi učenci želeli sodelovati v takšnih predstavah.
Ključne besede: Mojca Pokrajculja, muzikal, muzikal za otroke, glasbena pravljica.
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 121; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici