SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 3400
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Who says they don't read? Slovene elementary school students' reading motivation in EFL
Anja Pirih, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: A typical (Slovene) teenager today no longer finds reading materials on the book shelves in the local library, but forms a reading list of electronic sources, very often in English. However, in contrast with an abundance of studies focusing on first language (L1) reading strategies and motivation, not a lot of literature can be found on reading motivation in a foreign language, even though it is perceived as one of the most important factors influencing second language (L2) development. The aim of this research is to determine the influences on reading motivation in English as a foreign language in the group of young teenagers (11-14-year-olds) and a possible transfer of L1 reading attitudes to L2 reading. The theoretical framework relies on Wigfield and Guthrie's (1997) self-efficacy theory and Day and Bamford's (1998) expectancy value model. The data obtained from 197 questionnaires give an insight into not only the frequency of reading in English and the type of reading materials, but also the factors influencing teenagers' reading motivation in EFL.
Ključne besede: reading motivation, elementary school learners, transfer of reading attitudes
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (898,25 KB)

52.
What should a lower primary school teacher be like from a school management's point of view?
Martin Skutil, Martina Maněnová, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Current society requires a high level of performance from teachers. There are some ideas about ideal teachers concerning either their professional and didactic skills or personality. This article presents some partial results of our research in which we wanted to find out the ideas that school leaders have about primary school teachers. This project was based on empirical research that was done qualitatively and quantitatively and is general ly divided into two phases. Combining both approaches seemed to be a convenient research strategy with the first phase, being a quality-based interview followed by a quantity-based study. The results show that school leaders mostly expect their teachers to have the following personal characteristics: emotional stability, resistance to stress, tolerance, openness, a sense of humor, ability to be self-critical, compassion as well as being skilled in didactics. The most important professional competence school leaders chose was psycho-didactical competence. Managerial and normative competences were set back.
Ključne besede: key teacher-competences, requirements of teachers, profession standards
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

53.
Vpliv osnovnih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti na hitrost vodenja žoge pri 10-17 let starih nogometaših
Matija Maršič, Branko Zupan, Rado Pišot, Mitja Gerževič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Cilj študije je bil ugotoviti povezanost izbranih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti s hitrostjo vodenja žoge s spremembo smeri pri 183 mladih nogometaših med 10. in 17. letom starosti (starost 13,0 ± 1,8 leta; telesna višina 161,8 ± 13,3 cm; telesna masa 53,3 ± 14,7 kg). Na osnovi pridobljenih podatkov in rezultatov smo ugotovili, da bi se bilo treba po 13. letu poleg drugim, za nogometno igro pomembnim sposobnostim, bolj posvetiti razvoju elastične odrivne moči, po 16. letu pa vse bolj oz. še bolj poudarjati visoko hitrost in kakovost izvedbe specifičnih nogometnih vsebin tipa hitrosti in agilnosti. Za uspešno vodenje s spremembo smeri je pri 10–11 letih pomembna predvsem agilnost, pri 12–13 letih tudi relativna odrivna elastična moč in aerobno-anaerobna vzdržljivost, pri 14–15 letih predvsem aerobno-anaerobna vzdržljivost, pri 16–17 letih pa poleg agilnosti še hitrost pospeševanja in največja hitrost teka.
Ključne besede: nogomet, gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, gibalni razvoj, otroci
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (518,24 KB)

54.
Vpliv dveh ur atletike na gibalno/športno aktivnost otrok
Tadeja Volmut, Boštjan Šimunič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen študije je bil ugotoviti, koliko izvenšolska organizirana vadba atletike pripomore k dvigu količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok med samo uro atletike in izven nje. Z merilnikom pospeška smo izmerili tedensko gibalno/športno aktivnost 22 otrok (11 dečkov, starih 6,6 ± 1,2 leta), vključujoč dve uri organizirane vadbe atletike. Med uro atletike je skupna gibalna/športna aktivnost 1787 ± 620 sunkov/minuto (brez atletike 615,5 ± 116,6), prevladuje gibalna neaktivnost (29 ± 11,7 minute) ter srednja in visoka intenzivna gibalna/športna aktivnost (19,0 ± 8,9 minute). Dve uri atletike na teden povečata povprečno dnevno srednjo in visoko intenzivno gibalno/športno aktivnost (16 %, P < 0,001) ter zmanjšata čas gibalne neaktivnosti (–10 %, P < 0,001). Atletika sicer prispeva k doseganju priporočil na področju gibanja, toda stremeti bi bilo treba k še večji intenzivnosti izvedbe ur atletike.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, športne aktivnosti, otroci, atletika
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (316,54 KB)

55.
Vpletenost vrstnikov v izobraževanje študentov
Zlatka Cugmas, Eva Kranjec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Preučili smo povezanost med vpletenostjo vrstnikov v študij študentov in med njihovo samopodobo, stilom navezanosti, odnosi z vrstniki, osebnostjo in počutjem. Uporabili smo naslednje pripomočke: Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike (Armsden in Greenberg, 1987), Vprašalnik medosebnih odnosov (Bartholomew in Horowitz, 1991), Vprašalnik samopodobe (Cugmas, 2012) in Vprašalnik velikih pet (Caprara idr., 2002). Sestavili smo vprašalnika vpletenosti vrstnikov in počutja. Kakovostni odnosi z vrstniki, varen stil navezanosti, pozitivna samopodoba, dobro počutje med študijskimi kolegi in nekatere osebnostne lastnosti so bili pozitivno povezani s spodbudo, ki jim jo nudijo vrstniki, in negativno s pritiskom, ki ga vršijo v zvezi s študijem.
Ključne besede: vrstniki, navezanost, samopodoba, osebnost, študenti
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (196,73 KB)

56.
Vodenje samoevalvacije v slovenskih poklicnih in strokovnih šolah kot strategija na poti h kakovosti
Marija Pevec, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava pojav vodenja procesa samoevalvacije v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju v Sloveniji. Najprej predstavljamo teoretična izhodišča ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter dosedanja znanstvena spoznanja o samoevalvaciji; ta predstavljajo teoretično osnovo empirični raziskavi, predstavljeni v drugem delu prispevka. Temeljni cilj je bil raziskati samoevalvacijske prakse šol in potrebe po strokovni usposobljenosti za izvajanje in vodenje procesa samoevalvacije. Ključna ugotovitev empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 231 učiteljev, je, da obstajajo razlike med šolami v dimenzijah zaznavanja procesa samoevalvacije. V empirični raziskavi je bila potrjena predpostavka o potrebi po večji strokovni podpori in spodbudi šolskih oblasti pri vodenju in upravljanju kakovosti šol ter pri vzpostavljanju kulture samoevalvacije, ki predstavljajo temelj šolskemu sistemu pri (bolj) učinkovitem in uspešnem ugotavljanju, spremljanju in zagotavljanju kakovosti.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, poklicne šole, strokovno izobraževanje, učitelji, ravnatelji
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (253,87 KB)

57.
Vmesni model za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu
Vesna Geršak, Vid Lenard, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek prikazuje model vmesne poti (angl. midway model) za izvajanje plesne umetnosti v vrtcu, ki združuje dva pola, pedagoški (procesni) model in model profesionalnega učenja plesa. Pedagoški model je osnovan na procesu kot najpomembnejšem elementu plesnega ustvarjanja in večinoma izključuje končni rezultat. Model profesionalnega učenja plesa pa ima objektivne cilje in je naravnan na rezultat plesno koreografijo, ki je v večini primerov že vnaprej sestavljena in ne dopušča participacije otrok. V prispevku oba modela povežemo z rezultati raziskave o stanju na področju plesne vzgoje v slovenskih vrtcih in ugotovitvami pri delu z izrednimi študenti ter vzgojitelji v vrtcu. Predstavljene so smernice, ki združujejo dva nasprotna modela, pedagoškega in profesionalnega; interpretiramo jih s cilji in izvajanjem kurikula za vrtce na področju plesa. Zaključujemo, da je za kakovostno izvajanje plesne umetnosti v predšolskem obdobju ključno povezovanje obeh modelov, saj le na tak način plesne dejavnosti otroku nudijo raziskovanje, podoživljanje, izražanje, ustvarjanje, upodabljanje, izvajanje, estetsko izkušnjo in zadovoljstvo ob zaključku procesa ter predstavitvi svojega ustvarjanja drugim. Na ta način plesna umetnost otroku nudi razvoj na kognitivnem, čustveno-socialnem in psihomotoričnem področju.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, plesna umetnost, ples
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (336,38 KB)

58.
Vključevanje kulturne dediščine pri pouku tehnike in tehnologije na primeru raglje na vozičku
Majda Fiksl, 2010, strokovni članek

Opis: Splošna človekova lastnost je ustvarjalnost, zanjo pa so potrebne nekatere sposobnosti in osebne lastnosti, ki jih ima vsak izmed nas v večji ali manjši meri. Veliko ustvarjalnosti je v izdelkih ljudske obrti, ki nas spominjajo na našo kulturno dediščino. S tem projektnim delom želim spodbuditi radovednost in domiselnost ter čut do kulturne dediščine. Prenovljen učni načrt pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli nam takšen način dela omogoča pri rednem pouku in izbirnih vsebinah. Učenci raziščejo gradiva in tehnologije, značilne za okolje, v katerem živijo, ter izdelajo predmete. V šolski praksi na ta način dosežke naših prednikov prenašamo na mlajše generacije. Predstavljam eno izmed takih možnosti, z željo, da bi se v pouk vnašalo čim več uporabnih izdelkov, ki so povezani z našo preteklostjo.
Ključne besede: metodika, učne metode, projektno učno delo, projekti, kulturna dediščina, tehnika in tehnologija, osnovne šole
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (872,72 KB)

59.
Vizualizacija geometrijskih problemov na geoplošči
Mara Cotič, Darjo Felda, Sanela Mešinović, Blaž Simčič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Učenčevo razumevanje geometrije je odvisno predvsem od njegove prostorske predstavljivosti, pri čemer mu učitelj lahko pomaga tako, da ga vodi skozi pet stopenj, ki so podrobneje opisane v prispevku. Prva, t. i. vizualna stopnja je za učence izjemnega pomena, saj na konkretni, neabstraktni ravni spoznavajo osnovne geometrijske pojme. Pri tem nizozemski didaktik Van Hiele predlaga uporabo različnih didaktičnih sredstev. Zagotovo je med temi sredstvi tudi geoplošča, ki jo najpogosteje uporabljamo za raziskovanje osnovnih geometrijskih pojmov. Poleg tega lahko učenci z uporabo geoplošče rešujejo geometrijske probleme in odkrivajo ter raziskujejo zanje nova dejstva. Tako smo pri projektu Spodbujanje kulture raziskovanja in inoviranja pri pouku skozi proces vseživljenjskega učenja učiteljev izvedli raziskavo (Cotič idr., 2010), kjer smo vizualizirali osnovne geometrijske pojme in izgradili problemski pouk geometrije z uporabo geoplošče ter pokazali, da z uporabo geoplošče pri geometriji učenci dobro usvojijo osnovne geometrijske pojme in h geometriji pristopajo problemsko. Primernost našega modela smo preverili z eksperimentom na vzorcu 113 učencev sedmega razreda osnovnih šol. Rezultati naše raziskave bodo uporabni predvsem pri posodobitvi pouka geometrije v tretjem triletju osnovne šole in s tem bodo prispevali k boljšemu geometrijskemu znanju učencev.
Ključne besede: matematika, geometrija, geometrijski problemi, učni pripomočki, vizualizacija, geoplošča
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (196,47 KB)

60.
Raspad moderniteta i religija
Sergej Flere, 1990, strokovni članek

Opis: Religioznost se u Jugoslaviji uobičajeno promatra kao forma tradicionalne kulture i svetonazora, iako ovaj način mišljenja nije bio često uziman kao metodološka osnova u istraživanju religioznosti. U ovom radu odnos između moderniteta, kao jezgre svetonazorskih vrednosti, i religije izučava se preko intervjuiranja reprezentativnog uzorka odraslih stanovnika Vojvodine (N = 1925.). Religioznost se izučava preko tvrdnji o religioznosti dok se odnos prema modernitetu izučava preko četiri tvrdnje koje se sve odnose na jedan, ali središnji aspekt moderniteta - pozitivan stav prema društvenoj promeni i naučnim i tehnološkim inovacijama. Distribucija odgovora ove četiri tvrdnje nije, nakon provedene faktorske analize, rezultirala jednim faktorom, već širom strukturom vrednosnih orentacija i stavova. Korelacija odnosa među stanovištima prema tvrdnjama u uzorku je niska. Veza između religioznosti i stanovišta prema modernitetu je široka. Religiozni nisu statistički značajno anti-modernistički orentirani od onih koji ne-veruju. Prisutnost anti-modernizma, koju možemo nazvati tradicionalističkim stanovištem nađena je podjednako u obe ispitivane grupe (36-37%), dok je prisustvo modernističkog stanovišta bilo nešto više zastupljeno među ne-vernicima (43% u komparaciji sa 35%). Odsustvo homogenosti u modernističkom stanovištu, odsustvo veze između obrazovnog nivoa i gledišta prema modernitetu kao i odsustvo veze između religioznosti i stanovišta prema modernitetu može bili interpretirano kao upitna uverljivost moderniteta u izučavanoj populaciji općenito.
Ključne besede: religija, sodobnost, tradicionalizem
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (10,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.49 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici