SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 3647
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Priprave nosečnic na porod in novorojenca
Urška Cehner, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Priprave nosečnic na porod in novorojenca je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno prenatalno (predrojstveno) obdobje, razvoj otroka po mesecih, splav, kako potekajo priprave na porod ter porod. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil ugotoviti, kako se nosečnice pripravljajo na porod, nego in vzgojo otroka, katera čustva pokažejo ob misli na porod, kaj pričakujejo od svojega otroka ter kako dobro so pripravljene na nosečnost, porod in otroka. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ocenjevalne lestvice, namenjene nosečim ženskam, in jih kasneje uredili s programom SPSS. V raziskavo je bilo vključenih 84 nosečnic v starosti od 20 do 49 let. Raziskava je pokazala, da se noseče ženske različno pripravljajo na prihod otroka.
Ključne besede: prenatalno obdobje, razvoj, nosečnica, nosečnost, porod
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (575,01 KB)

52.
Plesna dramatizacija v vrtcu: Pujsa imamo za soseda!
Rebeka Ogris, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so za potrebe projektnega dela predelana poglavja o plesu, kjer so opredeljene razlike med plesom in gibanjem, pojasnjene pa so tudi značilnosti plesa in ritma ter plesa in izražanja čustev. Predelano je tudi poglavje o vplivu plesa na otroke, našteli pa smo tudi primere plesnih dejavnosti od tretjega do šestega leta in s tem predstavili predšolsko plesno vzgojo ter njene značilnosti učenja plesa pri otrocih. Predstavljene so tudi oblike in naloge plesne vzgoje, načela plesne vzgoje ter vloga vzgojitelja, za uvod v empirični del pa smo pojasnili opredelitev in načrtovanje plesne dramatizacije. V empiričnem delu smo si zastavili cilj, da ugotovimo, v kakšni meri otroci uporabljajo svojo iznajdljivost in se tako podrobneje spoznajo s plesno dramatizacijo. Želimo se namreč prepričati, kako se otroci vživijo v gibalno improvizacijo in kako obvladujejo gibalno zaporedje.
Ključne besede: gibanje, ples, plesna dramatizacija, predšolska vzgoja, projektno delo
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

53.
Raziskovanje osnovnih kognitivnih konceptov za predšolske otroke iz drugačnega kulturnega okolja
Petra Veber, 2018, diplomsko delo

Opis: Osnovni kognitivni koncepti so osnovne reprezentacije, ki jih uporabljajo otroci v predšolskem obdobju in z njimi gradijo znanje. Nanašajo se na številne situacije v vsakdanjem življenju, zato je razumevanje teh konceptov zelo pomembno, saj z njimi otroci lažje sledijo navodilom v šoli, doma in pri različnih aktivnostih. Ker jih uporabljamo v različnih kontekstih, mnogo otrokom predstavljajo težave; prav tako je različna njihova težavnost (od konkretnega do abstraktnega). Uvrstimo jih lahko k področju kognitivnega razvoja, ki zajema vse spremembe v mišljenju oziroma intelektualnih procesih in je eden izmed najpomembnejših področij razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati razumevanje osnovnih kognitivnih konceptov pri otrocih, ki živijo v afriški državi Gambiji v slabših socialno-ekonomskih razmerah in v manj razvitem vzgojno-izobraževalnem sistemu. S prirejenim testom za osnovne kognitivne koncepte (Boehm, 2000) smo testirali 30 otrok iz Gambije glede na spol, predhodno izobraževanje (ali so bili predhodno vključeni v izobraževanje in vzgojno ustanovo ali ne) ter glede na pismenost staršev (pismenost oziroma nepismenost očeta ter matere). Rezultati so pokazali, da pri poznavanju in razumevanju kognitivnih konceptov pomembnih razlik med spoloma ni bilo, so se pa pojavile tendence razlik pri otrocih nepismenih in pismenih staršev ter med otroki, ki so bili predhodno že vključeni v izobraževanje, in otroki, ki te možnosti niso imeli. Razlike so se pokazale le na določenih področjih osnovnih kognitivnih konceptov.
Ključne besede: kognitivni razvoj, razvojni mejniki, osnovni kognitivni koncepti, predšolska vzgoja
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

54.
Zmožnost glasovnega zavedanja in pisanja učencev v 1. razredu ter spremljanje njihovega individualnega napredka
Tilen Repenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali področje glasovnega zavedanja in zmožnosti pisanja pri učencih v prvem razredu. Cilj raziskave je bil preveriti zmožnosti na polovici in ob koncu šolskega leta ter spremljati individualni napredek. Naš vzorec je tvorilo 215 učencev prvih razredov petih mariborskih osnovnih šol. Na podlagi vzorca smo preverjali zmožnosti glasovnega zavedanja in »pisanja« v mesecu decembru 2013 ter zmožnost pisanja v mesecu maju 2014. Pri prvem preverjanju so rezultati pokazali relativno dobro zmožnost glaskovanja pri večini učencev, razlika se je pokazala pri »pisanju«, kjer se je uspešnost zapisa zniževala sorazmerno s težavnostjo besed. Zadnjo besedo od 14 besed je »zapisalo« le 32 od skupno 215 učencev. Rezultati zapisa besed v mesecu maju 2014 in njihove uporabe v enostavčnih in zloženih povedih so pokazali odstopanja v uspešnosti učencev posameznih šol, kar pomeni, da je razlika med njimi pogojena z različnimi dejavniki, kot so spodbudno ali nespodbudno domače okolje, slovenščina kot drugi jezik, spodbuda k pisanju o svojih občutjih in čustvih nasploh.
Ključne besede: glasovno zavedanje, glaskovanje, zmožnost pisanja, pisanje, govor, poslušanje, prvi razred
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 53; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

55.
Raziskovanje razumevanja merskih količin pri predšolskih otrocih skozi risbo
Patricija Meglič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Raziskovanje razumevanja merskih količin pri predšolskih otrocih skozi risbo je empirično delo. Namen diplomskega dela je raziskati razumevanje merskih količin. Velik poudarek je na otrokovem dojemanju sebe v povezavi z merjenjem. V začetku je predstavljen kurikulum, kot osnova za delo s predšolskimi otroki. Kasneje smo se osredotočili na matematiko in konkretno na merjenje, kjer je podrobno predstavljeno merjenje dolžine, mase, prostornine, površine in časa. Nekaj besed smo namenili tudi risbi, ki je bila glavno sredstvo pri našem delu. V zadnjem delu so podrobno opisane naloge, ki so bile zastavljene otrokom. Rezultati so predstavljeni v tabelah in opremljeni z risbami otrok, ter njihovimi opisi. S temi nalogami smo prikazali otrokovo razumevanje merjenja skozi različne stopnje nalog, ki so prehajale od lažje proti težji.
Ključne besede: matematika, merjenje, risba, predšolski otrok
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 36; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (683,62 KB)

56.
Vpliv načrtovanja gibalnih /športnih dejavnosti v vrtcu na motorične sposobnosti otrok
Doroteja Trčko, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti načrt in izvedbo gibalno/športne dejavnosti ter ugotoviti vpliv in stanje motoričnih sposobnosti otrok. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema gibanje otrok v predšolskem obdobju, gibalni razvoj in vpliv na otroka ter načrtovanje in izvajanje gibalno/športnih dejavnosti, zaključi se z dosedanjimi raziskavami in ugotovitvami, ki se navezujejo na to diplomsko nalogo. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. V vzorec smo vključili 42 otrok, starih 4‒6 let, ter vzgojiteljice vrtca Najdihojca Hajdina in vrtca Otona Župančiča ‒ Kebelj, Slovenska Bistrica. Pri analizi podatkov smo uporabili deskriptivno in bivariatno analizo (analiza variance). Otroke smo testirali s pomočjo 17 motoričnih testov. Ugotovili smo, da je poleg pogostosti načrtovanja pomemben čas trajanja izvedbe gibalno-športnih dejavnosti. Ugotovili smo tudi, da imajo boljši motorični status otroci, ki imajo dalj časa načrtovane gibalno-športne dejavnosti.
Ključne besede: motorična sposobnost, gibalni razvoj, gibalno/športne dejavnosti, otroci v predšolski dobi, vrtec.
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 17; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

57.
Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov
Simona Kovačič, 2018, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomskem delu Prepoznavanje motorično nadarjenih otrok s pomočjo motoričnih testov smo marca 2018 testirali otroke s pomočjo motoričnih testov. Ugotoviti smo želeli, ali obstajajo razlike v motorični nadarjenosti med spoloma in v kateri starostni skupini bo največ motorično nadarjenih otrok. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok, starih od 5 do 6 let, ki obiskujejo Vrtec Rogaška Slatina, Enota Izvir. Testirali smo 54 otrok, med njimi 32 deklic in 22 dečkov. Otroke smo razdelili po spolu in starosti od 60 mesecev do 66 mesecev, od 67 mesecev do 72 mesecev in od 73 mesecev do 78 mesecev. Cilji raziskave so bili: testiranje otrok z motoričnimi testi, prepoznavanje motorično nadarjenih otrok na osnovi rezultatov motoričnih testov ter primerjanje rezultatov motoričnih testov med spoloma in glede na starost otrok. Za zbiranje podatkov smo uporabili kvantitativno tehniko. Izvedli smo 12 motoričnih testov. Pridobljene rezultate smo analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Upoštevali smo gibalno učinkovitost otrok, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine (od 60 do 66 mesecev, od 67 do 72 mesecev in od 73 do 78 mesecev). Na podlagi izračuna t-testa za neodvisne vzorce smo ugotovili, da med spoloma obstaja statistično značilna razlika (p = 0,004 > 0,05) in da so otroci v starosti od 67 do 72 mesecev gibalno najučinkovitejši (GU = 1,06).
Ključne besede: predšolski otroci, motorični testi, motorična nadarjenost, motorične sposobnosti, motorični razvoj otroka
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 27; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

58.
Popoldanske plesne dejavnosti otrok in mladostnikov v mestu Krško
Maja Zupančič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Popoldanske plesne dejavnosti otrok in mladostnikov v mestu Krško je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali ples, kako je ples pomemben za otroka. Na kratko smo opisali zvrsti plesa, ki se izvajajo v mestu Krško (balet, jazz, sodobni ples, step, orientalski ples, hip-hop, standardni plesi in latinskoameriški plesi). Na koncu teoretičnega dela pa še, kakšno vlogo ima plesni trener/učitelj pri poučevanju plesa otrok in mladostnikov. V empiričnem delu smo opravili intervjuje z desetimi plesnimi trenerji/učitelji, ki poučujejo ples v mestu Krško. Ugotovili smo, koliko otrok in mladostnikov obiskuje različne zvrsti plesa, kako potekajo treningi in kakšen način dela ima posamezni učitelj/trener plesa.
Ključne besede: ples, zvrsti plesa, trener/učitelj plesa, trening, modeli vzgoje.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

59.
Domišljijski binom pri otrocih starih od štiri do pet let
Alja Pavlič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Predšolsko obdobje je ključno za razvoj ustvarjalnosti in s tem povezane domišljije. Otrok si domišljijo razvija preko različnih iger, med katerimi je tudi domišljijski binom. Pomembno je, da sta si besedi tuji, na določeni razdalji, njuno zbližanje pa mora biti nenavadno. To je pogoj za vzpostavitev domišljije. Naš cilj je bil, da otroci samostojno pripovedujejo ob dveh sličicah (kostanj in snežak), ki predstavljata domišljijski binom. V času štirih mesecev, v katerih so bili otroci deležnih vaj v okviru domišljijskega binoma, nas je zanimala razlika v številu uporabljenih besed in povedi ter tudi razlika na podlagi kriterijev domišljijskega binoma: ali bodo otroci pri svojem pripovedovanju uporabili oba elementa in ju med seboj povezali, ali bo njihova zgodba temeljila na življenjskih izkušnjah ali na nesmislu. Ugotovili smo, da so otroci med prvim in drugim preverjanjem napredovali v številu uporabljenih besed, obsegu pripovedovanja in tudi v sposobnosti domišljijskega binoma. Nekateri otroci so že pri prvem preverjanju pri svojem pripovedovanju kazali ustvarjalnost, saj so v zgodbah uporabili nesmisel in asociacijo na življenjske izkušnje z možnostjo, da se neka stvar lahko zgodi. Velik preskok se je izkazal pri otrocih, ki pri prvem preverjanju niso povedali nič, pri drugem pa so zgodbo oblikovali na podlagi nesmisla. Velik pomen lahko pripišemo interakcijam med otroki in vajami v okviru obeh preverjanj.
Ključne besede: predšolski otrok, pripovedovanje, zgodba, ustvarjalnost, domišljijski binom.
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 98; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

60.
Otrokova navezanost na živali
Nina Grobovšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali otrokovo navezanost na žival. V teoretičnem delu so opredeljeni navezanost, vzorci navezanosti in kako se ta razvija pri otroku skozi določena razvojna obdobja. Opisali smo, kakšen pomen ima za otroka žival, v splošnem naj bi že sam stik z živaljo pozitivno vplival na počutje vseh ljudi, kar je tudi zapisano v različnih literaturah in dokazano z različnimi raziskavami. V smislu izbire domače živali so opisane najprimernejše živali za otroka glede na njihovo zahtevnost za skrb, hranjenje in bivanje. Pri vsem tem pa imajo eno izmed pomembnih vlog tudi starši in drugi odrasli, zato je v nadaljevanju opisana tudi njihova vloga pri odločanju in sprejetju domače živali v svoj dom. Otroci so navdušeni, kadar lahko imajo stik z živalmi tudi v vrtcu, zato smo predstavili vključevanje živali v skupino vrtca in pozitivne učinke tega na otroke. Nekatere živali imajo tudi terapevtsko moč in tako v tujini kot pri nas se že nekaj časa izvajajo terapije s pomočjo živali za odrasle in tudi otroke s posebnimi potrebami. To področje smo opisali in podkrepili z raziskavami o pozitivnih učinkih terapij z živalmi. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali se pri otrokovi navezanosti na žival kažejo enaki vzorci, kot jih lahko zasledimo v literaturi o navezanosti na mamo, in ali se spremenita odnos in navezanost na žival, kadar ima otrok žival že dalj časa. Pri tem smo uporabili spletni vprašalnik, ki je vseboval odprta vprašanja in ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da se pri navezanosti na žival pojavljajo enaki vzorci kot pri otrokovi navezanosti na mamo in da se otrokov odnos do živali tudi po daljšem času ne spremeni bistveno. Nekateri otroci še vedno kažejo izredno zanimanje in navdušenost ob ponovnem snidenju z njo, zmanjša se samo skrb za žival, navezanost pa ostaja enaka ali močnejša pri otrocih, ki imajo žival že od rojstva ali dlje časa.
Ključne besede: otrok, navezanost, domača žival, starš, vrtec, terapija z živalmi
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 66; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (605,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici