SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 3427
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Jezikovni razvoj otroka
Mihaela Neuvirt Račič, 2017, diplomsko delo

Opis: Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živčnega sistema in je osnovno sredstvo ljudske komunikacije, ki je pogoj za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in orožje za prenos znanja. Razvoj govora se začne ob rojstvu in traja do nekje devetih let, nadgrajuje pa se vse življenje.
Ključne besede: otrok, jezik, razvoj, jezikovni razvoj, predšolska vzgoja
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (792,71 KB)

52.
Spodbujanje govora z igro vlog
Sandra Mergole, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature. Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok. Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Ključne besede: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (718,41 KB)

53.
Pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka
Katja Kunst, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (830,32 KB)

54.
Vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri deklicah v drugem triletju
Špela Führer, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je, raziskati vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri učenkah, starih devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na različnih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije: OŠ Šentilj, OŠ Starše, OŠ Mala Nedelja, OŠ Podčetrtek, II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Franca Rozmana Staneta. V raziskavi je sodelovalo 166 deklic, starih med devet in enajst let. Podatke smo v okviru projekta »Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja« zbirali s pomočjo izvedbe EUROFIT testne baterije, ki meri koordinacijo telesa, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, ravnotežje in repetitivno moč. Podatki o starosti, spolu in telesni samopodobi so bili pridobljeni s poslovenjeno različico francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različnimi starostnimi skupinami merjencev je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za ugotavljanje povezanosti gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo pa smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Prišli smo do ugotovitev, da je povezanost med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri enajstletnicah, torej pri najstarejši skupini merjenk, kakor tudi pri devetletnicah, najmlajši skupini merjenk. Rezultati so pokazali, da pa pri devetletnicah in desetletnicah sicer ni večjih statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da na telesno samopodobo deklic najbolj vplivata koordinacija in hitrost, česar pokazatelji so rezultati pri testih, kot so poligon nazaj ter šprint 10x5m. Vsaka od omenjenih sposobnosti se navezuje na eden izmed dveh sklopov gibalnih sposobnosti, koordinacija sodi v informacijski sklop, hitrost pa v energijski. Za razvoj obeh pa je ključna čim bolj pogosta športna dejavnost, ki pa naj bo prilagojena posamezniku, primerno intenzivna, strokovno vodena in nadzorovana ter pravilno načrtovana.
Ključne besede: splošna samopodoba, telesna samopodoba, motorične sposobnosti, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, mladostnice, obdobje poznega otroštva
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

55.
Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco
Martina Jeršič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Ključne besede: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (983,59 KB)

56.
Spremljava likovno izraznih sposobnosti otrok na področju kiparstva na razredni stopnji
Nastja Tetičkovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Spremljava likovno izraznih sposobnosti otrok na področju kiparstva na razredni stopnji je sestavljena iz dveh medsebojno povezanih zaokroženih celot – teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del gradita dva sklopa: splošno kiparstvo, ter likovna umetnost in kiparstvo na razredni stopnji osnovne šole. V praktičnem delu so podrobneje opredeljene likovno izrazne sposobnosti otrok na področju kiparstva. Ovrednoteni in analizirani so likovni izdelki učencev in učenk od prvega do petega razreda osnovne šole. Opredeljene so tudi izkušnje učiteljev in učiteljic z likovnega področja kiparstva, dejavniki, ki vplivajo na njihovo odločitev za izbor tega področja, materiali, ki jih uporabljajo za kiparstvo pri likovni umetnosti, ter koliko ur namenjajo področju kiparstva. Ugotovili smo, da so likovno-izrazne sposobnosti učencev in učenk vključene osnovne šole s področja kiparstva, slabše razvite. Ugotovili smo tudi, da se s starostjo te sposobnosti razvijajo, in da so deklice dosegle boljše rezultate pri oblikovanju. Ugotovili smo tudi, da je področje kiparstva pri učiteljih in učiteljicah manj zastopano in da imajo z njim manj izkušenj, ter da posledično zanj namenijo premalo učnih ur.
Ključne besede: likovno izrazne sposobnosti, kiparstvo, kip, kiparske tehnike, kiparske naloge, glina
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

57.
Primerjava učnih načrtov in vključenost priporočil za medpredmetno povezovanje likovnih vsebin
Eda Birsa, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: S kvalitativno analizo vseh učnih načrtov predmetov od 1. do 5. razreda osnovne šole v Sloveniji smo želeli ugotoviti, kako so v učne načrte vključena priporočila za medpredmetno povezovanje. Razvrstili smo jih v tri kategorije: navedbe predmetov, implicitne navedbe in eksplicitne navedbe. Rezultati kažejo, da nekaterih pojmov, ki so predvideni pri posameznem predmetu za povezovanje z likovno umetnostjo v nekem razredu oz. vzgojno-izobraževalnem obdobju, v učnem načrtu likovne umetnosti ni zaslediti.
Ključne besede: likovna umetnost, učni načrt za likovno umetnost, celostni učni proces likovne umetnosti, osnovna šola, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (537,81 KB)

58.
Beneški bienale sodobne umetnosti in pouk likovne umetnosti v osnovni šoli
Tomaž Zupančič, Andrej Velikonja, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljena empirična raziskava uvajanja sodobne umetnosti v pedagoško prakso. Poudarjen je pomen sodobne umetnosti ter podani kronološki pregled Beneškega bienala zadnjih petnajstih let in didaktične smernice za uvajanje sodobne umetnosti v pouk. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, izvedena v šolskem letu 2015/16 na vzorcu 117 učencev zadnjega triletja osnovne šole. Na podlagi izbranih del so bili razdelani trije tematski sklopi. Ugotovili smo, da je bil odziv učencev večstransko pozitiven. Poudarili smo razlike med odzivi učencev glede na starost. Na podlagi rezultatov raziskave smo z upoštevanjem sodobnih likovnih praks izoblikovali smernice za izvajanje pouka likovne umetnosti.
Ključne besede: sodobna umetnost, Beneški bienale, pouk umetnosti, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

59.
VLOGA ODRASLIH PRI SPOLNI VZGOJI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Sabina Bartolj, 2017, diplomsko delo

Opis: Izkušnje, ki si jih otrok pridobi v predšolskem obdobju, imajo velik vpliv na njegovo poznejše pojmovanje odnosov med spoloma ter spolnost. Iz tega razloga spolna vzgoja nikakor ne bi smela biti zanemarjena s strani staršev in strokovnih delavcev. Odrasli namreč pogosto menijo, da je otroštvo obdobje nedolžnosti in zanemarijo vpliv zgodnjih let na poznejšo spolnost. Pravilna skrb za vzgojo otrok vključuje tudi pravilno spolno vzgojo, katere cilj je naučiti otroke ljubezni, ki človeka spremlja skozi celo življenje. V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo na vzorcu 264 staršev in 136 strokovnih delavcev v vrtcu. Pri raziskovanju stališč smo ugotovili, da se strokovni delavci bolj kot starši zavedajo potrebe po pogovarjanju o spolnosti z otroki, ocenjujejo, da imajo tudi več znanja o tem, kaj mora otrok vedeti o spolni vzgoji med 3. in 6. letom, bolj vedo, kako se pogovarjati z otroki o tej temi in imajo bolj toleranten odnos do masturbiranja. Starši pa pogosteje od vzgojiteljev menijo, da se je z otrokom potrebno pogovarjati o vrednotah in stališčih glede spolnosti. Pri raziskovanju izvajanja dobrih praks glede spolne vzgoje smo ugotovili, da strokovni delavci pogosteje kot starši uporabljajo literaturo pri pogovorih o spolnosti, pogosteje spodbujajo igro vlog na to temo ter pogosteje skupaj z otroki prebirajo literaturo na temo spolnosti. Rezultati tudi kažejo, da starši in strokovni delavci redko sami spodbudijo pogovor o spolnosti, prav tako se tudi premalo zavedajo pomembnosti pogovorov na to temo. Analiza prostih odgovorov je pokazala, da se največ anketirancev zaveda pomena spolne vzgoje v predšolskem obdobju, precej jih je menilo, da je potrebno otroke učiti le osnovne informacije o razlikah med spoloma ter o odnosu med moškim in žensko, nekateri pa so mnenja, da je spolnosti tabu tema. Celotna raziskava nakazuje, da je spolna vzgoja še vedno premalo poudarjena, mnogi nimajo o tem ustreznih predstav, izražajo strah in negotovost, otroci imajo o tem premalo znanja in informacij. Tema o spolnosti sicer na prvi pogled ni zelo opazna in problematična, lahko pa ima zelo daljnosežne in globoke posledice v obdobju odraščanja in odraslosti, če v zgodnjem otroštvu temu ne posvetimo ustrezne pozornosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, spolna vzgoja, spolnost, vloga staršev, vloga strokovnih delavcev
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

60.
Sodelovanje vrtca s starši: pogovorna ura
Polonca Zamuda, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje vrtca s starši: pogovorna ura, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene vse oblike sodelovanj s starši v vrtcih. Največji poudarek je dan razčlenitvi in predstavitvi formalne oblike sodelovanja – pogovorni uri. Predstavljen je opis pogovorne ure, kaj naj bi zajemala, kako se je nanjo potrebno pripraviti. V empiričnem delu je priprava pogovorne ure, njena izvedba in pogled nanjo z vidika vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v Vrtcu Radenci – Radenski mehurčki. V raziskavo so bile vključene strokovne delavke vseh enot tega vrtca. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic omenjenega vrtca, obdelali smo jih s programom za statistično obdelavo podatkov, imenovanim SPSS. Cilj je bil izvedeti, kako na določene segmente, vezane na pogovorno uro, gledajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic določenega vrtca, glede na njihovo starost, delovno mesto in okolje delovnega mesta. Ugotovili smo, da je večina strokovnih delavk enakega mnenja, ne glede na starost, delovno mesto in okolje delovnega mesta.
Ključne besede: Pogovorna ura, sodelovanje, starši, vrtec, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici