SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 3270
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Grozljivo v delih sodobne slovenske mladinske proze
Katarina Fink, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V slovenski mladinski književnosti se grozljiva literatura intenzivneje pojavlja od 90. let 20. stoletja. Mladi bralci ob branju grozljivega doživljajo tesnobna duševna stanja (groza in strah) – ta so sicer negativna, vendar jih radi (po)doživljajo ob branju grozljive literature. Pri tem zavestno želijo, da jih preveva občutek ogroženosti zaradi neprijetnega, neznanega, nenaravnega ali tistega, česar si niso zmožni razumsko in izkustveno razložiti, ob tem pa se zavedajo fikcije in se počutijo varne. Elementi grozljivega se pojavljajo v številnih delih slovenske sodobne mladinske proze kot fragmenti oz. drobci ali relativno krajši odseki, a osnovna perspektiva del je drugače naravnana. Ta dela tvorijo podobo skupnih (žanrskih) značilnosti in lastnosti. V ospredju so predvsem: boj med dobrim in zlom; polariziranje književnih oseb; določljiva meja med resničnim in domišljijskim oz. umišljenim z vidika izkušnje bralca; vidik čustvenega odzivanja kot kognitivna pojavnost, ki temelji na narativnem postopku podajanja fiktivnosti; tradicija pravljičnosti pripovednih besedil. Vsa literarna besedila prikazujejo vdor nadnaravnih, sovražnih sil, s čimer avtorji stopnjujejo bralčevo doživetje grozljivega. Literarni liki so kot značilnost grozljivega prikazani kontrastno in označujejo katerega koli posameznika, vrženi so v neko dogajanje in nanj nimajo vpliva. V sodobni slovenski mladinski prozi se pojavlja dvodimenzionalna raven, menjavanje in preplet nenavadnih in čudežnih dogodkov. Jezikovna sredstva povišujejo stopnjo doživljanja grozljivega pri mladih bralcih z veliko čutno zaznavnostjo. Obravnavana dela so iz sodobne slovenske mladinske proze in so prikaz konkretnih primerov ter značilnosti uvrščanja med literarna dela z elementi grozljivega.
Ključne besede: grozljivo, grozljiva literatura, gotski roman, elementi grozljivega, sodobna mladinska proza, slovenska mladinska proza, sodobna književnost, literarne študije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (91,67 KB)

52.
Grafične tehnike pri pouku likovne vzgoje v drugem razredu osnovne šole
Dragica Mlinarič, 2009, strokovni članek

Opis: V članku opisujemo ugotovitve, pridobljene s pomočjo študije primera. Opazovali, analizirali in preučevali smo dogajanja v razredu pri pouku likovne vzgoje, pri katerem smo se ukvarjali z grafičnimi tehnikami: monotipijo, kolažnim tiskom, tiskom s pečatniki, kolagrafijo in računalniško grafiko. Ugotovili smo, da so bili učenci najbolj samostojni in spretni pri izvajanju tehnike kolažnega tiska, najmanj pri tisku s pečatniki in zadovoljivo spretni pri ostalih tehnikah. Učenčevo poznavanje pojmov s področja grafike in pozitiven odnos do grafičnih tehnik sta naraščala glede na večje število izvedenih učnih enot. Prišli smo do ugotovitve, da so materialni pogoji za izvedbo grafičnih tehnik zadovoljivi. Ugotovili smo tudi, da je grafika kot likovno področje glede interesa učencev zastopana enako kot ostala likovna področja in da učenci najraje ustvarjajo v računalniški grafiki. Opazili smo, da so bili učenci za izvajanje grafičnih tehnik zelo motivirani in jih želijo izvajati tudi v prihodnje.
Ključne besede: likovna vzgoja, grafika, grafične tehnike, metodika, učne metode, osnovne šole, začetni pouk
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (859,79 KB)

53.
Glasovno zavedanje v prvem razredu
Dušanka Brumen, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Učenci se začnejo neformalno opismenjevati že v predšolski dobi, načrtno in sistematično pa se opismenjevanje nadaljuje v šoli in poteka do konca tretjega razreda. Pri tem ima odločilno vlogo glasovno zavedanje, ki se razvija v času predšolskega obdobja, prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, predvsem pa v prvem razredu osnovne šole. Pri razvoju sposobnosti glasovnega zavedanja je pomemben razvoj slušnega zavedanja dolžine besed in zavedanja števila besed v povedi, slušnega razločevanja, slušnega razčlenjevanja ter iskanja in tvorjenja rim. Članek predstavlja rezultate dveletne raziskave, namenjene ugotavljanju učenčevega napredka pri opismenjevanju, natančneje, pri glasovnem zavedanju in razločujočem poslušanju, ter vpliva le-tega na glaskovanje in pravopisno pravilnost pri nareku.
Ključne besede: poslušanje, razločujoče in razčlenjujoče poslušanje, spodbujanje glasovnega zavedanja, korelacija, narek, prvi razred, drugi razred, začetni pouk, glasovno zavedanje, opismenjevanje, osnovne šole, raziskave
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (155,87 KB)

54.
Findings of visual arts research in early childhood and primary education
Marijana Županić Benić, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Arts research was introduced in the field of education during the 1990s by Barone and Eisner, but their methodology is rarely used because it is not considered to be consistent with traditional paradigms of the scientific method. This review identified only seven visual arts research studies in early childhood education and primary education. Four studies were conducted in early childhood education settings, and two of those studies used quantitative methods to investigate the effects of art on early childhood development. The three studies that were conducted in primary education used a case study approach to examine art projects in the community or the classroom. Participation in visual arts was associated with enhanced learning outcomes in other areas and the development of individual and social competences, but it was not found to facilitate the development of age-dependent abilities, such as visual or grapho-motor abilities. Visual arts also proved to be an effective method of communication for children in preschool and primary education institutions because it is easier for them to express their opinions and beliefs to adults with visual media than with words.
Ključne besede: arts-based research, arts-informed research, preschool, primary school
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (118,07 KB)

55.
Fantastične pripovedi Astrid Lindgren
Saša Petelinc, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Fantastična pripoved je žanr mladinske književnosti, ki so ga ločili od ljudske in umetne pravljice po letu 1930. V članku so zajete raziskave književnih analitikov, kot so Anna Krüger, Lucia Binder, Gote Klingberg in Helmut Müller. Teorija fantastične pripovedi je predstavljena na delih Astrid Lindgren, ki je bila snov prvotnih raziskav o novonastalem žanru. V slovenski jezik prevedene fantastične pripovedi so: Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička ter Ronja, razbojniška hči. Članek vsebuje analize književnih likov, njihove primerjave in skupne poteze, ki jih lahko zasledimo v vseh mladinskih delih Astrid Lindgren.
Ključne besede: ocene in poročila, Astrid Lindgren, Brata Levjesrčna, Bratec in Kljukec s strehe, Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči, fantastična pripoved, mladinska književnost, švedska književnost, literarne študije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (728,72 KB)

56.
Evalvacija in samoevalvacija v osnovni šoli
Franc Gosak, Milena Ivanuš-Grmek, Branka Čagran, 2016, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja odnos osnovnošolskih strokovnih delavcev do evalvacije in samoevalvacije ter njihovo dejansko izvedbo na šolah. V prvem delu članka opredelimo vrste, vidike in ravni evalvacij. Obravnavamo odnose med evalvatorji in evalviranimi ter dejavnike in rezultate samoevalvacije. V drugem delu so prikazani rezultati raziskave, ki kažejo, da se na šolah vsa področja evalvirajo v manjši meri, kot se strokovnim delavcem zdijo pomembna, sicer strokovni delavci večinsko izražajo pozitivno stališče do evalvacije; inšpekcijskemu pregledu kot elementu evalvacije šole pa pripisujejo najmanjši pomen. Učitelji, ki delajo v oddelkih podaljšanega bivanja, imajo izmed vseh strokovnih delavcev do evalvacije najmanj pozitivno stališče.
Ključne besede: evalvacija, samoevalvacija, kakovost, dosežki, osnovne šole
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (172,91 KB)

57.
Etnografska raziskava na pedagoškem področju
Tina Štemberger, 2017, pregledni znanstveni članek

Opis: Etnografsko raziskovanje na področju vzgoje in izobraževanja je pri nas slabše poznano in uporabljano. Pojem etnografsko raziskovanje je različno definiran: pogosto se enači s kvalitativnim raziskovanjem, z opazovanjem z udeležbo ali s študijo primera. V prispevku ga zaradi specifičnih lastnosti obravnavamo kot vrsto raziskave. Najprej izpostavimo problem opredelitve etnografskega raziskovanja, predstavimo osnovne značilnosti in proces etnografske raziskave. Opozorimo tudi na slabosti tovrstnega raziskovanja, razpravo pa zaključimo z vprašanjem o vlogi etnografskega raziskovanja na področju vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: etnografska raziskava, kvalitativno raziskovanje, proces raziskovanja, eklektični pristop, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (87,65 KB)

58.
Discussions on school reform - a long way to the unification of schools for 10 to 14-year-olds
Renate Seebauer, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: The beginning of the article presents a retrospect of the discussion of unifying schools in Austria with arguments for and against them. In the 2008/09 school year a few selected Austrian regions started experimental school models in an attempt to unify their school system at the level of ten to fourteen-year-old pupils. More schools will start similar experiments a year later. Particularism — mainly politically motivated — has become evident: Nine regions, nine concepts. The fact that a new school organization will need teachers that have been educated in line with the new pedagogical concepts has been discussed sporadically. It remains neglected, however, in the overall concept of educational reform — at least in current public discussions.
Ključne besede: school reform in Austria, unified schools, higher level, school for ten to fourteen-year-old pupils, school reforms, school policy, Austria
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (976,84 KB)

59.
Diferenciacija pri poučevanju naravoslovja v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Darja Skribe-Dimec, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Vsi se zavedamo, da so med učenci razlike v njihovem znanju in tudi v sposobnostih oziroma spretnostih in stališčih. Zanimalo nas je, ali se te razlike upoštevajo pri načrtovanju in izvajanju pouka začetnega naravoslovja. Dokaze za diferenciacijo smo iskali v učnih načrtih za pouk naravoslovja na razredni stopnji, v učbenikih za pouk naravoslovja na razredni stopnji ter v pojmovanjih in ravnanjih študentov, bodočih učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se razlik med učenci jasno zavedajo slovenski načrtovalci pouka, saj so v učnih načrtih posebej opredelili »minimalne« in »temeljne standarde znanja«. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da se tudi večina študentov zaveda razlik v znanju učencev. Analiza učnih priprav, ki so jih napisali študenti, pa je pokazala velike pomanjkljivosti pri udejanjanju diferenciacije pri pouku naravoslovja. Praviloma več kot 90 % priprav, ki jih študenti napišejo na začetku izobraževanja pri didaktiki naravoslovja, ne vključuje niti kvantitativne niti kvalitativne diferenciacije. Ugotovili smo, da se ob koncu izobraževanja pojmovanje diferenciacije udejanja v elementih konstruktivistične teorije učenja. Z analizo različnih učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotavljali, kako o diferenciaciji razmišljajo avtorji učbenikov. Izkazalo se je, da večina učnih gradiv ne vključuje elementov diferenciacije.
Ključne besede: diferenciacija, naravoslovje, učna priprava, konstruktivistični način poučevanja, učbenik, učna diferenciacija, poučevanje, učni načrti, učitelji, osnovne šole
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (711,60 KB)

60.
Didaktične aplikacije fotografskih tehnik pri likovnovzgojnem delu in pedagoške metode za izvajanje likovnih tem brez fotokamere
Stanko Rijavec, 2009, strokovni članek

Opis: V opisu pedagoških metod je v razmislek ponujena fotografska likovna tehnika, ki je še vedno dostopna in ponuja številne možnosti za likovno izražanje s črto, točko ali svetlo-temno ploskvijo in omogoča bogatenje površine z različnimi sivinami. Podrobnejši opis se nanaša na tehniko z voskom, imenovano STAROGRAM, ter na tehniko z razvijalcem in fiksirjem, imenovano KEMOGRAM. Opisane so likovne, procesne in fizikalno-kemijske osnove. Predstavljene so tehnike, ki omogočajo drugačen pristop do likovnega dela. Navedeni so likovni pribor, material in kemikalije, potrebne za izvedbo teh likovnih tehnik.
Ključne besede: likovna vzgoja, likovna umetnost, didaktika, fotografija, starogram, kemogram, metodika, učne metode
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici