SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 3647
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja
Doroteja Dvoršak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kaj o ognju vedo in kako z njim ravnajo učenci drugega triletja sestavljata 2 zaključeni celoti, ki se med seboj dopolnjujeta ter nadgrajujeta – teoretični in empirični del. Teoretični del sestavljajo naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu sta pojasnjena pojma ogenj in gorenje ter uporaba ognja in odnos do njega, opisan je pogled človekovega odnosa do ognja skozi zgodovino ter opredeljeni požari, njihove posledice in gašenje. Medtem sestavlja didaktični sklop analiza vseh učnih načrtov za pouk naravoslovja v osnovni šoli s stališča ognja, v geografskem sklopu pa sta opisani občini Trnovska vas in Ptuj, kjer stojita osnovni šoli, ki ju obiskujejo v raziskavo vključeni učenci. V empiričnem delu je opisana raziskava, katere namen je bil ugotoviti, kaj vedo učenci drugega triletja o ognju in požarih ter kako ravnajo v zvezi z njima. V raziskavo je bilo vključenih 186 učencev drugega triletja OŠ Mladika (n = 80) in OŠ Destrnik-Trnovska vas (n = 88), od tega 87 dečkov in 81 deklic četrtega (n = 54), petega (n = 80) in šestega (n = 34) razreda. Ugotovljeno je bilo, da vedo učenci petega razreda iz OŠ Destrnik-Trnovska vas o ognju več in z njim tudi najodgovorneje ravnajo ter da vključenost v gasilsko organizacijo ne vpliva na pravilnejše vedenje ali ravnanje z ognjem in požari.
Ključne besede: ogenj, osnovna šola, drugo triletje, znanje o ognju in požarih, ravnanje z ognjem in požari
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

42.
Priprava lutkovnega projekta z otroki starimi od 4 do 6 let
Ana Čujež, 2018, diplomsko delo

Opis: Naše diplomsko delo predstavlja pripravo lutkovnega projekta s predšolskimi otroki. V teoretičnem delu smo predstavlili, kaj je lutkovno gledlišče, vse o lutki, ki v njem nastopa, ter o različnih lutkovnih tehnikah. Popeljala nas je skozi komponente, ki so sestavni del predstave. Pojasnili smo, kako se je treba lotiti predstave, kaj vse moramo pred tem vedeti, iz katerih delov predstava sestoji, kaj je ključno za začetek in katera tema je najbolj primerna za predstavo, ki jo pripravljamo z otroki. Pojasnili smo tudi, kako izbrati tekst in kako ga sami z otroki napisati. Kako otroci izdelujejo lutke, kostume, sceno, rekvizite, glasbo in kako vadijo za predstavo. Osredotočili smo se tudi na potek posamezih vaj. Med drugim smo se ustavili tudi pri tem, kakšen vpliv ima gledališče na otroke in kakšna sta naša vpliv in vloga pri samem nastajanju predstave ter spoznavanju otrok z gledališčem ter lutkami. V praktičnem delu je predstavljeno, kako je nastajala naša avtorska lutkovno gledališka predstava z otroki. Otroke je skozi ves postopek nastajanja spremljala lutka klovn Eko, ki se je izkazala za nevrjetno motivacijsko in spodbudno sredstvo. Zaključili smo z uspešno uprizoritvijo predstave.
Ključne besede: lutka, lutkovna predstava, priprava predstave, otroci, vrtec, gledališče za otroke
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (44,01 MB)

43.
Lutke v korelaciji z drugimi področji v vrtcu
Petra Skalič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Lutke v korelaciji z drugimi področji v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V sami teoriji smo na osnovi literature predstavili lutko, vrste lutk in njihovo čarobno moč. Predstavili smo razvoj otroške igre in posebej izpostavili simbolno igro. Izpostavili smo pomen lutke v vrtcu in kako vpliva lutka na razvoj govora, pozitivne samopodobe, na oblikovanje socialnih veščin in koliko vpliva na spodbujanje ustvarjalnosti. Proučili smo lutke kot motivatorja pri usvajanju vzgojno-izobraževalnih vsebin in pri delu otrok. Veliko pozornosti smo posvetili kurikulumu in njegovim področjem, saj menimo, da je mogoče z lutko usvajati cilje prav na vsakem področju, pri čemer pa je pomembna vloga vzgojitelja/vzgojiteljice, ki smo jo opredelili na koncu teoretičnega dela. V Raziskovalnem delu smo z raziskavo želeli ugotoviti vključenost lutk pri vsakodnevnih dejavnostih v vrtcu, v kakšni meri jo vzgojitelji/vzgojiteljice uporabljajo za motivacijo in kakšno pozornost namenjajo lutki za usvajanje vsebin kurikuluma po področjih. Z raziskavo smo ugotovili, da se lutka uporablja pri vsakodnevnih dejavnostih v vrtcu predvsem za motivacijo otrok in razvoj govora pri otrocih. Otroci imajo lutko na razpolago v lutkovnih kotičkih, kjer se lahko spontano igrajo. Velikokrat imajo v oddelkih tudi lutko ljubljenko, ki otroke spremlja skozi vsak dan. Lutka je vključena tudi na drugih področjih kurikuluma, a se še vedno največkrat uporablja na področju jezika in umetnosti.
Ključne besede: lutka, motivacija, otrok, področja kurikuluma, empirično delo
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

44.
Učinek vadbe nogometa na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti predšolskih otrok
Tomaž Kidrič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na študiji različne literature in na primerjavi dveh izbranih skupin predšolskih otrok. Sestavljeno je iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost gibanja v predšolskem obdobju, telesne značilnosti, telesni in gibalni razvoj ter nogomet kot eno izmed oblik športne aktivnosti v predšolskem obdobju. Dodatne športne aktivnosti, ki jih vrtci in drugi izvajalci športnih programov ponujajo za predšolske otroke in vključujejo osnove različnih športnih panog, lahko v primeru, da so prilagojene razvojni stopnji mlajših otrok, ugodno vplivajo na njihov razvoj. Pri raziskavi smo uporabili eksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Z rezultati meritev smo želeli ugotoviti učinek nogometne vadbe na spremembo telesnih značilnosti in razvoj gibalnih sposobnosti otrok, starih med 5 in 7 let. V raziskavo je bilo vključenih deset dečkov, ki se udeležujejo nogometne vadbe v nogometnem klubu Rogaška, v selekciji U-7 (eksperimentalna skupina) in devet dečkov, ki obiskujejo vrtec Rogaška Slatina in se ne udeležujejo nogometne vadbe (kontrolna skupina). Ugotovili smo, da vadba nogometa statistično gledano vpliva na gibalne sposobnosti predšolskega otroka, vendar ne v tako veliki meri, kot smo pričakovali. Nogometna vadba ne vpliva na otrokove telesne značilnosti.
Ključne besede: Gibalni razvoj, telesni razvoj, športne aktivnosti, igra, predšolska vzgoja, Nogometni klub Rogaška
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 34; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

45.
Tema vode v slikanicah za otroke v predšolskem obdobju
Mateja Jesenek, 2018, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela se nanaša na kakovostne leposlovne slikanice, katerih tema je voda. Obravnavali smo šest kakovostnih leposlovnih slikanic, s katerimi smo otrokom v predšolskem obdobju približali različne zvrsti in vrste literarnih besedil. V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen pomen branja kakovostnih slikanic v predšolskem obdobju, definicija kakovostne slikanice, interakcija med besedilom in ilustracijo v slikanicah ter pomen odrasle osebe kot bralnega zgleda.
Ključne besede: kakovostna slikanica, tema vode v slikanicah, pomen branja v predšolskem obdobju, odrasla oseba kot bralni zgled
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

46.
Načini upodabljanja prostora pri likovnem izražanju predšolskih otrok v Vrtcih občine Moravske Toplice
Tiana Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Otrokov razvoj likovnega izražanja poteka v določenih razvojnih stopnjah. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje preučili značilnosti otrokovega likovnega izražanja ter načine upodabljanja prostora, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Najprej je otrok na sto-pnji čečkanja, nato na stopnji risanja simbolov, v začetku šolskega obdobja pa stopi v stopnjo realističnega risanja. Pri vseh otrocih potekajo te razvojne stopnje v enakem zaporedju, vendar se vedno ne skladajo s starostjo. Pri nekaterih otrocih se določena stopnja risanja pojavi prej, pri drugih pozneje. Otrok sčasoma naleti na problem upodobitve tridimenzionalnega prostora na papir, ki ima samo dve dimenziji. Za reševanje tega problema otrok začne uporabljati različne načine upodabljanja prostora. Ti načini upodabljanja se glede pogostosti uporabe v različnih starostnih obdobjih spreminjajo. Mlajši otroci se poslužujejo predvsem upodobitve talne črte, starejši otroci pa začnejo risati tudi stropno črto, predmete vzvračajo, jih prekrivajo in uporabijo izrez. Empirični del diplomske naloge tako zajema rezultate in interpretacijo načinov upodabljanja prostora, ki smo jih dobili z analizo otroških risb. V raziskovalni vzorec smo vključili otroke v Vrtcih občine Moravske Toplice, in sicer v starostnem obdobju od 4 do 6 let. Nekateri otroci pri reševanju tega problema potrebujejo pomoč odrasle osebe, saj se drugače zaradi občutka nesposobnosti in kritičnosti do svojega načina izražanja lahko oprimejo posnemanja ali zavračanja upodabljanja takih motivov. Pomembno je torej, da vzgojitelji pri izvajanju takih dejavnosti uporabljajo strategije, s katerimi pomagajo otrokom rešiti nastali problem ter še bolj spodbuditi njegovo opazovanje in izražanje.
Ključne besede: likovno izražanje, predšolski otrok, prostor, risba, starost
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 9; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

47.
Kvalitetni in kvantitetni vidik v pripovedovanju zgodb otrok starih 4-5 let
Monika Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Govor je pomembno področje otrokovega razvoja, ki se intenzivno razvija v predšolskem obdobju. Predšolsko obdobje zaznamujejo pomembnejši dogodki v otrokovem govoru. Mednje uvrščamo tudi pripovedovanje zgodb. Ob večkratnem pripovedovanju se pri otrocih razvija govorna kompetentnost in njihova govorna ustvarjalnost. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko povedi bodo pri pripovedovanju uporabili otroci, koliko bo od tega enostavčnih in sestavljenih povedi. Zanima nas, koliko besed bodo otroci uporabili v vseh povedih, v enostavčnih in sestavljenih povedih, pri tem bomo pozorni na količino tipičnih narečnih in knjižno pogovornih besed. Osredotočili se bomo na dogodke, ki jih bodo otroci domišljijsko dodali, t. i. asociativne dogodke. V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda raziskovanja. Pridobljeni rezultati so pokazali, da med mlajšimi in starejšimi otroki obstaja razlika v uporabljenih povedih v zgodbi. Dobljeni rezultati so presenetljivi, saj so mlajši otroci zgodbo oblikovali v več povedih kot starejši otroci. Rezultati so pokazali razliko v uporabljenih besedah v posameznih povedih. Večina otrok je v svojo zgodbo vključila asociativne dogodke. Pri tem so nekateri otroci uporabili samo eden asociativen dogodek v zgodbi, medtem ko so nekateri otroci zgodbo pretežno sestavili iz asociativnih dogodkov.
Ključne besede: Predšolski otroci, pripovedovanje zgodb, povedi, narečje, asociativni dogodki
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 9; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

48.
Odzivi staršev na otroška vprašanja s področja tabu tem
Maruša Mavrič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odzivi staršev na otroška vprašanja s področja tabu tem, je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se seznanili z odnosom do tabujev nekoč in danes, ki vplivajo na to, kako se v določenih situacijah ob srečanju z otroškimi vprašanji odzovemo. Pri tem smo poudarili predvsem besedne in nebesedne odzive ter se seznanili z nekaterimi obrambnimi mehanizmi, ki se lahko pojavijo. Opredelili smo nekatere značilnosti pogovora med starši in otroki, poudarili pomembnost aktivnega poslušanja in razumevanja otroških vprašanj. Nazadnje pa smo podali še nekaj smernic za odgovarjanje na težavna otroška vprašanja. V empiričnem delu smo raziskali odzive staršev na otroška vprašanja s področja tabu tem. Vprašalnike smo razdelili staršem otrok, starih od 4 do 6 let, ki obiskujejo vrtce v Mariboru. Zanimalo nas je kolikšna je odzivnost staršev na težavna otroška vprašanja, kdaj se staršem zdi pravi čas za odgovor na otroška vprašanja s področja tabu tem, ali se jim zdi pomembno pogovarjati o teh temah že v predšolskem obdobju in o katerih, ali se sami čutijo pripravljeni za pogovor o tabu temah, kako bi se počutili ob zastavljenih vprašanjih določenih tabu tem s strani otrok in kako bi ob morebitnem težavnem vprašanju sami odreagirali.
Ključne besede: tabuji, otroška vprašanja, odzivi staršev, komunikacija
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1016,44 KB)

49.
Roditeljski sestanek v vrtcu
Melani Lainščak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili roditeljski sestanek kot obliko sodelovanja med strokovnimi delavci vrtca in starši. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov: iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem oz. teoretičnem delu smo predstavili različna teoretična izhodišča ter predstavili razmišljanje različnih avtorjev. Podrobno smo opisali sodelovanje med strokovnimi delavci vrtca in starši ter pri tem natančno definirali sodelovanje z vidika kakovosti. Pri tem smo natančno definirali roditeljski sestanek ter opisali vse organizacijske elemente, ki so pomembni za uspešen roditeljski sestanek. Dotaknili smo se tudi potrebnih kompetenc za uspešno vodenje roditeljskega sestanka in znotraj tega opisali komunikacijo in morebitne konflikte, ki so prav tako pomembni in jih ne smemo pozabiti. V drugem oz. empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave in interpretacije le-teh. Z metodološkega vidika smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca in ga razdelili po mestnih in podeželskih vrtcih v SV Sloveniji. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package fort he Social Sciences) in jih tabelarično predstavili.
Ključne besede: Sestanek, strokovni delavci, vrtec, organizacijski elementi, kompetence, komunikacija.
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 47; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (844,16 KB)

50.
Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja
Dona Kastelic, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes v ospredje povsod postavljamo otroka in izjema niso niti vzgojno-izobraževalne ustanove, kot je npr. vrtec. Otroke bi bilo potrebno v večji meri vključevati v samo pripravo, načrtovanje, izvedbo in tudi evalvacijo načrtovanih dejavnosti. Upoštevati bi bilo potrebno tudi njihovo mnenje in se ga držati v prihodnjih dejavnostih. Zavedamo pa se, da imajo vrtci programe oz. priročnike, katerim sledijo in imajo načrtovane oz. zastavljene dejavnosti, na podlagi katerih dosegajo cilje oz. jih poskušajo doseči. V diplomskem delu, z naslovom Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja, smo v teoretičnem delu predstavili vlogo in pomen participacije, participacijo kot potrebo in pravico predšolskih otrok, stopnje participacije ter pozitivne in negativne učinke participacije oz. kritiko le-te. Predstavili smo tudi aktivno učenje in pa sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, kjer smo se osredotočili predvsem na predšolsko vzgojo. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, v kakšni meri otroci dejansko sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja. Raziskava je temeljila na vzorcu enaindvajsetih predšolskih otrok, starih od tri do šest let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in jih obdelali s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo komulativne (f) in relativne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol in starost otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, participacija, predšolska vzgoja, predšolski otrok, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici