SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 3198
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Solistična orgelska dela Primoža Ramovša
Sara Casar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Solistična orgelska dela Primoža Ramovša je predstavljena življenjska in umetniška pot skladatelja Primoža Ramovša. Prav tako je predstavljen skladateljev opus in le-ta je natančno tudi zapisan. Posebno pozornost v magistrskem delu namenjamo skladateljevemu orgelskemu opusu ter analizi določenih solističnih orgelskih del. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na dveh med seboj dopolnjujočih se načelih: iskanja virov o življenju in delu Primoža Ramovša ter primerjave, torej analize obstoječega poznavanja Ramovševega življenja in dela ter obstoječega poznavanja analize njegovih skladb. Vključeni sta tudi zgodovinska metoda in doživljajska metoda pri poslušanju in izvajanju skladb.
Ključne besede: PRIMOŽ RAMOVŠ, ORGELSKI OPUS, ANALIZA ORGELSKIH SKLADB, PRELUDIJ IN FUGA ZA ORGLE, TOKATA ZA ORGLE, INVENTIONES PASTORALES, DVE KORALNI PREDIGRI, KLEMEN RAMOVŠ
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,98 MB)

42.
Izvajanje eksperimentalnega dela pri poučevanju otrok z učnimi težavami pri predmetu naravoslovje in tehnika - študija primera v četrtem in petem razredu osnovne šole
Tjaša Banfi, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je bil glavni cilj postaviti eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika v ospredje in dokazati učinke izbire te metode poučevanja pri učencih z učnimi težavami in učencih z morebitnimi učnimi težavami. Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen in opisan pouk naravoslovja in tehnike v osnovni šoli ter njegov pomen. V nadaljevanju so opisane metode dela, splošne in specifične učne težave in njihova delitev. Raziskane so povezave med njimi in predmetom naravoslovja in tehnike. V empiričnem delu naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila opravljena na dvojezičnih in enojezičnih šolah, in sicer na neslučajnostnem vzorcu četrtega in petega razreda osnovne šole mestnih in podeželskih šol. Raziskava je bila izvedena kot študija primera, glavni cilj pa je bil ugotoviti ali vpliva eksperimentalna oblika dela pri predmetu naravoslovje in tehnika na stopnjo znanja učencev z učnimi težavami. Preučen je bil njihov odnos do predmeta naravoslovje in tehnika, prav tako pa njihovo zanimanje za eksperimentalno delo pri tem predmetu. Analizirali smo, ali eksperimentalno delo pri predmetu naravoslovje in tehnika vpliva na uspešnost pri doseganju višjih taksonomskih stopenj znanja Bloomove taksonomije. Rezultati so pokazali, da po izvedbi eksperimentalnega dela učenci z učnimi težavami napredujejo in so uspešnejši pri doseganju višjih taksonomskih stopenj. Ugotovljeno je bilo, da so učenci, vključeni v raziskavo za tovrstno metodo dela, motivirani. Ovrednotili smo, da je vključevanje eksperimentalne metode dela ključnega pomena pri predmetu naravoslovje in tehnika, saj motiviramo za delo tudi učence z učnimi težavami. Prenos naravoslovnega znanja je tako učinkovitejši in trajnejši.
Ključne besede: naravoslovje in tehnika, učne težave, eksperimentalno delo, učne metode, učenci četrtega in petega razreda.
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 59; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

43.
Pomoč z umetnostjo v likovnih delavnicah z učenko z več motnjami
Maja Pliberšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Šole s prilagojenim programom ob razvijajoči se prenovi šolskega sistema postajajo močan del šolske mreže, katerih namen je razvoj v smeri oblikovanja centrov nudenja pomoči za redne osnovne šole na področju sistematizacije, svetovanja, celostne obravnave otrok in načinov dela. Prav tako so to ustanove, ki otrokom z motnjo v duševnem razvoju nudijo ustrezne pogoje za izobraževanje in celostno obravnavo ter sledijo načelom inkluzije z željo zmanjšati stigmatizacijo otrok in povečati njihovo vključenost v okolje kot enakovreden subjekt v smeri sprejetosti njihove drugačnosti. Celostna obravnava otrok ni samo temelj dela na šoli s prilagojenim programom, temveč so v obravnavo otrok vključeni individualizacija, timsko delo in sodelovanje s starši in širšim okoljem. Učitelji z umetnostjo kot medijem po eni strani razvijajo področja emocije otrok, z delom na močnejših področjih učenca izboljšujejo njegovo samopodobo ter prek delavnic in projektov navezujejo stik z okolico in drugimi osnovnimi šolami, umetnostni proces pa po drugi strani omogoča pedagogu opazovanje otrokove osebe. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljeni pregled literature, raziskav in člankov domačih in tujih avtorjev o delovanju in vlogi osnovne šole s prilagojenim programom ter prednosti in slabosti vključevanja otrok z motnjo v duševnem razvoju v sistem izobraževanja in vključevanje področja pomoči umetnosti v sistem vzgoje in izobraževanja. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi študije primera učenke z več motnjami, pri kateri so se v izvedene likovne delavnice vnesle metode pomoči z umetnostjo zaradi spodbujanja socialne interakcije, razvoja domišljijske in skupne igre, razvijanja subtilnega odnosa do likovnega ustvarjanja in spoznavanja novih tehnik ustvarjanja.
Ključne besede: osnovne šole s prilagojenim programom, otroci z motnjo v duševnem razvoju, pomoč z umetnostjo
Objavljeno: 18.08.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (2,91 MB)

44.
Besedni zaklad predšolskih otrok
Marina Toplak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil proučen besedni zaklad predšolskih otrok, starih 5 let. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj govora s posameznimi stopnjami, od pojava prvega joka, prve besede, prvega stavka pa vse do pripovedovanja. Nazorno so prikazane novotvorjenke tako v teoriji kot na praktičnih primerih. V empiričnem delu so zajete naloge, tj. praktični primeri, na katerih je lepo razvidno, katere pesmice in izštevanke poznajo 5-letniki, kako razumejo sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke ter na kakšne načine so tvorili povedi. Dodani so tudi zapisi iz spontane igre, kjer je pozornost namenjena novim izmišljenim besedam – novotvorjenkam.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj govora, besedni zaklad
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (831,18 KB)

45.
Tehnika vizualizacije kot možen način zmanjšanja stresa, povezanega s preizkusi znanj, pri učencih osnovne šole
Urška Kovačič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučujem stres, ki je povezan z ocenjevanjem znanja, ter tehnike vizualizacije, in sicer kot možen način spoprijemanja s tem stresom. V teoretičnemu predstavim strah, stres, njune najpogostejše razloge pojavljanja v povezavi s šolo, predvsem v okviru ocenjevanja znanja. Predstavim tehniko vizualizacije, kot možno rešitev za preprečevanje oz. zmanjšanje stresa. Strah je normalen pojav, ki človeka varuje, vendar pa lahko tudi škoduje, če se pojavlja zelo pogosto in v preveliki meri,. Strah lahko otroku onemogoči, da bi ta pokazal svoje znanje. Predvsem mlajšim otrokom lahko ocenjevanje šolskega znanja predstavlja dejavnik stresa. Vse več sodobnih raziskav in dokazov se nanaša različne tehnike sproščanja, kot je vizualizacija, s katero lahko vplivamo na naše misli, da dosežemo spremembo v čustvenem doživljanju in vedenju. V empiričnem delu naloge sem želela z raziskavo ugotoviti, kaj je najpogostejši vzrok strahu pred testom, ali učna uspešnost vpliva na doživljanje stresa pri učencih ter ali je vizualizacija učinkovita tehnika, s katero lahko zmanjšamo stres pri učencih pred pisanjem testa. V raziskavi je sodelovalo 49 učencev enega 5. razreda osnovne šole. Učinkovitost vizualizacije za odpravo stresa pred testom sem preverjala z uporabo vprašalnika, ki med drugim vsebuje 5-stopenjsko ocenjevalno lestvico, s katero sem pridobila podatke o počutju učencev in doživljanju stresa. Stopnjo doživljanja stresa sem merila dvakrat, enkrat pred pisanjem preizkusa znanja brez predhodne vizualizacije in drugič pred naslednjim pisanjem testa s predhodno izvedeno vizualizacijo. Iz zbranih podatkov sem ugotovila, da učencem najpogostejši stresor pred preverjanjem znanja predstavljata strah pred slabo oceno in strah pred starši oz. kaznijo. Rezultati ne kažejo statistično značilne povezave med učno uspešnostjo in stopnjo doživljanja stresa, kaže pa se statistično značilna razlika v stopnji doživljanja stresa med dečki in deklicami. Stopnja doživljanja stresa se je pri deklicah izkazala za večjo skoraj v vseh znakih doživljanja stresa, ki temeljijo na uveljavljenih opredelitvah stresa. Ugotovila sem tudi, da se je raven stresa pri učencih z izvajanjem vizualizacije znižala. Opaziti je bilo pozitivne učinke vizualizacije, kot so večja sproščenost, manjši občutek tesnobe, nelagodja, vznemirjenosti, panike, živčnosti in zaskrbljenosti, tudi občutek slabosti v želodcu je manjši, učenci pa so zaradi manjšega stresa tudi manj pozabljali naučeno učno snov. Učenci so poročali, da jim tehnika vizualizacije v večini predstavlja zelo učinkovit način odpravljanja stresa pred pisanjem testa.
Ključne besede: strah, stres, anksioznost, sproščanje, vizualizacija, ocenjevanje znanja
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

46.
Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja
Špela Brumec, 2017, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost pomeni obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika. Lahko bi rekli, da je pismen tisti, ki zna brati in pisati. Pismenost je dejavnost, ki pa vključuje seveda tudi druge številne človekove sposobnosti. Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja je bil z dvema različnima tipoma pisnega preverjanja znanja preveriti pravopisno zmožnost učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu so opisane vse štiri jezikovne dejavnosti, pojmi, vezani na pravopis in pravopisno zmožnost, ter predstavljeni različni tipi nalog in preverjanja znanja. Predstavljeni so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), povezani s pravopisno zmožnostjo učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati preverjanja pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na izbrani osnovni šoli v severovzhodni Sloveniji na vzorcu 63 šestošolcev. Pravopisno zmožnost učencev smo preverjali z dvema različnima tipoma testa znanja s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci ustrezno popravili. V obeh testih je bilo zajetih 21 operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Najprej smo primerjali rezultate pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na tip preverjanja znanja (primerjava za vsakega učenca posebej in za vse skupaj) ter ugotovili, v kolikšni meri tip preverjanja znanja vpliva na rezultate pri preverjanju. Zanimala nas je pravopisna zmožnost posameznih učencev in tudi primerjava uspešnosti glede na spol. Zanimala nas je tudi uspešnost doseganja posameznih ciljev iz veljavnega učnega načrta za slovenščino, vezanih na pravopisno zmožnost; preverili smo doseganje ciljev glede na tip preizkusa znanja, skupno pri vseh učencih in ločeno glede na spol. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da večina učencev delno dosega operativne cilje, vezane na pravopisno zmožnost ob koncu šestega razreda. Uspešnost se razlikuje na vrsto preverjanja znanja. Učenci so bili uspešnejši pri reševanju testa, ki je bil razdeljen na posamezne naloge, manj pa pri reševanju testa v obliki besedila. To je bilo pričakovano, saj so v preverjanju z nalogami navodila posameznih nalog učence usmerjala k posamezni pravopisni temi. Pokazale so se tudi razlike v pravopisni zmožnosti med deklicami in dečki. Uspešnejše so bile deklice.
Ključne besede: pismenost, pravopisna zmožnost, pravopis, vrste preverjanja znanja, učni načrt slovenščina, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

47.
Jazz v sloveniji
Lara Petek, 2017, magistrsko delo

Opis: Jazz je glasba z dolgo in bogato zgodovino. Njegove korenine prihajajo iz Afrike, ki so se pozneje združile z vplivi iz Evrope. V osnovi gre za združitev afriških črnskih ritmov z evropskimi harmonijami. Za predhodnike jazza označujemo duhovno pesem, blues in ragtime. Skozi zgodovino pa so se izoblikovali različni stili jazza, kot so new orleans, dixieland, chicago, swing, bebop, cool jazz, free jazz, electric jazz. Za to so bili odgovorni različni najvidnejši izvajalci jazzovske glasbe, ki so se za zmeraj zapisali v zgodovino: Louis Armstrong, Duke Ellington, Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Miles Davis, John Coltraine in mnogi drugi. Jazz se je pojavil v Evropi, ko se Amerika po prvi svetovni vojni ni več izolirala, ampak je stopila na svetovni trg kot velesila. ZDA so osvajale svet politično, gospodarsko in tudi glasbeno. V prvih desetletjih prihoda jazza na evropska tla je bil zaničevan in prepovedan. Dojemali so ga kot glasbo ameriškega imperializma. Kljub temu nas je dosegel, res morda ne v vsej svoji obliki, pa vendar je njegov vpliv še kako slišen v slovenskih skladbah. Na slovenskih tleh kljub svoji majhnosti premoremo številne jazzovske festivale, kot so Jazzinty, Max Klub festival, Jazz Cerkno, Jaz festival Ljubljana, Jazz Lent, Jazz Kamp, Jazz Ravne, Marezijazz. Ko se posvetimo študiju prisotnosti jazza v izobraževalnih ustanovah, kmalu ugotovimo, da je tega zelo malo ali skoraj nič. V učnih načrtih je sicer predviden, a v zelo majhnem odstotku v primerjavi s klasično glasbo.
Ključne besede: Jazz, Slovenija, glasba, zgodovina, glasbeniki, stili jazza, festivali, izobraževalne ustanove.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 92; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (597,02 KB)

48.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 107; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

49.
Sodobna dilema pisanje s pomočjo tipkanja ali pisanje s pisalom na papir
Urška Dajčman, 2017, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija nas danes spremlja na vsakem koraku in v vsakem obdobju našega življenja. Otroci v današnjem času doživljajo prvi stik s pisanjem prav s pomočjo tablic, telefonov in drugih računalniških naprav. Posledično se je tudi šola začela prilagajati poplavi tehnologije in nekatere skandinavske države (Norveška, Finska) že zamenjujejo pisanje s pisalom na papir s tipkanjem. Ob tem pa se že oglaša stroka in svari, da področje zamenjave klasičnih oblik pisanja s pisalom s tipkanjem še ni natančno. raziskano. Ob tem se tudi sprašuje, kaj se bo zgodilo z naslednjimi generacijami in njihovimi akademskimi dosežki, če bomo resnično zamenjali klasične oblike opismenjevanja (pisanje s pisalom na papir) s tipkanjem. Ravno zaradi tega je namen raziskave ugotoviti razlike pri besedilih, ki so napisana s pomočjo papirja in pisala, v primerjavi s tipkanjem. V raziskavo je bilo vključenih 10 učencev 5. razreda. Analiza rezultatov je pokazala, da so učenci napisali bolj bogata besedila, kadar so pisali s pomočjo pisala in papirja, v primerjavi s tipkanjem.
Ključne besede: utelešena kognicija, pisanje s pisalom, tipkanje
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

50.
Vpliv motiva na sprejemanje umetniških del v obdobju kubizma
Lucija Gnidovec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv motiva na sprejemanje umetniških del v obdobju kubizma je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti reprodukcije umetniških del otrokom, starih od pet do šest let. Izbranih je bilo pet umetniških del iz obdobja kubizma in pet iz obdobja impresionizma. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo pridobili informacije za raziskavo. Zanimalo nas je, katero umetniško delo je otrokom všeč oz. katero umetniško delo otrokom ni všeč in zakaj. Obenem pa smo preverili, kako na izbiro umetniškega dela vpliva motiv in kateri od motivov je otroke najbolj pritegnil. Raziskali smo, kako spol vpliva na izbiro umetniškega dela in ali se pozna razlika glede všečnosti umetniških del. Zanimalo nas je, katera umetniška obdobja otroke bolj pritegnejo; abstraktna ali neabstraktna. V raziskavi smo se bolj posvetili kubističnim oz. abstraktnim umetniškim delom. V teoretičnem delu diplomske naloge smo govorili o otrokovem likovnem razvoju in stopnji likovnega izražanja pri otrocih, starih od pet do šest let. Razjasnili smo, kaj sploh pomeni motiv in katere motive pri likovnem izražanju uporabljajo otroci stari od pet do šest let. Govorili smo o eni izmed metod likovne vzgoje, to je metoda estetskega transferja. Zanimalo nas je tudi, kako vnesti v predšolsko vzgojo znana umetniška dela in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri le-teh. Dotaknili smo se obdobja kubizma in predstavili pet umetniških del iz tega obdobja. Primerjali smo tudi vzporedno raziskavo druge diplomantke, ki je uporabila enake anketne vprašalnike in enake reprodukcije. Podatke, ki smo jih pridobili, smo prikazali v tabelarični obliki in jih interpretirali. Ugotovili smo, da otroke najbolj pritegnejo živalski motivi, motivi konj. Pokazalo pa se je, da otrokom niso všeč motivi moških oseb. Nismo opazili razlike med spoloma, glede všečnosti umetniških del.
Ključne besede: predšolski otroci, motiv, likovno izražanje, kubizem
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 87; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici