SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 3700
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Vpeljava aksonometrične perspektive v fotografijo
Amadeus Birca, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Vpeljava aksonometrične perspektive v fotografijo« skozi koncepte aksonometrične perspektive, kot antiteze centralni perspektivi, izprašuje identiteto fotografije. Vsebinsko in tehnično bomo analizirali delo ruskega umetnika Ela Lissitzkyja, Notranjost konstruktivistične umetniške sobe, in na podlagi pridobljenih znanj ustvarili serijo fotografij v konvencionalni srebrno-bromidni fotografski tehniki, naslovljeno Sputnik-1.
Ključne besede: fotografija, aksonometrična perspektiva, fotomontaža, El Lissitzky, analogna fotografija
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 107; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Primer vadbe za zdravje mlajših otrok
Klara Hriberšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se predvsem osredotočili na primerno sestavitev vadbenih ur, s katerimi bomo izboljšali gibalne sposobnosti otrok. Osredotočili smo se na tri gibalne sposobnosti: moč, gibljivost in vzdržljivost. Teoretični del zajema opredelitev pojma zdrav način življenja, kjer smo govorili o tem, kako otrokovo gibanje pozitivno vpliva na njegovo zdravje in boljše počutje, spregovorili pa smo tudi o razvoju motorike predšolskega otroka in o gibalnih sposobnostih, ki so ključne za izvedbo naših vadbenih ur. Opisali smo tudi, kakšen je primeren otrokov vadbeni prostor, ter raziskali nekatere dosedanje raziskave, ki dokazujejo, da je med dekleti in fanti razlika v posameznih gibalnih sposobnostih, vendar se z leti le-te spreminjajo, ter da redna gibalna dejavnost izboljšuje gibalne sposobnosti otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskav, s pomočjo katerih smo želeli ugotoviti, ali je naš program vadbe pozitivno vplival na razvoj vzdržljivosti, telesne moči in gibljivosti otrok, ter ali so se med meritvami gibalnih sposobnosti pojavile kakšne razlike med deklicami in dečki. V raziskavo je bilo zajetih 15 otrok iz vrtca Borisa Pečeta Maribor, starih 3–6 let. Sestavili in izvajali smo vadbene ure, s katerimi smo želeli izboljšati gibalne sposobnosti otrok (moč, gibljivost in vzdržljivost). Pred začetkom in na koncu smo izvedli meritve, da smo videli, kako so bili otroci gibalno sposobni pred in po vadbenih urah. Ugotovili smo, da je naš program vadbe za zdravje pozitivno vplival na razvoj vzdržljivosti, telesne moči in gibljivosti otrok. Med meritvami so se pojavile razlike med otroki, in sicer so bile deklice uspešnejše od dečkov, predvsem v gibalnih sposobnostih, gibljivosti, vzdržljivosti in moči, medtem ko so dečki bolj napredovali v vzdržljivostni moči (poskoki levo, desno), kjer so bili uspešnejši od deklic.
Ključne besede: otroci in zdravje, gibanje, gibalne sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti, vadbeni prostor, vadbena ura.
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 112; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

33.
Tematika nosečnosti in motivika dojenčka kot motivacija za likovno izražanje predšolskih otrok
Regina Dernikovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tematika nosečnosti in motivika dojenčka kot motivacija za likovno izražanje predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Posvetili smo se področju likovne vzgoje v predšolskem obdobju. Zanimali so nas vloga in pomen likovne vzgoje, vloga in pomen likovnega izražanja, razvoj in značilnosti likovnega izražanja ter likovna ustvarjalnost predšolskega otroka. Prav tako smo namenili pozornost likovnim področjem in tehnikam ter spoznali pomen likovne teme in motiva. V empiričnem delu smo predstavili namen diplomskega dela, in sicer kako predšolskim otrokom zanimivo in aktivno prikazati temi nosečnost in dojenček z različnimi motivi. Spraševali smo se, kako otrokom omogočiti spodbudno okolje za nastanek kakovostnih in edinstvenih likovnih del, pri čemer smo prikazali, kako se lahko vzgojitelji pripravijo na predstavitev in približevanje izbranih tem, kako izbrani temi vplivata na otrokovo likovno delo, in pomen uporabe vizualnih sredstev. Empiričen del smo izvedli v Vrtcu Velenje v skupini štiriindvajsetih otrok, starih pet in šest let, s katerimi smo sodelovali pri pripravljenih dejavnostih. Za izvedbo dejavnosti smo pripravili sedem avtorskih učnih priprav, priložili njihove evalvacije in fotografije končnih likovnih izdelkov otrok. Med pripravami in izvajanjem učnih priprav smo ugotovili, da mora biti dejavnost pripravljena premišljeno, pri čemer je zelo pomembno otrokom nuditi spodbudno okolje. Spoznali smo, da otroci zelo radi sodelujejo, če so pravilno motivirani, bili so radovedni ter odprtega duha za izbrana temo in motiv. Nastali so neprecenljivi končni likovni izdelki otrok, ki nam prikažejo njihovo edinstveno dojemanje sveta.
Ključne besede: Likovna področja, likovne tehnike, motiv, tema, nosečnost.
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 98; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

34.
Kako približati lutke otrokom v vrtcu
Martina Medenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom Kako približati lutke otrokom v vrtcu smo otrokom v vrtcu na drugačen in ustvarjalen način predstavili lutkovno-gledališko predstavo po pravljici Zrcalce, avtorja Gregorja Viteza, ob tem pa smo otrokom pripravili razne dejavnosti v prvem in drugem starostnem obdobju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo raziskovali, kakšno vlogo imajo lutke v predšolskem obdobju, prav tako nas je zanimal otrokov razvoj ob igri z lutko. Kot bodoči vzgojitelji smo se poučili o metodah dela z lutkami, prav tako pa tudi o uporabi lutke in vlogo vzgojitelja v lutkovnem procesu. Skozi celotno diplomsko delo smo se poučevali o pozitivnih lastnostih lutk v pedagoškem delu. Seznanili smo se, kako dobro je lutko uporabljati v vrtcu, saj otrok v nas takrat vidi več oseb hkrati in kar je najpomembnejše, otrok nam začne zaupati. Lutke otrokom omogočajo razvoj na vseh področjih razvoja (kognitivnega, emocionalnega, socialnega in gibalnega). Z lutkovno dejavnostjo otrokom spodbujamo domišljijo in jih usmerjamo k ustvarjalnosti. Zavedamo se, kako pomembno vlogo ima igra v otrokovem življenju in z opazovanjem igre z lutko lahko vzgojitelj oz. starš opazi čustvene motnje oz. notranje težave, o katerih je otrok spregovoril z lutko. Lutka na roki predstavlja otroku novo osebo, njegovega prijatelja, ki je z njim vedno in tako otrok lažje sprejme nova pravila, stališča, norme in prijatelje ... Po teoretičnem delu pa sledi praktični del, kjer smo opisovali izdelavo lutk in scene za lutkovno-gledališko predstavo, ki smo jo odigrali otrokom v vrtcu. Prav tako smo opisali izvedene dejavnosti, ki smo jih izvedli v prvem in drugem starostnem obdobju.
Ključne besede: lutke, otrok, igra, vzgojitelj, domišljija, razvoj
Objavljeno: 11.04.2019; Ogledov: 72; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

35.
Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole
Lara Grešovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Ključne besede: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 74; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

36.
Vpliv nekaterih dejavnikov govornega razvoja na otroke, stare 3-4 leta
Špela Jereb, 2019, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Vpliv dejavnikov govornega razvoja v skupini otrok, starih 3 do 4 leta, avtorica najprej s pomočjo literature opisuje govorni razvoj, njegove stopnje ter podrobno opiše dejavnike govornega razvoja. Dejavniki, kot so spol, starost, izobrazba staršev in branje otroku imajo lahko velik vpliv na govorni razvoj, kar potrjujejo tudi številne raziskave, zato smo vpliv teh dejavnikov na otrokov govorni razvoj podrobno raziskali. Otroci obožujejo, ko jim beremo ali jih peljemo v knjižnico, s čimer jih tudi bralno motiviramo za kasnejše obdobje in vsakdanje življenje. Starši otrokom dajejo zgled in jim pomagajo pri razvoju govora. Z njihovo pomočjo otrok usvoji govor. Pri tem je zelo pomembno otrokovo ožje okolje, saj ga to lahko spodbudi ali zavre. Da bi lahko otroku pomagali in preprečili ovire v razvoju govora, moramo poznati dejavnike, ki nanj vplivajo. V naši nalogi smo ugotavljali, ali dejavniki govornega razvoja vplivajo na govorni razvoj otrok. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za starše in iz njih prepoznali, kateri dejavniki vplivajo na govorni razvoj. Iz raziskave pa smo ugotovili, da ima izobrazba staršev v nekaterih primerih vpliv na otrokov govorni razvoj. Ne moremo pa potrditi, da ima spol otroka, starost otroka in spol starša kakršenkoli vpliv na razvoj govora.
Ključne besede: govori razvoj, izobrazba staršev, spol otroka, branje, obisk knjižnice
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 60; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (575,24 KB)

37.
Razvijanje socialnih veščin pri izvajanju taborniških dejavnosti za otroke v predšolskem obdobju
Matej Brunšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine ali kompetence, ki omogočajo človeku uresničevati svoje namene in zadovoljevati svoje potrebe v socialnem okolju, je potrebno razvijati že v zgodnjem otroštvu. Šibko razvite socialne veščine lahko vodijo v vrsto različnih težav v adolescenci in odrasli dobi. Socialni razvoj poteka najprej v manjših, intimnih socialnih skupinah (družinah), nato pa v širših družbenih skupinah in organizacijah. S socializacijo otroci razvijejo navade, spretnosti, vrednote in nagibe, s katerimi postanejo odgovorni in ustvarjalni člani družbe. Za razvijanje socialnih veščin obstajajo tudi socialno interaktivne igre. Te omogočajo, da se otroci vživljajo v različne vloge, razvijajo solidarnost, spodbujajo medsebojno pomoč in upoštevajo različnost. Te igre pomagajo v skupino vključiti tiste otroke, ki so manj opazni ali zavrnjeni, hkrati pa spodbujajo sodelovanje za doseganje skupnih ciljev. Prav tak način dela je značilen za taborniško gibanje. V praktičnem delu naloge smo preizkušali način dela, ki ga taborniki uporabljajo pri delu z otroki in koliko je ta učinkovit za doseganje ciljev na področju razvoja socialnih kompetenc, saj smo skozi izvedbo taborniških dejavnosti na realnem vzorcu predšolskih otrok analizirali njihov napredek na socialnem področju. Ugotovili smo, da taborniške dejavnosti pozitivno vplivajo na komunikacijo, medsebojne odnose, reševanje problemov ter poznavanje sebe in drug drugega. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben napredek na področju raziskovanja tako razvoja socialnih kompetenc kot taborništva.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, socialne veščine, taborništvo, projektno delo
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

38.
Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocih
Teja Jurjevec, 2018, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost upoštevanja predlogov in barv na področju orientacije pri predšolskih otrocih bomo govorili o orientaciji, ki je pri otrocih, predvsem pri njihovem zaznavanju prostora, zelo pomembna. Diplomska naloga v teoretičnem delu opredeljuje predvsem razvoj govora in orientacije v predšolskem obdobju. Govori o vrstah govora in orientacije, ki jih otrok spoznava skozi igro. Ker je tema diplomske naloge v večini usmerjena na orientacijo v predšolskem obdobju, je pomembno, da opredelimo tudi razvoj govora, saj je v veliki meri povezan z orientacijo, barvami in tudi predlogi. Zelo pomembno pri vsem tem pa je tudi, da otrok zna poslušati, zato bomo spregovorili tudi o poslušanju, vrstah poslušanja ter kaj in kako poslušamo. Cilj diplomske naloge je, da ugotovimo, kako dobro otroci poznajo levo in desno roko, predloge ter barve.
Ključne besede: prepoznavanje leve in desne roke, razvoj govora, orientacija otrok, poslušanje.
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 34; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (917,60 KB)

39.
Pregled plesnih nastopov študentov predšolske vzgoje z vidika sodobnega plesa
Nina Šaruga, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pregled plesnih nastopov študentov predšolske vzgoje z vidika sodobnega plesa obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela je v teoretičnem delu poudarek na estetskih kriterijih v plesu, plesu v sklopu Kurikuluma za vrtce, sodobnem plesu in vlogi vzgojitelja pri izvajanju plesnih dejavnosti v vrtcu ter vidiki visokošolskega študijskega programa predšolske vzgoje. V empiričnem delu je bil namen pregledati plesne izdelke, ki so jih študentje pripravili v okviru izbirnega predmeta Plesna dramatizacija v vrtcu in ugotoviti odnos študentk/-ov do izdelkov svojih sošolk/-cev, na osnovi opazovalnih listov in analizi videoposnetkov. Podatki so kvantitativno obdelani s pomočjo deskriptivne statistike in frekvenčne distribucije. Ugotovljeno je, da so študenti/-ke v svojih izdelkih upoštevali značilnosti sodobnega plesa in pridobili pozitivne izkušnje iz plesnega področja.
Ključne besede: estetika, sodobni ples, predšolsko obdobje, otrokov razvoj, vloga vzgojitelja
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

40.
Prisotnost ročnih del v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Doroteja Ketiš, 2019, magistrsko delo

Opis: Že v prazgodovini so se ljudje ukvarjali z ročnodelskimi dejavnostmi, ki so se skozi zgodovino razvile in izpopolnjevale ter so prisotne še danes. Ročna dela in ustvarjalne dejavnosti nasploh povečujejo možnosti za večjo ustvarjalnost, motorične spretnosti ter blagodejno vplivajo na počutje. Prisotne niso samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v šoli ter umetniški praksi. V teoretičnem delu smo se osredotočili na ročna dela. Zapisali smo njihov pregled skozi zgodovino po obdobjih od predkamene dobe vse do danes. V sklopu tega smo opisali izbrana ročna dela. Posebno pozornost smo namenili pomembnim lastnostim ročnih del. Ob tem smo se osredotočili tudi na uveljavljanje ročnih del v pedagoškem procesu. V nadaljevanju smo izpostavili prisotnost ročnih del v umetniški praksi. Zanimal nas je tudi vpliv ročnodelskih dejavnosti na počutje. V empiričnem delu smo želeli preveriti stanje na področju ukvarjanja z ročnimi deli tako z vidika učencev kot z vidika učiteljev, ki izvajajo tovrstne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali se učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju ukvarjajo s kakšnim ročnim delom, v kakšni obliki so ročna dela prisotna v osnovni šoli ter kakšna je povezanost med ročnimi deli in počutjem učencev ob ukvarjanju z ročnimi deli oziroma ustvarjanju. Pozornost smo namenili tudi učiteljem, ki izvajajo tovrstne aktivnosti v osnovni šoli, kjer nas je zanimalo, ali ročna dela, s katerimi se ukvarjajo, izvajajo tudi v šoli ter v kakšni obliki. Osredotočili smo se na obstoj razlik glede na stratum učencev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da so v večini anketiranih šol ročna dela prisotna v obliki krožkov, v primestnih šolah je delež tovrstnih dejavnosti večji kot v mestnih šolah. Učenci se na splošno v večini ne ukvarjajo z ročnim delom. Ročnodelske dejavnosti na počutje učencev vplivajo pozitivno. Ob tem v večini učenci svoj prosti čas preživljajo s prijatelji v fizični obliki ali se gibljejo v naravi. Kaže se tudi povezanost v ukvarjanju z ročnimi deli in uporabo socialnih omrežij (tisti, ki se ukvarjajo z ročnim delom, manj uporabljajo socialna omrežja). Učitelji, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, jih v večini tudi izvajajo v šoli, najpogosteje pri pouku likovne umetnosti, nekaj pa tudi pri interesnih dejavnostih.
Ključne besede: ročna dela, ustvarjalnost, motorične sposobnosti, interesna dejavnost
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici