SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 3659
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica
Anja Hribar, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Kaj o okoljski vzgoji vedo in kako okoljevarstveno živijo učenci Osnovne šole Gorišnica je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer je opredeljen in opisan trajnostni razvoj, njegova zveza z vzgojo in izobraževanjem, opisana je okoljska vzgoja in predstavljena je občina Gorišnica (poudarjeno je predvsem šolstvo ter Osnovna šola Gorišnica, saj so njeni učenci predstavljali vzorec empirične raziskave). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (N=327), s katero je bilo ugotovljeno, da imajo anketirani relativno visoko znanje o varovanju okolja, pa vendar se slednje dosledno ne zrcali v njihovem ravnanju. Največ znanja o varovanju okolja izkazujejo anketirani učenci tretjega triletja, ki tudi najbolj okoljsko pravilno ravnajo. Glede na spol se tako v znanju kot tudi v ravnanju ne izkazujejo statistično značilne razlike. Najmanj znanja pa so anketirani učenci izkazali pri poimenovanju in razlagi pojmov, povezanih z varovanjem okolja.
Ključne besede: trajnostni razvoj, varovanje okolja, osnovna šola, znanje o varovanju okolja, okoljsko pozitivno ravnanje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 60; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

32.
Uporaba skladb, ki posegajo na jazz področje na glasbenih šolah in uvrstitev klarineta v nadstandardne jazz programe
Julija Fajhtinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Obravnava uporabo jazz skladb ali skladb, ki vsebujejo elemente jazza na klasičnih programih v nižjih glasbenih šolah, pojav klarineta v nadstandardnih jazz programih v svetu in v Sloveniji. Preučuje, ali učitelji na nižjih glasbenih šolah uvrščajo jazz skladbe ali skladbe z elementi jazza v svoje poučevanje, ali imajo kakšne izkušnje na tem področju in kako je na področju jazza v Sloveniji zastopan klarinet. Teoretični del obsega splošni del o jazzu in pojavu klarineta v tej zvrsti ter pogovore z aktivnimi jazz glasbeniki v Sloveniji, ki so iz svojih življenjskih aktivnostih na tem področju povedali, kako je bilo s pojavom jazza pri nas in kako je bilo s pojavom klarineta v jazzu. Z anketnim vprašalnikom smo torej izvedeli, ali se učitelji poslužujejo skladb, ki posegajo na področje jazza ali vsebujejo elemente jazza, če so imeli priložnost izobraževanja v tej smeri, kje so dobili znanje za poučevanje in če poznajo splošno področje jazza. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učitelji klasičnih programov na nižjih glasbenih šolah v Sloveniji.
Ključne besede: Jazz, glasbena šola, glasbeno šolstvo, klarinet, nadstandardni programi
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

33.
Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebami
Romana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

34.
Sociološki vidiki plavanja otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Saša Drevenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljeni trije večji sklopi, ki se nanašajo na otrokov razvoj: socialni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, čustveni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj otroka v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V nadaljevanju so opisani pomen družine in športne aktivnosti otroka ter vloga družbenih dejavnikov na vključevanje otroka prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v športne aktivnosti. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati intervjujev, opravljenih v kopališču Pristan. Intervjuvali smo deset vaditeljev plavanja treh plavalnih šol. Preučili smo odnos med otroki plavalci v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju do gibalne aktivnosti, do vrstnikov in družbe. Analizirali smo odgovore vaditeljev plavanja, učiteljev učencev, ki plavajo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu so tako predstavljeni odgovori z grafikoni in razlage, ki prikazujejo, da je sociološki vidik otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pomemben pri plavanju. Rezultati so pokazali pozitiven vpliv na socialni vidik razvoja otrok. Opažamo tudi širši vpliv na celostni razvoj otroka; vpliv družine, vaditeljev plavanja, vrstnikov in družbe.
Ključne besede: Otrok v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, gibalni razvoj, socialni razvoj, plavanje, družba.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

35.
Uspešnosti na področju učenja in vedenjske značilnosti pri učencih s posebnimi potrebami v prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom
Barbara Vanovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je uspešnost na področju učenja učenca z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) ter učenke z govorno-jezikovnimi motnjami, ki ima Prader-Willijev sindrom (PWS). V raziskavo sta bila vključena učenka in učenec tretjega razreda, ki imata oba GJM, učenka pa ima dodatno genetsko motnjo PWS. Učenca obiskujeta Prilagojeni program devetletne osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami. Zanimale so nas podobnosti obeh učencev na učnem in vedenjskem področju, kakor tudi razhajanja med njima. Učiteljem razrednega pouka, angleščine, športa in podaljšanega bivanja ter logopedinjama in delovni terapevtki smo razdelili ocenjevalne vprašalnike, s katerimi smo želeli ugotoviti razlike med učencem z GJM in učenko s PWS na področju uspešnosti pri učenju ter na področju vedenjskih značilnosti pri delu v razredu in pri individualni obravnavi (logoped, delovni terapevt). Prav tako nas je zanimalo, kateri zunanji in notranji dejavniki vplivajo na učni napredek in vedenjske značilnosti v različnih situacijah. Rezultati ocenjevalnih vprašalnikov so pokazali, da obstajajo razlike med učencema z GJM in PWS tako v razredu, kakor tudi pri individualni obravnavi. Uspeh na področju učenja je pri individualni obravnavi boljši kot v razredu, negativni vedenjski vzorci pa so manj prisotni. Opazili smo tudi razliko med učencema. Pri učenki s PWS se pogosto pojavljajo vedenjske značilnosti, ki so tipične za PWS, na področju uspešnosti pri učenju pa med učencema ni toliko odstopanj.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, govorno-jezikovne motnje, Prader-Willijev sindrom, uspešnost na področju učenja, vedenjske značilnosti, razred, individualna obravnava, logoped, delovni terapevt
Objavljeno: 11.12.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (8,00 MB)

36.
Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja - pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor
Medeja Marinič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja – pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretični del (v njem so opisani narava, naravoslovje in narava kot področje v Kurikulumu za vrtce (2013), psihofizične lastnosti pet- in šestletnikov in raziskovalno učenje), empirični del (v njem so predstavljeni rezultati pred- in potesta) in praktični del (vanj so vključene podrobne učne priprave, opisan je potek dela in pridana evalvacija narejenega). V diplomskem delu je predstavljen pedagoški eksperiment, s katerim je dokazano, da raziskovalno učenje pomembno vpliva na znanje otrok, saj sta na predtestu uravnoteženi skupini (eksperimentalna skupina = 20 otrok; kontrolna skupina = 18 otrok) na potestu izkazali različno visoke rezultate (otroci eksperimentalne skupine so bolje odgovorili na 20 od skupaj 23 vprašanj, pri dveh vprašanjih sta bili skupini izenačeni, na eno vprašanje pa so bolje odgovorili otroci kontrolne skupine).
Ključne besede: naravoslovje, področje narava, pedagoški eksperiment, raziskovalno učenje, hišni ljubljenci.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 154; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

37.
Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja - pedagoški eksperiment v oš ivanjkovci, vrtec ivanjkovci
Tjaša Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.  
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

38.
Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico"
Marijana Grahek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico" posreduje preko projekta izvedeno plesno dramatizacijo predšolskih otrok. V projektno delo smo vključili pri plesni vzgoji tudi ljudsko izročilo (otroške igre in plese) in ob tem preučili samostojno ustvarjanje in improviziranje otrok. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili ključnih poglavij o plesu, ljudskem izročilu, plesni dramatizaciji in projektu. V empiričnem delu je bilo preučeno plesno izražanje otrok pri ustvarjanju plesne dramatizacije. Predstavili smo plesne priprave posameznih prizorov in vzporedne dejavnosti po tednih, ki so bile obdelane s kvalitativno analizo posameznih načrtovanih srečanj. Projekt je potekal pri dveh najstarejših skupinah enote Čebelica Vrtca Ciciban Ljubljana. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju otrok z upoštevanjem medpodročnih povezav po Kurikulumu za vrtce. Pri otrocih smo želeli vzbuditi prijetno vzdušje in veselje do plesnega ustvarjanja. To nam je skozi načrtovano vzgojno delo tudi uspelo. Ugotovili smo, da so otroci, stari 5–6 let, sposobni izpeljati preko projekta zadano nalogo, v našem primeru plesno dramatizacijo, vendar ne brez pomoči vzgojitelja ali druge odrasle osebe.
Ključne besede: ples predšolskega otroka, ljudsko izročilo, plesna dramatizacija, ustvarjalnost predšolskega otroka, improvizacija predšolskega otroka
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 133; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

39.
Pouk z raziskovanjem - pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh
Nastja Nudl, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo Pouk z raziskovanjem  pedagoški eksperiment v petem razredu OŠ Sladki Vrh sestavljajo trije med seboj povezujoči se deli  teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so trije sklopi, ki se nadgrajujejo in dopolnjujejo ter podpirajo raziskovalni problem. V naravoslovnem sklopu je predstavljeno naravoslovje (poudarek je na zgodnjem naravoslovju) in vreme (poudarjen je vpliv Sonca na vreme). V psihološko didaktičnem sklopu so predstavljene psihološko fizične lastnosti desetletnikov, edukacijska vertikala naravoslovnih vsebin, izkustveno učenje, pouk z raziskovanjem in učni predmet naravoslovje in tehnika. V geografskem sklopu je predstavljen kraj Sladki Vrh, OŠ Sladki Vrh in peti razred, v katerem je pedagoški eksperiment potekal. V empiričnem in praktičnem delu magistrske naloge je opisan pedagoški eksperiment in predstavljeni so njegovi rezultati. Ugotovljeno je, da pouk z raziskovanjem vpliva na znanje otrok.
Ključne besede: pouk z raziskovanjem, naravoslovje in tehnika, peti razred, pedagoški eksperiment, znanje učencev.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 151; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

40.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Ključne besede: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 195; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (959,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici