SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 3400
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Beneški bienale sodobne umetnosti in pouk likovne umetnosti v osnovni šoli
Tomaž Zupančič, Andrej Velikonja, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljena empirična raziskava uvajanja sodobne umetnosti v pedagoško prakso. Poudarjen je pomen sodobne umetnosti ter podani kronološki pregled Beneškega bienala zadnjih petnajstih let in didaktične smernice za uvajanje sodobne umetnosti v pouk. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, izvedena v šolskem letu 2015/16 na vzorcu 117 učencev zadnjega triletja osnovne šole. Na podlagi izbranih del so bili razdelani trije tematski sklopi. Ugotovili smo, da je bil odziv učencev večstransko pozitiven. Poudarili smo razlike med odzivi učencev glede na starost. Na podlagi rezultatov raziskave smo z upoštevanjem sodobnih likovnih praks izoblikovali smernice za izvajanje pouka likovne umetnosti.
Ključne besede: sodobna umetnost, Beneški bienale, pouk umetnosti, likovna umetnost, osnovna šola
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

32.
VLOGA ODRASLIH PRI SPOLNI VZGOJI OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Sabina Bartolj, 2017, diplomsko delo

Opis: Izkušnje, ki si jih otrok pridobi v predšolskem obdobju, imajo velik vpliv na njegovo poznejše pojmovanje odnosov med spoloma ter spolnost. Iz tega razloga spolna vzgoja nikakor ne bi smela biti zanemarjena s strani staršev in strokovnih delavcev. Odrasli namreč pogosto menijo, da je otroštvo obdobje nedolžnosti in zanemarijo vpliv zgodnjih let na poznejšo spolnost. Pravilna skrb za vzgojo otrok vključuje tudi pravilno spolno vzgojo, katere cilj je naučiti otroke ljubezni, ki človeka spremlja skozi celo življenje. V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo na vzorcu 264 staršev in 136 strokovnih delavcev v vrtcu. Pri raziskovanju stališč smo ugotovili, da se strokovni delavci bolj kot starši zavedajo potrebe po pogovarjanju o spolnosti z otroki, ocenjujejo, da imajo tudi več znanja o tem, kaj mora otrok vedeti o spolni vzgoji med 3. in 6. letom, bolj vedo, kako se pogovarjati z otroki o tej temi in imajo bolj toleranten odnos do masturbiranja. Starši pa pogosteje od vzgojiteljev menijo, da se je z otrokom potrebno pogovarjati o vrednotah in stališčih glede spolnosti. Pri raziskovanju izvajanja dobrih praks glede spolne vzgoje smo ugotovili, da strokovni delavci pogosteje kot starši uporabljajo literaturo pri pogovorih o spolnosti, pogosteje spodbujajo igro vlog na to temo ter pogosteje skupaj z otroki prebirajo literaturo na temo spolnosti. Rezultati tudi kažejo, da starši in strokovni delavci redko sami spodbudijo pogovor o spolnosti, prav tako se tudi premalo zavedajo pomembnosti pogovorov na to temo. Analiza prostih odgovorov je pokazala, da se največ anketirancev zaveda pomena spolne vzgoje v predšolskem obdobju, precej jih je menilo, da je potrebno otroke učiti le osnovne informacije o razlikah med spoloma ter o odnosu med moškim in žensko, nekateri pa so mnenja, da je spolnosti tabu tema. Celotna raziskava nakazuje, da je spolna vzgoja še vedno premalo poudarjena, mnogi nimajo o tem ustreznih predstav, izražajo strah in negotovost, otroci imajo o tem premalo znanja in informacij. Tema o spolnosti sicer na prvi pogled ni zelo opazna in problematična, lahko pa ima zelo daljnosežne in globoke posledice v obdobju odraščanja in odraslosti, če v zgodnjem otroštvu temu ne posvetimo ustrezne pozornosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, spolna vzgoja, spolnost, vloga staršev, vloga strokovnih delavcev
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

33.
Sodelovanje vrtca s starši: pogovorna ura
Polonca Zamuda, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Sodelovanje vrtca s starši: pogovorna ura, je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu so predstavljene vse oblike sodelovanj s starši v vrtcih. Največji poudarek je dan razčlenitvi in predstavitvi formalne oblike sodelovanja – pogovorni uri. Predstavljen je opis pogovorne ure, kaj naj bi zajemala, kako se je nanjo potrebno pripraviti. V empiričnem delu je priprava pogovorne ure, njena izvedba in pogled nanjo z vidika vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic v Vrtcu Radenci – Radenski mehurčki. V raziskavo so bile vključene strokovne delavke vseh enot tega vrtca. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili med vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic omenjenega vrtca, obdelali smo jih s programom za statistično obdelavo podatkov, imenovanim SPSS. Cilj je bil izvedeti, kako na določene segmente, vezane na pogovorno uro, gledajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic določenega vrtca, glede na njihovo starost, delovno mesto in okolje delovnega mesta. Ugotovili smo, da je večina strokovnih delavk enakega mnenja, ne glede na starost, delovno mesto in okolje delovnega mesta.
Ključne besede: Pogovorna ura, sodelovanje, starši, vrtec, vzgojitelj.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

34.
Strategije upodabljanja prostora pri likovnem izražanju v predšolskem obdobju glede na spol
Tadeja Osterc, 2017, diplomsko delo

Opis: Razvoj vsakega otroka je edinstven, kar pomeni, da se vsak otrok razvija drugače od svojih vrstnikov. Otrok se celostno razvije, ko ima možnost likovnega izražanja. Za razvoj likovnega izražanja so značilne stopnje, ki so starostno opredeljene. Otrok lahko določeno stopnjo razvoja doseže prej ali kasneje. Stopnje so povezane in se mešajo. Pomembno se nam zdi, da je vsak vzgojitelj seznanjen s stopnjami razvoja, jih prepozna in jih zna uporabljati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili in preučili značilnosti likovnega izražanja, razvoj in stopnje razvoja glede na spol, kako sta povezana otrok in prostor, razlike v spolu in likovno področje risanja. V empiričnem delu smo s testno pripravo izvedli dejavnost v Vrtcu Lendava - Lendvai Óvoda. Analiza pridobljenih podatkov zajema otroke, stare 4–6 let. Risali so motiv prostora igralnice. Zanimalo nas je, na kakšne načine upodabljajo prostor. Rezultati prikazujejo razlike v spolu, deklice narišejo več podrobnosti, bolj zapolnijo format, boljše so v upodabljanju prostora ter dlje časa rišejo kot dečki. Ugotovili smo, da mlajši otroci, 4–5 let, rišejo dlje časa kot starejši, 5–6 let. Na risbah so največkrat uporabili prikaz prostora s talno črto, ki je spodnji rob papirja, najmanj pa zvračanja.
Ključne besede: likovno izražanje, prostor, predšolski otrok, risba, spol
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,02 MB)

35.
Čustva predšolskih otrok pri obisku zobozdravnika
Tina Janušić, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Čustva predšolskih otrok pri obisku zobozdravnika smo želeli podrobneje ovrednotiti in raziskati, kako vplivajo čustva na otroka pred in po obisku zobozdravnika ter kako vpliva njegovo obnašanje pred in po obisku na starše oziroma skrbnike, ki so ga pripeljali k zobozdravniku. V teoretičnem delu je predstavljeno razvojno obdobje otroka, otrokova navezanost, značilnosti otrokovih čustev, opisan je tudi strah in odziv otroka na obisk pri zobozdravniku. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in neeksperimentalne kavzalne metode na vzorcu iz konkretne populacije 89 otrok raziskali, ali otroci, ki so bolje pripravljeni in motivirani za obisk zobozdravnika s strani staršev reagirajo bolj pozitivno kot otroci, ki so slabše pripravljeni. Preučili smo otrokovo obnašanje do staršev oziroma skrbnikov pred in po obisku zobozdravnika. S pomočjo absolutne frekvence smo izračunali odsotne frekvence in ugotovili, da starši svoje otroke pripravijo na obisk zobozdravnika največkrat s pomočjo pravljic, pogovora in obljub. Otroci pred obiskom največkrat začutijo strah, ki ga pokažejo z jokom. Do oseb, ki jih pripeljejo na pregled k zobozdravniku, pred pregledom niso bili agresivni, vendar pa je polovica otrok ignorirala osebo, ki jih je pripeljala. Po pregledu 86 od anketiranih otrok te osebe ne želi izpustiti in si želi njenega objema.
Ključne besede: čustva, navezanost, predšolski otrok, strah, zobozdravnik
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (540,72 KB)

36.
Zasnova trim steze v vrtcu Tezno
Andreja Krajnc, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj in namen diplomske naloge z naslovom Zasnova trim steze v vrtcu Tezno je ugotoviti, ali je trim steza v medpodročni povezavi med gibanjem in naravo primerna oblika izvajanja dejavnosti v vrtcih tako v prvem kot v drugem starostnem obdobju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena in opisana trim steza. V drugem delu je poudarek na načrtovanju in izvedbi projekta trim steze v vrtcu Tezno, ki je bil zasnovan v medsebojni povezavi z naravoslovno učno potjo. Projekt je bil izveden s pomočjo deskriptivne raziskovalne metode, pri kateri je šlo za preverjanje znanega dejstva in pojmov. Dejstvo smo preverili na neslučajnostnem konkretnem vzorcu otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da je trim steza, kot oblika usmerjene gibalne dejavnosti v gozdu, primerna za otroke prvega starostnega obdobja in za otroke drugega starostnega obdobja. Gibalne dejavnosti so bile v projektu ustrezno zastavljene glede na starost in gibalno zmožnost otrok, načrtovane so bile v medpodročni povezavi z naravoslovnimi dejavnostmi v gozdu po sklicevanju na zgodbo Netopir Boromir in gozdna pot. Otroci v gozdu ne potrebujejo veliko spodbude in motivacije, saj jih motivira in h gibanju spodbuja narava sama. Tovrstna gibalna aktivnost je učinkovita za pospešen telesni in gibalni razvoj, otrokom omogoča reševanje problemov, gozd pa jim nudi izkušenjsko bogato okolje. Otroci gozd doživijo zelo čustveno zaradi česar ostane doživetje v njihovem spominu še nekaj časa po izvedeni dejavnosti. Ob pozitivnih kritikah otrok prvega in drugega starostnega obdobja, kot tudi vzgojiteljic in športne pedagoginje, smo ugotovili, da otroci potrebujejo in si želijo več tovrstnih gibalnih dejavnosti v času bivanja v vrtcu.
Ključne besede: Gozd, medpodročno povezovanje, predšolski otrok, usmerjena gibalna dejavnost.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (2,04 MB)

37.
Numicon pri matematiki v vrtcu
Andreja Slavic, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Numicon pri matematiki v vrtcu je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili matematiko v vrtcu, se osredotočili na pomen didaktičnih pripomočkov, jih nekaj opisali ter predstavili načine njihove uporabe. Pregledali smo tudi raziskave in podali dosedanje ugotovitve o uporabi pripomočkov na predšolskem področju. Poseben poudarek pa smo namenili Numiconu. Opisali smo njegove začetke, ga predstavili in poudarili njegovo vlogo pri prenašanju matematičnih vsebin, posebej tistih s področja aritmetike in algebre, na predšolske otroke. Zapisali smo matematične koncepte, katere lahko dosegamo z njim v predšolskem obdobju ter predstavili raziskavo o učinkovitosti pripomočka v prvem in drugem razredu osnovne šole. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo vodenega intervjuja, z vzgojiteljicami iz različnih vrtcev. Namen je bil prikazati pomen in uporabo didaktičnih pripomočkov vzgojiteljicam na področju matematike, večjo pozornost pa smo namenili Numiconu, kjer nas je zanimalo, na kakšen način in zakaj bi ga vzgojiteljice vključile v svoje delo in ali pri tem vidijo kakšne omejitve. Ker je v slovenščini malo gradiva za uporabo Numicona v predšolskem obdobju, smo v praktičnem delu podali nekaj primerov za uporabo tega pripomočka s predšolskimi otroki na področju matematike.
Ključne besede: Numicon, matematika v vrtcu, predšolska vzgoja, didaktični pripomočki, matematične aktivnosti
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (3,60 MB)

38.
Oblikovanje matematičnih besedilnih nalog učencev 3. razreda na podlagi fotografij
Simona Kolman, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta predstavljena pojma problemska situacija in matematični problem skupaj z značilnostmi. Opisan je pomen vključevanja matematičnih problemov v pouk. Nato so dodani cilji iz učnega načrta, ki se navezujejo na matematične probleme. Sledita opis vključevanja dejavnosti oblikovanja besedilnih nalog v pouk matematike in predstavitev izhodišč, na podlagi katerih lahko učenci sami oblikujejo besedilne naloge. Poudarjeno je oblikovanje besedilnih nalog na podlagi fotografij. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testa, ki so ga reševali tretješolci. Njihova naloga je bila, da so si med dvanajstimi ponujenimi fotografijami izbrali dve in na podlagi vsake izbrane fotografije zapisali po eno besedilno nalogo in njeno rešitev. Rezultati raziskave so pokazali, da so učenci v tretjem razredu sposobni samostojno oblikovati matematično besedilno nalogo, vendar niso bile vse zapisane besedilne naloge rešljive. Prav tako niso vsi pravilno rešili svojih nalog. Učenci so v besedilnih nalogah največkrat uporabili računski operaciji seštevanja in odštevanja ter opisali nerealistične življenjske situacije.
Ključne besede: matematika, problemska situacija, matematični problem, besedilne naloge, oblikovanje besedilnih nalog
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,67 MB)

39.
Značilnosti vodenja oddelka na razredni stopnji osnovne šole
Manja Kovač, 2017, magistrsko delo

Opis: Poklic učitelja je za mnoge najlepši poklic na svetu, saj je smisel tega dela oblikovanje osebnosti otrok, ki šele začenjajo svojo življenjsko pot. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti vodenja oddelka na razredni stopnji osnovne šole. Podrobneje so opisani razredništvo, naloge in vloga razrednika ter njegove kompetence. Predstavljena je tudi zakonodaja s tega področja. Vsakemu razredniku je dodeljen oddelek, ki ga mora vodi v skladu z normativi, ki jih določa zakonodaja. Za uspešno vodenje pa je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na uspešnost ter uporabiti preventivne ukrepe z namenom, da vzgojno-izobraževalni proces nemoteno poteka. Vsak posameznik je osebnost zase, edinstven in neponovljiv, zato razrednik nima recepta za uspešno poučevanje, ki bi lahko deloval pri vseh učencih. Vsaka skupina učencev ima svoje pozitivne in negativne lastnosti, zato mora učitelj dobro poznati vse učence ter šele nato izoblikovati smernice, ki bodo primerne za uspešno vodenje razreda. Pri tem si lahko razrednik pomaga s teoretičnimi izhodišči, ki so predstavljena v nalogi. Med najpomembnejše dejavnike štejemo organizacijo in artikulacijo pouka, razredno klimo, medsebojne odnose, komunikacijo ter avtonomnost in odnos učitelja do lastnega dela ter seveda tudi do učencev. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, s katero smo preverjali mnenja učiteljev o njihovem načinu vodenja oddelka. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, dobljeni rezultati pa so primerjani z opazovanjem pouka. Ugotovili smo, da so učitelji mnenja, da je razredništvo pomembna vloga, ki od njih zahteva dodatno odgovornost in doslednost pri delu. Ključ do uspešnega vodenja razreda so po mnenju učiteljev poleg doslednosti in odgovornosti učitelja tudi medsebojni odnosi v razredu ter organizacija pouka. Splošno povzeto so rezultati raziskave pokazali, da učitelji navajajo, da v razredih uporabljajo smernice, ki so predstavljene v strokovni literaturi, vendar je od vsakega učitelja odvisno, v kolikšni meri daje poudarek na teh izhodiščih, ki so pomembna za uspešno vodenje oddelka.
Ključne besede: razrednik, vodenje, oddelek, razredna stopnja
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1020,97 KB)

40.
Zaznavanje in doživljanje umetniških del pri učencih v 5. razredu osnovne šole
Tjaša Onišak, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Zaznavanje in doživljanje umetniških del pri učencih v 5. razredu osnovne šole smo izvedli študijo primera, s pomočjo katere smo raziskovali, kako učenci v 5. razredu osnovne šole zaznavajo ter doživljajo kiparsko umetniško delo – spomenik Borisa Kidriča v Mariboru – preko treh različnih stopenj, pri čemer vsaka posamezna stopnja nadgrajuje prejšnjo. V teoretičnem delu smo najprej predstavili sam pomen likovne umetnosti v življenju posameznika, opredelili pojma umetnost in umetniško delo, ločili original od reprodukcije, navedli različne metode za približevanje umetniškega dela učencem, predstavili metodi estetskega transferja in estetske izkušnje ter opisali avtentični prostor in zakaj je le-ta pomemben pri doživljanju umetnine. Za empirični del naloge pa smo izvedli raziskavo, pri kateri smo si izbrali 5. razred na eni izmed osnovnih šol v Mariboru ter načrtovali in izvedli tri učne enote (zadnja se je delila na dva obiska), preko katerih smo želeli ugotoviti, kako učenci zaznavajo in doživljajo spomenik Borisa Kidriča v Mariboru, najprej preko golega opazovanja reprodukcije brez dodatnih informacij, nato preko opazovanja reprodukcije s predstavitvijo forme, teme in konteksta, nato pa še preko obiska kiparskega dela v avtentičnem prostoru. Študija primera je pokazala, da učitelj najlažje pripravi in izpelje uro, pri kateri učencem pokaže reprodukcijo brez kakršnihkoli informacij, vendar ti od nje tudi najmanj odnesejo. Če reprodukcijo obogati s skrbno izbranimi informacijami, se pokaže velik napredek v zaznavi, predvsem kar se tiče zapisanih vtisov s strani učencev. Največje doživetje pa je učencem predstavljal obisk umetniškega dela v avtentičnem prostoru, saj so tam veliko informacij pridobili preko drugih čutov in ne samo preko vida. Pri izdelkih učencev je prav tako možno opaziti napredek, predvsem v natančnosti in številu detajlov, ki so jih upodobili. Če povzamemo, je naša ključna ugotovitev ta, da obisk umetniškega dela v avtentičnem prostoru učenca obogati s pomembno izkušnjo, mu omogoči zaznavo umetniškega dela s še drugimi čutili kot samo z vidom ter ga privede do večje apreciacije umetniških del. Edina ovira, s katero smo se srečali, je pomanjkanje časa pri obisku v avtentičnem prostoru.
Ključne besede: Kiparsko delo, reprodukcija, avtentični prostor, čutila, estetska izkušnja.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (2,93 MB)

Iskanje izvedeno v 0.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici