SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 3477
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Sodobni ples in plesna vzgoja v predšolskem obdobju
Nika Plohl, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Sodobni ples in plesna vzgoja v predšolskem obdobju je predstavljen ples, in sicer njegova zgodovina, ki je razdeljena na: ples v starih kulturah, ples v obdobjih renesanse, baroka, romantike in nemškega ekspresionizma ter sodobni ples. Omenjeni so predstavniki sodobnega plesa in na kratko predstavljena njihova pomembna dejanja. Zgodovina sodobnega plesa je razdeljena na čas po 1. in 2. svetovni vojni. Poiskali smo šole, ki izvajajo program sodobnega plesa v Sloveniji, in jih navedli. V nadaljevanju smo se osredinili na plesno vzgojo v vrtcu, navedli cilje, ki jih moramo upoštevati, metode in oblike, ki jih uporabljamo pri delu, ter opredelili, kako otroke spodbudimo k plesni dejavnosti.
Ključne besede: Ples, zgodovina plesa, sodobni ples, plesna vzgoja, vrtec, kurikul.
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (631,94 KB)

32.
Zgodovina lutkarstva
Maja Korenak, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zgodovina lutkarstva smo želeli raziskati lutke in zgodovino lutkarstva. Namen diplomskega dela je bil, da s pomočjo strokovne literature naredimo pregled in izvor zgodovine lutkarstva. Osredotočili smo se tudi na različne vrste lutk in jih opisali. Zanimalo pa nas je tudi lutkarstvo na Slovenskem in pomembni slovenski lutkarji. Diplomsko delo je teoretično in pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature. Lutka je že od nekdaj okoli nas. Ta starodavna umetnost se pojavi že v pradavnini in je prisotna ter priljubljena še dandanes po vsem svetu. Seveda se je lutka skozi različna časovna obdobja spreminjala, ampak bila prisotna skoraj vsepovsod. V lutkovnih predstavah uživajo ljudje vseh starosti, priljubljena pa je tudi v vrtcih in šolah. Lutkarstvo poznamo kot umetniško gledališko zvrst, vzgojno-terapevtsko sredstvo in kot otroško kreativno igro. Za začetnika lutkarske dejavnosti v Sloveniji štejemo Milana Klemenčiča, ki je sestavil repertoar Slovenskega marionetnega gledališča in postavil pomembne temelje slovenskega umetniškega lutkarstva.
Ključne besede: lutke, lutkarstvo, zgodovina lutkarstva, izvor lutke, otrok in lutka, slovensko lutkarstvo, pomembni slovenski lutkarji.
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

33.
Vloga starih staršev v razvoju predšolskega otroka
Mojca Kogoj, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se je proučevalo vlogo starega starša pri negi, vzgoji in razvoju predšolskega otroka. Temeljni cilj je bil ugotoviti vključenost starih staršev v življenje in razvoj njihovega predšolskega vnuka oziroma vnukinje. Stari starši v otrokovem življenju igrajo določeno vlogo, ki se skozi otrokov razvoj in odraščanje spreminja. Prva vloga starega starša je vloga negovalca, ko je otrok še dojenček. Kasneje se vloge spreminjajo glede na odnos med starim staršem in otrokom. Teoretični del naloge je bil osredotočen na posamezna področja otrokovega razvoja (telesni, spoznavni, gibalni, čustveni, socialni in razvoj risbe in igre), v empiričnem delu pa se je preverjalo, kakšno vlogo imajo stari starši pri razvoju predšolskega otroka. Oblikovan je bil anketni vprašalnik zaprtega tipa, ki obsega dejavnosti vseh področij otrokovega razvoja, z ocenjevalno lestvico, kako pogosto se stari starši v določeno dejavnost vključujejo. 400 anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih po različnih vrtcih po Sloveniji (Deskle, Nova Gorica, Ljubljana, Maribor, Ruše, Bistrica ob Dravi, Braslovče), in sicer v skupinah otrok druge starostne stopnje. Veljavnih vrnjenih vprašalnikov je bilo 261. Od tega jih je rešilo 34,4 % starih očetov in 65,5 % starih mam. Podatki so bili obdelani glede na spol, starost in zaposlitev starih staršev ter tabelarično prikazani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo razlike v vključenosti starih staršev glede na spol starega starša, saj so stare mame v nego in vzgojo vnukov vključene bistveno več kakor stari očetje. Ravno tako obstajajo razlike med starimi starši, ki so mlajši od 60 let, in starimi starši, ki so starejši. Mlajši so v nego in vzgojo vnukov vključeni bistveno več. V primeru zaposlitve starega starša pa je bila statistično značilna razlika v primeru petih dejavnosti, v katerih se ne opazi bistvene razlike glede zaposlitve starega starša ter njegove vključenosti v nego in vzgojo vnukov.
Ključne besede: Vnuk, vnukinja, stari starši, razvoj, predšolski otrok.
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

34.
Slikopis v mladinski književnosti: značilnosti in vloga
Špela Vaupot, 2018, magistrsko delo

Opis: Slikopis je zelo pomemben predvsem za bralce začetnike za prijaznejši vstop v samostojno branje. Namen tega magistrskega dela je opredeliti slikopis in njegove lastnosti ter značilnosti. Slikopis smo umestili v tipologijo knjig, povezali smo ga z multimodalnostjo in multimodalnim besedilom, kar slikopis pravzaprav je. Po analizi zbirke slikopisov Čez griček v gozdiček (Štefan in Reichman, 1995) in Zgodbe v sličicah (Krempl in Stropnik, 2003) ter slikopisa Kobilica in polžek (Zorec in (Zorec) Kump, 2010) smo se osredotočili na to, katere so pravzaprav tiste besede, ki jih sličice nadomeščajo in zakaj. Z uporabo različnih metod dela smo ugotovili, da lahko slikopis uvrstimo med slikanico in ilustrirano knjigo, bolje rečeno, slikopis je pravzaprav poseben tip slikanice, saj so ilustracije (sličice, ki predstavljajo nadomeščene besede) vsekakor povezane z besedilom in hkrati oblikovane v zgodbo. Prav tako pa slikopis količinsko ne vsebuje toliko besedila, kot je značilno za ilustrirano knjigo. Slikopis je multimodalno delo, saj vključuje dva koda sporočanja (jezikovni in likovni kod), ki ju moramo razumeti in med seboj povezovati, da pridemo do pomena zgodbe. V njem so s sličicami najpogosteje nadomeščeni samostalniki, saj ti omogočajo nedvoumne, enoznačne upodobitve.
Ključne besede: Slikopis, sličica, samostalnik, multimodalna besedila, slikanica
Objavljeno: 19.03.2018; Ogledov: 53; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

35.
Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s starši
Maja Natek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Samoocena študentov predšolske vzgoje glede kompetenc sodelovanja s starši je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili študij predšolske vzgoje ter pomembnost prakse za naš poklic. Velik poudarek smo dali oblikam sodelovanja v vrtcu med vzgojitelji in starši, saj temu veliko pozornosti namenjamo tako vzgojitelji kot starši. Starši, ki otroka prvič vpišemo v vrtec, imamo možnost, da se sami odločimo za vrtec, prav tako pa se ob otrokovem prihodu v vrtec seznanimo z uvajanjem, vsakodnevnim sodelovanjem in kasneje tudi s prehodom iz vrtca v šolo. Kompetence, ki si jih študentje pridobimo skozi izobraževanje, pa so ravno tako pomembne. Kompetence smo opredelili in jih predstavili po ravneh. Empirični del zajema raziskavo o pripravljenosti študentov predšolske vzgoje na sodelovanje s starši. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med študente treh fakultet v Sloveniji, in sicer na mariborski, ljubljanski in primorski fakulteti. Vseh izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 120. Zanimalo nas je, katere oblike sodelovanja se jim zdijo pomembne, koliko se čutijo usposobljene za sodelovanje s starši.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: otrok, sodelovanje s starši, kompetence vzgojiteljev
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

36.
Govorna komunikacija predšolskih otrok
Sonja Serec, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo se najprej osredotočili na definicijo komunikacije in oblike le-te, podrobneje smo opisali verbalno in neverbalno komunikacijo, predstavili smo razvoj možganov in vpliv komunikacije na njihov razvoj ter sam govorni razvoj. Teoretični del zaključujemo z vzgojiteljem predšolskih otrok in njegovimi nalogami pri razvoju komunikacije. V empiričnem delu preučujemo govorni odnos med strokovnimi delavkami vrtca – vzgojiteljicami predšolskih otrok in otroki. Namen naše raziskave je bil ugotoviti govorno interakcijo v vrtcu predvsem z vidika reagiranja in iniciative vzgojitelja ter reagiranja in iniciative otrok po Flandersovi metodi razredne interakcije. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik glede na delovno dobo vzgojiteljic in starost otrok. Rezultati prikazujejo, da je najbolj zastopana kategorija »samostojne izjave otrok«, ki je del iniciative otrok, sledi ji vzgojiteljeva iniciativa s kategorijo »zastavljanje vprašanj«. Indeks indirektnosti je zelo visok. S tem smo dokazali, da v vrtcu Beltinci vzgojiteljice največji poudarek dajejo samostojnemu izražanju in mišljenju otrok.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, predšolski otrok, govorni razvoj, komunikacija
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 59; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

37.
Televizija kot dejavnik v otrokovem razvoju
Samanta Železen, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali medije in predvsem televizijo kot pomemben dejavnik v otrokovem razvoju. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Mediji so dandanes prisotni povsod. So del našega vsakdanjika in jih srečamo na vsakem koraku. Tudi predšolski otroci se z mediji srečujejo vsak dan; doma, na poti v vrtec, v vrtcu itd. Otroci se srečujejo z različnimi junaki, ki jim predstavljajo jim vzor in se poistovetijo z njimi. Gledajo različne risanke, programe, oddaje, pri tem pa je zelo pomembna vloga staršev in vzgojiteljev. Starši in vzgojitelji lahko veliko pripomoremo k temu, da nadzorujemo vsebine, ki jih otroci gledajo, gledamo televizijo z njimi, se z njimi pogovarjamo, jih spodbujamo in poskušamo najti čim več pozitivnih vplivov televizije, so pa vsekakor prisotni tudi negativni vplivi. V diplomski nalogi smo želeli raziskati in ugotoviti, na katera področja vpliva televizija, zakaj otroci gledajo televizijo in kako razumejo gledane oddaje, seznaniti se z negativnimi in pozitivnimi vplivi televizije, ugotoviti, kako televizija prispeva k razvoju nasilja in agresije predšolskega otroka, ter raziskati, kako starši in vzgojitelji lahko pripomorejo k temu, da predšolski otrok televizije ne gleda prekomerno in kako mu omejiti gledanje televizije. V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako televizija vpliva na razvoj predšolskega otroka. Zastavili smo si šest hipotez, in sicer: predšolski otroci anketiranih staršev v povprečju gledajo televizijo največ 2 uri na dan, predšolski otroci anketiranih staršev si pogosto zaželijo igrače in druge stvari iz oglasov, ki jih zasledijo po televiziji, anketirani starši svojim predšolskim otrokom postavijo omejitve in pravila o gledanih televizijskih oddajah, predšolski otrok posnema junake, ki jih vidi po televiziji, pretirano gledanje televizije ima negativen vpliv na zdravje predšolskih otrok in predšolski otroci anketiranih staršev po televiziji največkrat gledajo risanke.
Ključne besede: mediji, televizija, predšolski otrok, oglaševanje, otrokov razvoj
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 32; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

38.
Miselni izzivi v vrtcu
Alja Mihelčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Miselni izzivi so dejavnosti, ki otrokom in odraslim predstavljajo izziv. Otroci se različno odzovejo na miselne izzive. Nekatere spodbudijo k reševanju le-teh, nekaterim predstavljajo negotovost, nekaterim veselje. Večini izmed njih predstavljajo izziv, zaradi česar tovrstne miselne in gibalne dejavnosti pritegnejo njihovo pozornost. Diplomsko delo z naslovom Miselni izzivi v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so zapisane strokovne razlage iz literature, ki zajema to področje. Opredelili smo, kaj so miselni izzivi pri čemer smo se osredotočili na štiri razvojna področja otrokovega razvoja: kognitivni in socialni razvoj, čustveni, gibalni ter govorni razvoj. Zanimalo nas je, zakaj so ta področja pomembna in kako vplivajo na miselni razvoj otroka. Predstavljeni so tudi vidiki pogojeni z miselnimi izzivi in kaj vse je potrebno za njihov razvoj pri otrocih. Empirični del temelji na opazovalnih listih, ki smo jih pripravili pred izvajanjem dejavnosti z otroki. Dejavnosti so bile pripravljene za spodbujanje miselnih izzivov iz razvojnih področij omenjenih v teoretičnem delu. Opazovalni listi so bili izvedeni v dveh opazovanjih, in sicer v skupini prvega starostnega obdobja od 2. do 3. leta starosti. Pri obeh opazovanjih je bil prvi poskus brez sugestije, medtem ko je bil drugi poskus izveden s sugestijo. Preverjali smo tudi uspešnost pri prvem in drugem opazovanju. Ugotovljeno je bilo, da je večini otrok šlo boljše pri drugem opazovanju in da so otroci z večkratnim ponavljanem uspešnejši. Spol otroka ni vplival na rezultate.
Ključne besede: Čustveni razvoj, gibalni razvoj, igra, miselni izziv.
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

39.
Zmožnost razumevanja slovenskih in angleških frazemov pri učencih 5., 7. in 9. razreda osnovne šole
Barbara Šimenc, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so tako v slovenščini kot v angleščini pogosto prisotni v našem vsakdanjem življenju. So izrazi, ki bogatijo naš jezik in jih najdemo tako v umetnostnih besedilih kot tudi v vsakdanji komunikaciji. Vendar pa je razumevanje frazemov v primerjavi z ostalimi besedami in besednimi zvezami velikokrat težje, saj so večinoma rabljeni v prenesenem pomenu. V slovenskih in angleških risankah, filmih in knjigah lahko zasledimo veliko frazemov. Tudi v šoli se srečamo z njimi, in sicer v učbenikih, delovnih zvezkih in tudi nacionalnih preverjanjih znanja. Najpomembnejše je, da učenci frazeme razumejo, zato smo v sklopu magistrske naloge raziskali, s koliko frazemi v slovenskem in angleškem jeziku se učenci srečajo v šoli in kakšne so zmožnosti razumevanja teh frazemov pri učencih petega, sedmega in devetega razreda osnovne šole. V nalogi smo se osredotočili na frazeme s prenesenim pomenom. Zanimale so nas razlike, ki nastajajo v razumevanju frazemov glede na starost učencev, glede na vrsto in glede na jezik, v katerem je frazem. Analiza testov je pokazala, da je starost za razumevanje frazemov zelo pomembna. Mlajši učenci so imeli več težav pri razumevanju slovenskih in angleških frazemov kot starejši učenci. Kar nekaj težav se je pojavilo tudi pri starejših učencih glede angleških frazemov, saj niso vedeli njihovega pomena, kar hkrati potrjuje naša predvidevanja, da angleške frazeme razumejo slabše kot slovenske. Po pogovoru z učitelji razrednega pouka in angleščine smo ugotovili, da menijo, da se učenci premalo srečujejo s slovenskimi in angleškimi frazemi. Več bi morali delati na razumevanju tako slovenskih kot angleških frazemov, saj poznavanje frazemov širi učenčev besednjak.
Ključne besede: frazeologija, frazemi, slovenski frazemi, angleški frazemi, razumevanje frazemov, preneseni pomen
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 99; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (617,67 KB)

40.
Analiza izbranih liričnih svit Edvarda Griega
Tadeja Škerl, 2017, magistrsko delo

Opis: Na podlagi sistematične analize knjižnih in elektronskih virov skuša pričujoče magistrsko delo opredeliti obdobje v življenju skladatelja Edvarda Griega, čas, v katerem je komponiral lirične suite, torej, kakšni so bili vplivi, navdihi, pobude. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na iskanju gradiva o življenju in delu Edvarda Griega ter o Norveški nasploh pa tudi nekaj o norveški ljudski glasbi. Iskanje virov zajema glasbeni zbirki Oxford Music Online in Jstor. Literaturo črpam tudi iz Univerzitetne knjižnice Maribor in Osrednje knjižnice Celje. Analiza obstoječega poznavanja Griegovega življenja in dela je temeljila na sistematičnem pregledu biografskih in bibliografskih prispevkov ter člankov o življenju in delu Edvarda Griega. Drugi del analize pa obsega dela o liričnih suitah Edvarda Griega ter njihovo analizo, ki se dotika harmonije in oblikoslovja. Magistrsko delo namenja poseben poudarek analizi liričnih suit Edvarda Griega v harmonskem, oblikoslovnem in pianističnem smislu. Prikaže kompozicijsko teoretski in idejni pomen izbranih liričnih suit Edvarda Griega in jih poveže tudi z Norveško in njeno ljudsko glasbo.
Ključne besede: Edvard Grieg, lirične suite, glasba za klavir, analiza liričnih suit, značilnosti norveške ljudske glasbe
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici