SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 3647
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Samodestruktivna vedenja v povezavi z razvojem navezanosti pri osnovnošolcih
Špela Štusej, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo uvodoma teoretično predstavili socialni in čustveni razvoj osnovnošolcev, samodestruktivna vedenja in razvoj navezanosti. Izpostavili smo razlike razvoja v srednjem in poznem otroštvu. V nadaljevanju smo predstavili vrste samodestruktivnih vedenj, vzroke za njihov nastanek, psihološka ozadja in soočanje z njimi. Spoznamo ugotovitve različnih avtorjev. Sledi predstavitev razvoja navezanosti. Opisali smo štiri sloge navezanosti: varnost, upiranje, izogibanje in dezorganiziranost. Predstavili smo povezavo med samodestruktivnimi vedenji in razvojem navezanosti. Opisali smo rezultate nekaterih že opravljenih raziskav. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali pojav samodestruktivnega vedenja pri osnovnošolcih in ugotavljali, ali so povezana z razvojem navezanosti. Zanimalo nas je tudi, kateri slog navezanosti na starše je pri osnovnošolcih najpogostejši. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili učencem 5. in 9. razredov treh osnovnih šol. Ugotovili smo, da se pri osnovnošolcih pojavljajo samodestruktivna vedenja, predstavili smo najpogostejša. Glede na ugotovitev, da so samodestruktivna vedenja povezana z navezanostjo, smo predstavili tudi sloge navezanosti otrok na starše, ki so razvidni iz raziskave. Z rezultati raziskave te magistrske naloge želimo vse, ki vzgajajo in izobražujejo, spomniti, kako občuten vpliv imajo na ravnanje in vedenje otrok, kako pozorni morajo biti v odnosu z njimi, saj lahko na ta način preprečijo nastanek njihovih škodljivih vedenj.
Ključne besede: čustveni in socialni razvoj, samodestruktivna vedenja, razvoj navezanosti, osnovnošolski otroci, starši
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

32.
Uporaba naravnih in recikliranih materialov pri likovnih dejavnostih v vrtcu
Lea Predikaka, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili možnosti, ki nam jih pri likovnem delu ponujajo naravni in odpadni materiali, katere lahko z reciklažo uporabimo pri delu z otroki. V teoretičnem delu so z deskriptivno in komparativno metodo predstavljeni vidiki kurikuluma in likovne didaktike na tem umetniškem področju, pri čemer smo opredelili likovna področja in se posvetili materialom, tako tradicionalnim kot netradicionalnim. Izpostavili smo tudi projekt Ekovrtec, ki deluje kot del programa Ekošola in se neposredno dotika ekološkega ozaveščanja otrok, pa tudi odraslih, vpletenih v vrtčevsko okolje. V praktičnem delu, ki je temeljilo na kvalitativnih metodah, smo pripravili, izvedli in evalvirali šest dejavnosti, vsako iz drugega likovnega področja. V njih smo vključevali naravne in odpadne materiale, katere smo s svojim delom reciklirali in uporabili za likovne upodobitve. Veliko pozornosti smo namenjali recikliranju oz. pravilnemu ravnanju z odpadki in skrbi za okolje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna področja, recikliranje, odpadni materiali, naravni materiali.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 83; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

33.
Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igro
Urška Lukovnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

34.
Pedagoški programi Umetnostne galerije Maribor in vključevanje vrtcev mariborske regije vanje
Jasmina Rodošek, 2018, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili kulturno-umetnostno vzgojo, njene cilje in načela ter se v nadaljevanju osredotočili na likovno umetnost in njeno pedagoško vrednost v okviru področja umetnosti v vrtcu. Predstavili smo muzejsko pedagogiko ter oblike in metode dela, ki se pojavljajo znotraj nje. Kot primer dobre prakse smo izbrali in predstavili Umetnostno galerijo Maribor in pedagoške programe, ki jih ponujajo za populacijo predšolskih otrok, ter koncept dejavnosti, prek katerih približajo umetnost oziroma posamezno razstavo otrokom. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se mariborski vrtci vključujejo v pedagoške programe Umetnostne galerije Maribor in kakšni so vzroki za udeležbo oziroma neudeležbo v njih. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikih v vrtcih mariborske regije. Vzorec, ki smo ga uporabili, je neslučajnostni iz konkretne populacije in je zajel devetinštirideset vzgojiteljev in vzgojiteljic. Pridobljene podatke smo analizirali in jih prikazali v obliki tabel. Prav tako smo opravili nestrukturiran intervju z višjo kustosinjo v Umetnostni galeriji Maribor Brigito Strnad, ki skrbi za pedagoške programe, namenjene predšolskim otrokom. S tem smo želeli zajeti pogled in mnenja še z druge perspektive ter interpretirati nekatere odgovore iz anketnih vprašalnikov.
Ključne besede: kulturno-umetnostna vzgoja, likovna umetnost, muzejska pedagogika, Umetnostna galerija Maribor, pedagoški programi.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (737,72 KB)

35.
Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju
Eszti Feher, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Govorni razvoj predšolskega otroka v dvojezičnem okolju je bil naš namen proučiti govorni razvoj predšolskega otroka v enojezičnem in dvojezičnem okolju. V teoretičnem delu smo proučili govorni razvoj od samega začetka do uporabe prvih povedi in opredelili poslušanje kot pomemben segment razvoja govora. Proučili smo tudi razvoj jezika pri enojezičnem in dvojezičnem govorcu, kjer smo se dotaknili maternega jezika, jezika okolja oziroma drugega jezika ter usvajanja in učenja prvega in drugega jezika. Dotaknili smo se teme dvojezičnosti v predšolskem obdobju otroka, kjer smo navedli tudi pozitivne in negativne lastnosti dvojezičnosti. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil ugotoviti, kako jezik (slovenščina kot prvi oziroma materni jezik, slovenščina kot drugi jezik) vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob podanih sličicah ter ugotoviti napredek razvoja govora in razvoja besednjaka pri sedemnajstih otrocih starih med 1–6 let v dvakratnem preverjanju v razmiku petih mesecev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo prišli do spoznanja, da je na področju govornega razvoja in besednega zaklada pri vseh otrocih viden napredek. Pri nekaterih je ta napredek večji, pri drugih manjši. Prav tako smo raziskali, da jezik ne vpliva na otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in pripovedovanje ob sličici, saj so nekateri otroci, ki jim materni jezik ni slovenščina, pridobili boljše rezultate kot nekateri otroci, ki jim je slovenščina materinščina.
Ključne besede: poslušanje, razvoj govora, jezik, dvojezičnost, dvojezičnost v vrtcu, usvajanje in učenje drugega jezika.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

36.
Vloga lutke v različnih vzgojnih konceptih
Nuša Vaupotič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga lutke v različnih vzgojnih konceptih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili kaj lutka je, kakšna je njena moč, kakšne vrste in načine uporabe poznamo ter kako vpliva na emocionalni razvoj in socializacijo. Velik poudarek je na tem, kako lutka vpliva na različna področja otrokovega razvoja. Skozi teorijo smo predstavili tudi različne vzgojne koncepte in opisali načela njihovega delovanja. Razloženo je, zakaj je lutka pomembna v otrokovem življenju. Opisane so različne metode dela z njo. Empirični del zajema raziskavo o vlogi lutke v različnih vzgojnih konceptih. Anketne vprašalnike smo razdelili med vzgojiteljice, ki opravljajo svoje delo v Montessori, Waldorfskem in javnem vrtcu. Število izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 62. Zanimalo nas je, ali se vloga lutke razlikuje glede na različne vrtce, ali kateri pedagoški koncept postavlja večji poudarek na uporabo lutke kot drugi, in katerih vrst lutke se najpogosteje poslužujejo. Rezultate anketnih vprašalnikov smo predstavili v obliki tabel, na podlagi katerih smo ovrednotili zastavljene hipoteze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: lutka, otrok, vzgojitelj, vzgojni koncepti
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 50; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (419,48 KB)

37.
Nasilje in predšolski otroci
Tanja Nahberger, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje pri predšolskih otrocih ter dejavnike, ki vplivajo nanj. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. O nasilju dandanes govori vse več ljudi. Najverjetneje ravno zato, ker je danes v naših življenjih prisotnega več nasilja kot nekoč. Zavedati se moramo, da se že najmlajši otroci srečujejo z različnimi vrstami nasilja, kar lahko močno vpliva na njihov nadaljnji razvoj in življenje. Pomembno pa je tudi, da se nasilja zavedamo ter ga poskušamo čim bolj preprečevati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo želeli raziskati, kaj je nasilje ter katere vrste nasilja poznamo. Vsako izmed vrst nasilja smo na kratko predstavili. Ker se po našem mnenju največ nasilja v predšolskem obdobju dogaja ravno v otrokovi družini, smo raziskali tudi to poglavje, in sicer z vidika prepoznavanja otroka, ki je žrtev nasilja v družini, predstavili pa smo tudi načine, kako tem otrokom pomagati. Raziskali smo, kateri dejavniki vplivajo na nasilno vedenje oziroma so lahko povod za takšno vedenje, npr. mediji, vrstniki ipd. V empiričnem delu smo poskušali ugotoviti, kako nasilje ocenjujejo starši predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na tem, kako starši ocenjujejo nasilje oziroma kaj po njihovem mnenju nasilje sploh je. Povprašali smo jih tudi o tem, ali svojim otrokom dopuščajo gledanje nasilnih vsebin ter ali se z njimi pogovarjajo o nasilju. Želeli smo ugotoviti, kakšna je povezava med (ne)nasilnim vedenjem predšolskih otrok in izobrazbo njihovih staršev ter ali obstajajo razlike v vedenju predšolskih otrok glede na izobrazbo njihovih staršev. Raziskali smo tudi, kaj po mnenju staršev najbolj vpliva na nasilno vedenje otrok: mediji, vrstniki ali družina. Menimo, da je mnenje staršev glede nasilja in njegovega preprečevanja izredno pomembno, saj so predšolski otroci večinoma odvisni od njih ter njihovih ravnanj in mnenj.
Ključne besede: Nasilje, predšolski otrok, starši predšolskega otroka, mediji, vrstniki, družina s predšolskim otrokom.
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

38.
Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijami
Tina Kolman, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kakovost dela trenerjev z mlajšimi selekcijami smo v študijskem letu 2017/18 izvedli raziskavo s trenerji, ki delujejo v športnih klubih po celotni Sloveniji. Z anketnim vprašalnikom za trenerje ter s pomočjo opazovanega treninga smo ugotavljali, kaj vse vpliva na kakovostno pedagoško delo trenerja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na tekmovalni šport ter otroka kot mladega športnika. Natančno smo predstavili, kaj in kdo je trener, kako zelo je pomemben trener za otroka ter pozornost namenili tudi kakovostnemu pedagoškemu delu trenerja. Predstavili smo vse pomembne dejavnike, ki so potrebni, da je trener pri svojem delu uspešen. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena raziskava, kjer smo s kavzalno neeksperimentalno metodo na neslučajnostnem vzorcu iz konkretne populacije trenerjev v športnih klubih pridobili podatke ter jih analizirali. Merski instrument je bil anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 67 vprašanj, odprtega in zaprtega tipa. Opazovanje treninga je vsebovalo 18 opazovanih elementov. Podatke smo obdelali s kvantitativno obdelavo – deskriptivna statistika. Rezultati raziskave so pokazali, da ima formalna izobrazba trenerja na pripravo velik vpliv. Kajti trenerji, ki imajo višjo izobrazbo, se bolj pripravijo na trening. Ugotovili smo, da mesečna vadnina ne vpliva na to, koliko otrok trenira trener. Večina anketiranih klubov nima vstopnih pogojev za treniranje. Rezultati kažejo tudi, da je dolžina enega treninga odvisna od sodelovanja otrok na treningu. Prav tako smo ugotovili, da je pomembna tudi trenerjeva starost za motiviranje otrok pri treningu. Otroci namreč najbolje sodelujejo pri treningu, ki je dolg 50 min ali 70 min, ter so najbolj motivirani s strani trenerjev, ki so stari med 35 in 39 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalna aktivnost, športni klub, trener, tekmovalni šport
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 42; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (779,58 KB)

39.
Vloga staršev v športni gimnastiki
Katja Čonč, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema problematiko otrok, staršev in trenerjev v športu, še posebej v športni gimnastiki. Družina ima v otrokovem življenju ogromen pomen. Predstavlja temelj vzgoje, odraščanja, socializacije, materialnih in socialnih dobrin. Razvoj otroka je zato močno odvisen od družine. Na otrokov razvoj vpliva tudi šport, tako iz psihosocialne plati, saj pomaga otroku pri vključevanju v svet, kot tudi iz biološke plati, kjer mu pomaga pri telesnem razvoju in preprečevanju nastanka številnih obolenj. Vključevanje otrok v šport je torej izrednega pomena. Vloga staršev je zato bistvenega pomena pri vzgoji mladih športnikov, da otroke usmerjajo v šport, izpolnjujejo naloge, ki jim pripadajo, in da otroku stojijo ob strani ter ga spodbujajo. V športu je pomemben tudi trikotnik otrok – starši – trener. Vsak posameznik ima v trikotniku namreč naloge, ki jih mora opravljati za pozitiven odnos, tukaj ima velik pomen komunikacija. Velikokrat se zgodi, da eden od posameznikov v tem trikotniku ne opravlja svojih nalog, ali premočno posega v delo drugega, zato se odnos med njimi lahko skrha. Dobra komunikacija, dobro delo trenerja in delovne vrednote otrok pripeljejo do vrhunskega športa, kjer je pri otrocih, vloga staršev še bolj pomembna, saj je med zmago in porazom lahko zelo tanka meja. Spodnji rezultati empiričnega dela naloge kažejo, da se starši zavzemajo za športen napredek otrok, saj imajo dobre odnose s trenerji in so z njihovim delom zadovoljni. Redno se tudi udeležujejo tekmovanj, zanimiv pa je podatek, da v klubu večinoma ne sodelujejo pogosto.
Ključne besede: otrok, starši, trener, družina, odnos, gimnastika.
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 31; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (448,13 KB)

40.
Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatov
Nuša Vukan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatov je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. S pomočjo deskriptivne metode, ki navaja dejstva in postopke, sem predstavila različne spremenljivke, ki jih uporabljamo pri sestavljanju programa vadbe. S komparativno metodo, ki primerja podobna dejstva in pojave sem preučila, katera teoretična izhodišča izbrati za izdelovanje programa vadbe in prehrane. Z uporabo vseh parametrov sem sestavila program, ki ga je izvajalo pet udeleženk. V empiričnem delu sem prikazala meritve telesne sestave in uporabila kvantitativno metodo raziskovanja, v okviru katere sem zbrala meritve v obliki številk. S komparativno metodo sem primerjala rezultate in preučevala dejstva, na podlagi katerih bi potrdila ali ovrgla zastavljene hipoteze.
Ključne besede: preoblikovanje telesa, telesna sestava, zdrava prehrana, načrtovanje treninga.
Objavljeno: 03.12.2018; Ogledov: 32; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (965,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici