SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


3171 - 3180 / 3496
Na začetekNa prejšnjo stran314315316317318319320321322323Na naslednjo stranNa konec
3171.
BARVA IN OBLIKA IN FENOMEN SUBLIMNEGA
Duška Maglica, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Barva in oblika in fenomen sublimnega je bilo zastavljeno teoretično in dovolj široko, da lahko podane informacije in znanje uporabljamo pri vseh smereh likovnega udejstvovanja. Služi nam lahko kot pomoč pri obnavljanju znanja in hkrati odpira prostor za razmislek o odnosu barve in oblike z nekaterimi drugimi komunikacijskimi sredstvi oz. znakovnimi sistemi. Posebej je bila izpostavljena povezava med barvo in obliko z t.i. miselnimi oblikami; podobami, ki jih ljudje tvorimo kadar mislimo in čustvujemo. Pri raziskovanju zgoraj omenjane teme so bile uporabljene: deskriptivna in komparativna metoda ter metoda abstrakcije in konkretizacije.
Ključne besede: Likovna teorija, Barva, Oblika, Sublimnost, Miselne oblike
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2330; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (7,39 MB)

3172.
RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Manuela Jaušovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Glavna tema moje diplomske naloge se na eni strani dotika Srečka Kosovela kot pesnika za otroke, na drugi strani pa razvijanja recepcijske zmožnosti v prvem triletju osnovne šole. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi življenja Srečka Kosovela kot človeka in ponuja nekaj povedi o njegovem kratkem, a izjemno produktivnem življenju. Sledi umestitev pesnika v slovenski literarni prostor kot pesnika za odrasle, nato pa še kot pesnika za otroke. Največ pozornosti v prvem delu naloge je namenjene primerjavi in razkrivanju povezanosti mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela. Naslednje poglavje je namenjeno podrobnejši analizi otroških interesov za poezijo, opredelitvi in opisu vrst interesov, ki se navezujejo na konkretne primere iz bogate zbirke Kosovelovih otroških pesmi. Sledi poglavje, v katerem je natančneje opisan razvoj recepcije poezije v posameznih obdobjih razvoja, pri čemer pa sta še posebej izpostavljena razvoj in spodbujanje recepcijske zmožnosti. Predzadnjemu poglavju v teoretičnem delu naloge, ki je namenjeno razvijanju recepcijske zmožnosti za poezijo, sledi še poglavje o integriranem pouku z vidika književne didaktike. Na podlagi teoretičnih dejstev sem nato oblikovala raziskovalne hipoteze, preko katerih sem želela ugotoviti, v kolikšni meri so pesmi Srečka Kosovela prisotne v slovenskih učbenikih za književno vzgojo v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Izbrala sem didaktični instrumentarij najpomembnejših slovenskih založb in analizirala zastopanost pesmi ter njihove oblikovne in tematske značilnosti. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato pa sledi še interpretacija rezultatov.
Ključne besede: Srečko Kosovel, primerjava mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmožnosti za poezijo, mladinska književnost, integracijska metoda književnega pouka
Objavljeno: 14.04.2010; Ogledov: 2429; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (704,96 KB)

3173.
TEMPERATURA ČLOVEŠKEGA TELESA
Simona Brdnik, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Termoregulacijski center človeškega telesa deluje kot termostat, ki zmanjšuje ali povečuje produkcijo metabolične toplote. Pri temperaturah zunanjega okolja okoli 30 °C se zmanjša temperaturni gradient med okoljem in površino kože, s čimer se zmanjša tudi gradient med jedrom ter lupino človeškega telesa. Oddajanje toplote s prevajanjem in sevanjem je premalo, zato nastopi oddajanje z znojenjem. Visoka relativna vlaga ovira oddajanje toplote z izhlapevanjem znoja. Posledica nezadostnega oddajanja toplote pa je naraščanje notranje temperature, ki zmanjšuje posameznikovo zmogljivost. Človeško telo oddaja toploto predvsem na tri načine, in sicer s sevanjem, s toplotnim prevajanjem in izhlapevanjem znoja ali vode. Kot vsa ogreta telesa tudi organizem oddaja elektromagnetne valove ali pa jih sprejema s sevanjem, vse to pa se dogaja zaradi njegove temperature. V stiku s kožo se zrak v okolici ohlaja ali segreva s toplotnim prevajanjem — kondukcijo. S kondukcijo se toplota odvaja s kože samo takrat, ko je okolje hladnejše od nje, medtem ko se med izhlapevanjem vode in znoja s telesnega površja telo vedno ohlaja in toplota se izrabi kot izparilna toplota za vodo. Te izgube lahko uravnavamo z manjšo in večjo toplotno izolacijo.
Ključne besede: Ključne besede: telesna temperatura, toplota, energija, metabolizem, sevanje, izhlapevanje.
Objavljeno: 13.04.2010; Ogledov: 2758; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (801,98 KB)

3174.
POVEZOVANJE OTROK V SKUPINE IN VODJE SKUPIN
Urška Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi sem želela ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na otrokovo vsakodnevno povezovanje v skupine in katere so najpomembnejše osebne lastnosti vodij skupin. Otroci se družijo s svojimi vrstniki in povezujejo v skupine, ker po tem čutijo potrebo, hkrati pa to vpliva na njihov razvoj. Otroci pa se tako kot odrasli povezujejo v skupine z drugimi otroki iz nekih razlogov. Ti razlogi so lahko prijateljstvo oz. poznanstvo njihovih staršev, sosedski odnosi, bivanje v istem kraju, igrače, popularnost drugih otrok, skupna igra ipd. Rezultati intervjuja, ki sem ga izvajala z 118 otroki, starimi od tri do šest let, so pokazali, da se otroci povezujejo v skupine zaradi skupne igre oz. druženja. Ugotovila pa sem tudi, da imajo otroci za prijatelje tudi otroke, ki jim nagajajo oz. so do njih nesramni. Mogoče ti otroci še ne razumejo pravega pomena besede »prijatelj«. Drugi del moje raziskave pa se je nanašal na otroke, ki običajno vodijo skupino otrok, imenujemo jih vodje skupin. Zanimalo me je, katere lastnosti imajo vodje skupin bolj razvite kot ostali otroci, da lahko postanejo vodje. Odgovori na anketni vprašalnik, ki sem ga posredovala vzgojiteljicam, so bili, da so vodje skupin komunikativni, znajo voditi skupino in da običajno izstopajo. Presenečena pa sem bila nad odgovori vzgojiteljic, da lahko postanejo vodje skupin otroci, ki so zanemarjeni in iščejo pozornost.
Ključne besede: otroci, igra, vodja, skupina, medsebojni odnosi, povezovanje
Objavljeno: 12.04.2010; Ogledov: 1511; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (381,28 KB)

3175.
NICCOLO PAGANINI: SONATA I IN SONATA II ZA VIOLINO IN KITARO
Andrej Kastrevc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sestavljata teoretični del in diplomski nastop. Teoretični del je sestavljen iz uvoda, petih poglavij in sklepa. V prvem poglavju je predstavljeno obdobje, v katerem je ustvarjal in živel Niccolo Paganini, v drugem so predstavljena godala s poudarkom na violini, v tretjem delu je predstavljeno življenje in delo Niccola Paganinija, v četrtem poglavju so predstavljena komorna dela Niccola Paganinija in v petem poglavju sem izbral dve Paganinijevi sonati, in sicer: Sonato št. 1 in Sonato št. 2 za violino in kitaro ter ju oblikovno in harmonsko analiziral. Koncertni nastop: Niccolo Paganini: Sonata I za violino in kitaro Niccolo Paganini: Sonata II za violino in kitaro
Ključne besede: Violina Niccolo Paganini Sonata I za violino in kitaro Sonata II za violino in kitaro
Objavljeno: 12.04.2010; Ogledov: 3243; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

3176.
DINAMIKA LINIJE IN BARVA
Saša Oder, 2010, diplomsko delo

Opis: Risba je osnova v vseh ustvarjalnih postopkih, lahko pa obstaja tudi sama zase. V umetnostni zgodovini so nastajale risbe različnih likovnih umetnikov; nekatere so bile pripravljalne, pogosto pa so bile tudi finalne. Vse se med seboj razlikujejo, ne le po motivu in po risarskem materialu, pač pa jih ločujemo tudi po karakterju linije, ki neko risbo zarisuje. Umetniki skozi zgodovino, predvsem pa v 20. stoletju, v risbo vedno bolj vključujejo tudi barvo. Ta lahko risbo poživi in jo naredi atraktivnejšo, a mora biti v njej drugotnega pomena, saj je glavna linija. Zato za risbo uporabljamo predvsem transparentno akvarelno barvo. Tudi glede na izraz obstaja več vrst risb. Za to diplomsko delo je bistvenega pomena kroki, ki ga prav tako uvrščamo med samostojne in finalne umetniške risbe. Zato so v praktičnem delu predstavljeni krokiji, v katerih poleg linije s trdim risarskim materialom gibanje figure prikazuje tudi linija z akvarelom.
Ključne besede: risba, risarske tehnike, linija, zgodovina risbe, kroki, barva, Auguste Rodin.
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 2768; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

3177.
IZKUSTVENO UČENJE (NARAVOSLOVNI POSKUSI) PREDŠOLSKIH OTROK OB MORSKI OBALI
Martina Štampar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je opredeliti izkustveno učenje in vlogo naravoslovnega poskusa v predšolskem obdobju ter predstaviti možnosti in praktične primere izvajanja dejavnosti v naravnem okolju — ob morju. Temelji naloge so bili usmerjeni v pridobivanje otrokovih novih izkušenj in znanj oziroma v preverjanje prvotnih zamisli otrok in postavitve naravoslovnega poskusa kot temelja, ki pomaga otroku lastno zamisel potrditi in nadgraditi ali jo spremeniti in razumeti. Tako je bila otrokom dana možnost, da pred oziroma ob izvajanju naravoslovnih poskusov oblikujejo lastna vprašanja, zamisli in ideje ter s tem iščejo nove možnosti, razmišljajo in se ukvarjajo z rešitvijo problema. Ob končanih dejavnostih nas je zanimal tudi prenos pridobljenega znanja in izkušenj na vrstnike ter ostale udeležene otroke na letovanju. Podatki so pridobljeni z opazovanjem 16 otrok, starih od 5 do 6 let. Rezultati so predstavljeni tabelarično.
Ključne besede: Ključne besede: izkustveno učenje, naravoslovni poskus, igra, naravoslovje, naravoslovne kompetence, vprašanja.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 4290; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3178.
RISARSKE LIKOVNE TEHNIKE V VRTCU TONČKE ČEČEVE CELJE
Mihaela Jelenc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Risarske likovne tehnike v vrtcu Tončke Čečeve Celje obravnava risarske likovne tehnike v teoriji in praksi. V teoretičnem delu smo predstavili umetnost v Kurikulumu in na kratko opisali vsa likovna področja ter njihova izrazna sredstva. Podrobneje smo predstavili vse risarske likovne tehnike, materiale, orodja, podlage in formate, s katerimi se lahko v predšolskem obdobju ustvarjalno izražamo. Predstavili smo tudi vrtec Tončke Čečeve Celje in prikazali njegove uspehe na umetniškem področju. V empiričnem delu smo prikazali raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti prisotnost risarskih likovnih tehnik, materialov, orodij, podlag in formatov v vrtcu Tončke Čečeve Celje. Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja — anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen vzgojiteljicam vrtca Tončke Čečeve Celje. Dobljene rezultate smo obdelali in potrdili ali ovrgli raziskovalne hipoteze. Raziskava je pokazala, da se med umetniškimi zvrstmi, likovne in oblikovne dejavnosti ne pojavljajo najpogosteje pri vzgojnem delu v vrtcu. Na likovnem področju je najpogosteje prisotno risanje, pri katerem vzgojiteljice uporabljajo najrazličnejše materiale, pripomočke, podlage in formate. Nekatere uporabljajo pogosteje, nekaterih, žal, nikoli.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, didaktika likovne dejavnosti, likovne dejavnosti, likovni materiali, likovni pripomočki.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 4715; Prenosov: 1086
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3179.
DOSLEDNOST PRI POSTAVLJANJU PRAVIL IN MEJA V VZGOJI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Karmen Šket, 2010, diplomsko delo

Opis: Doslednost je ena od pomembnejših elementov pri vzgoji. Zaradi pomanjkanja doslednosti mnogokrat prihaja do problemov na relaciji starši — otrok oziroma vzgojitelj — otrok. Mnogokrat popuščamo otrokovemu moledovanju. Včasih naredimo nekaj, česar v normalnih okoliščinah nikoli ne bi, v raztresenosti pa popustimo. Starši in vzgojitelji se mnogokrat najdemo v situacijah, ko na otroka težko vplivamo. Včasih je to zaradi napornega dne v službi, včasih zaradi utrujenosti ali katerega drugega vzroka prepustimo otroka »samovzgoji«, namesto da bi aktivno sodelovali v njegovi vzgoji. Za doslednost v vzgoji si moramo vzeti čas. S pretepanjem, kričanjem, grožnjo nikoli ne bomo dosegli, da se bo otrok primerno obnašal. Vedeti moramo, da je otrok oseba s svobodno voljo, ki jo bo slej ko prej izkoristil. Doslednost nam omogoča, da to, kar govorimo, mislimo resno, otrokom pa doslednost pomaga, da se nas naučijo jemati resno. Doslednost predstavlja veliko večji izziv za starše, ki so doslej otroke reševali ali ščitili pred posledicami njihovih odločitev. Starši in vzgojitelji moramo v vzgoji otrok postaviti meje, preko katerih se ne sme. Včasih se nam zdi, da bi nam bilo laže, če bi bili popustljivejši. Vztrajati pri svojih odločitvi je res včasih težko, vendar se moramo zavedati, da bo vzgoja prava, če bomo dosledni.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Pravila in meje, doslednost, vzgoja.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 2970; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (337,28 KB)

3180.
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE MED VRTCEM ROGAŠKA SLATINA IN PEGAZOVIM DOMOM STAREJŠIH OBČANOV ROGAŠKA SLATINA
Tamara But, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava medgeneracijsko sodelovanje med domom starejših občanov Pegazovim domom in Vrtcem Rogaška Slatina. Medgeneracijsko sodelovanje dobiva v današnjem času vse večji pomen, kakor tudi strpnost med generacijami. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva sposobnosti za življenje ter razvija vrednote v medgeneracijski družbi. V današnjem času se sprašujemo ali družba zagotavlja ustrezno okolje za spoštovanje starejših generacij. Vzajemnost med generacijami je izrednega pomena, zato je potrebno negovati odnose med ljudmi. Velika vloga starih staršev je v današnjem času zaradi pomanjkanja časa staršev izrednega pomena. V zgodnjem otroštvu so otroci zelo gnetljivi in je pomembnost pridobivanja moralnih vrednot prioriteta v vzgoji. Zaradi pomanjkanja časa srednjih generacij so stari starši pomemben člen v vzgoji otrok. Za razvijanje prijateljskih odnosov med generacijami ima pomembno vlogo tudi vrtec kot institucija, ob pomoči strokovnih delavcev, ki s čutom za vzgojo poskrbijo za interakcijo otrok z starejšimi občani ter s kritičnim mišljenjem zavračajo stereotipe, ki so nastali v družbi skozi čas. Otrokov kognitivni razvoj in sposobnost empatije pri otroku ima pri vzpostavljanju odnosa ključno vlogo. Vprašanja, ki nam jih postavljajo otroci v predšolskem obdobju, so pogosta, zlasti vprašanja, na katere neradi odgovarjamo oz. se jim izogibamo. Pomembno je, da otrok dobi pravo informacijo in si odgovorov ne izmišljamo ter jih ne interpretirano napačno. Naš namen je prikazati mnenja o doživljanju vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri sodelovanju s Pegazovim domom starejših občanov in prikazati doživljanja medgeneracijskega sodelovanja strokovnih delavcev Pegazovega doma za starejše občane. Prav tako želimo prikazati doživljanja druženj otrok in starostnikov. Pri večini globalnih ciljev gre za različna področja družbe, npr. spoznavanje zgodovinskih sprememb, razvijanje občutka socialne pripadnosti, ki temelji na ideji enakosti in nediskriminiranosti, srečevanje s človekovim odnosom do bolezni in invalidnosti. Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje ter udobje in dobro počutje vseh vključenih. Otrok se seznanja tudi z različnimi poklici in ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in uživanja v prijateljskih odnosih s starostniki, kar vključuje tudi razumevanje vedenja drugih in njihovih občutjih ter vljudnost pri medsebojnem komuniciranju.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: medgeneracijsko sodelovanje, komunikacija, empatija, kurikulum, družba, strpnost, ageizem, moralni in vedenjski razvoj, odnosi, prijateljstvo, pomoč, stari starši, doživljanje.
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 5145; Prenosov: 628
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici