SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 3659
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Zgodovina juda v Prlekiji
Patrik Vojsk, 2018, diplomsko delo

Opis: Judo se je v Prlekiji prvič pojavil prav kot sekcija Telesno vzgojnega društva Partizan Ljutomer ter se kot ena izmed najbolj uspešnih sekcij razvijal z vzponi in s padci vse do danes. V diplomskem delu smo osvetlili ključne dogodke in akterje ter rezultate skozi zgodovino. Opredelili smo se na raziskovanje klubov ter društev, strokovnega kadra v klubih in društvih, o dosegih nazivov »mojster juda«, o dobitnikih medalj iz državnih prvenstev Slovenije in bivše Jugoslavije, uradnih turnirjev pod okriljem evropske in mednarodne judo federacije ter o uvrstitvah v slovenskem ekipnem ligaškem sistemu. Primerjali smo dosežene medalje po desetletjih, število nosilcev medalj med moškimi in ženskami ter število medalj doseženih na državni in mednarodni ravni. Vse podatke smo predstavili tudi s pomočjo grafov, tako za vsako desetletje posebej kot v primerjavi med desetletji. Podatke za diplomsko delo smo črpali iz klubskega arhiva, arhiva judo zveze Slovenije, ustnih virov, publikacij, knjig, gradiv izdanih s strani judo zveze Slovenije in internetnih virov. V diplomski nalogi smo obdelali podatke od leta 1962, saj se je judo takrat prvič pojavil v osrčju Prlekije pa vse do leta 2016.
Ključne besede: judo rezultati, zgodovina juda, judo Prlekija
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

22.
Pogled na nagrajevanje in kaznovanje v različnih oblikah osnovnošolskega izobraževanja
Ana Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljeni vidiki, ki učitelja usmerjajo k odločitvi za vrsto nagrajevanja in kaznovanja; to so vzgojni stili, tehnike vodenja razreda, postavljanje mej ter druge učiteljeve kompetence. Obravnavane so različne tehnike nagrajevanja in kaznovanja. Predstavljene so tudi osnove montessori pedagogike, njen pogled na nagrajevanje in kaznovanje ter nekaj izhodišč o šolanju na domu v Sloveniji, saj se naloga osredotoča na analizo podobnosti in razlik v uporabi nagrad in kazni pri različnih načinih šolanja šoloobveznih otrok. V empiričnem delu je na podlagi polstrukturiranih intervjujev predstavljeno, kako se nagrajevanje in kaznovanje razlikuje glede na obliko izobraževanja; primerjava, podobnosti in razlike odgovorov učiteljev, ki poučujejo v javni osnovni šoli, Montessori osnovni šoli ter učiteljev, ki poučujejo v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status izobraževanja na domu. V raziskavo je bilo vključenih osem učiteljev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji iz našega vzorca v javnih osnovnih šolah zastavljenih več pravil, katera postavljajo skupaj z učenci, medtem ko imajo učitelji v šolah, kjer poučujejo po Montessori pedagogiki pravil manj, so vnaprej zastavljena in bolj splošno oblikovana. Večina učiteljev iz vzorca ima vnaprej zastavljen načrt nagrajevanja in kaznovanja. Učitelji, ki poučujejo po montessori pedagogiki, namesto nagrad in kazni uporabljajo metodo naravnih posledic, pri kateri izhajajo iz posameznika in situacije, zato so tudi bolj prilagodljivi. Zaradi istega razloga kazni in nagrade izrekajo tam, kjer se je dejanje izvršilo, medtem ko jih učitelji javnih šol izrekajo izključno pred sovrstniki. V nagrajevanje in kaznovanje vključujeta starše v največji meri učitelja, ki poučujeta v skupnosti, kjer imajo učenci urejen status šolanja na domu. Ugotovitve kažejo, da nihče izmed intervjuvancev ne uporablja metode žetoniranja. Pojmovanje graje kot kazni in pohvale kot nagrade se od učitelja do učitelja razlikuje, prav tako se razlikuje mnenje o pomembnosti nagrade in kazni v razredu. Vsi učitelji pa so bili enotnega mnenja, da je pomembno, da v razredu prevladuje pozitivno vzdušje.
Ključne besede: nagrajevanje, kaznovanje, osnovna šola, montessori pedagogika, poučevanje na domu
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (803,36 KB)

23.
Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobju
Polona Kangler, 2018, diplomsko delo

Opis: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Ključne besede: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

24.
Lutka zmore vse
Urška Leš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo stremi k izvajanju dejavnosti z lutkami v smislu, da bi se vzgojitelji in drugi strokovni delavci pogosteje posluževali dela z lutko v otrokovem vsakdanu. Predvsem želimo opozoriti na pozitivne učinke dela z lutko, vpliv na dnevno rutino v vzgojno-izobraževalnih institucijah in navsezadnje tudi doma, ko je otrok v stiku z družino in prijatelji. Med drugim smo se osredotočili na samega lutkarja in lutkarstvo, tekom prebiranja diplomskega dela pa bo mogoče spoznati vrste lutk in metode dela z njimi. Predstavili smo tudi, kako lutka vpliva na vzgojo, v katere vidike vzgoje posega in predvsem kdo je tisti, ki je za delo z lutkami zaslužen in tako vpliven na vzgojo otrok. Ker poznamo različne vrste kot tudi metode lutk, lahko z lutkovnimi dejavnostmi pričnemo že v jasličnem oddelku. Lutka naj otroka spremlja v njegovem vsakdanu ter ga že ob prestopu vrat igralnice lepo pozdravi in ga preko različnih aktivnosti pospremi vse do takrat, ko bo otrok odšel domov. Lutka naj to počne znova in znova, s čimer dosežemo zaupanje tako med otrokom in lutko kot med otrokom in vzgojiteljem, hkrati pa pomembno vplivamo na razvoj samopodobe, razvijanje socialnih odnosov, odpravljanje razvojnih težav otrok ter na sodelovanje med družino, vrtcem in otrokom.
Ključne besede: lutka, delo z lutko, vrste lutk, metode dela z lutkami, vzgoja, lutkarstvo, starši, vrtec
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 50; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (845,40 KB)

25.
Marionete v vrtcu
Nuša Ajlec, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Marionete v vrtcu, je v teoretičnem delu predstavljeno, kaj je lutka, katere so metode dela z lutko, kakšna je vloga in čarobna moč lutke, kako vse lahko uporabimo lutke pri dejavnostih v vrtcu ter opis marionet. Empirični del diplomske naloge zajemajo predstavljeni rezultati raziskave, opravljene na vzorcu 76-ih strokovnih delavk, zaposlenih v Prleških vrtcih v Ljutomeru, Veržeju, Križevcih pri Ljutomeru, Radencih in Sv. Juriju ob Ščavnici. Zanimalo nas je, kako pogosto se v vrtcih uporabljajo marionete, kako pogosto so prisotne oz. uporabne pri izvajanju vzgojnih dejavnosti, koliko v vrtcih poznajo lutke, predvsem marionete, in kako pogosto strokovne delavke ustvarjajo lutkovne igre z marionetami. Empirični del raziskave zaključujemo z analizo pridobljenih podatkov. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic zelo malo ali pa sploh ne uporabljajo marionet v vrtcih. Druge vrste lutk (lutke na palici, mimične lutke, ploske lutke, prstne lutke, ročne lutke in senčne lutke) pa so bolj ali manj vsakodnevno prisotne pri dejavnostih v lutkovnem kotičku.
Ključne besede: otrok, lutka, vrste lutk, marionete, pogostost uporabe marionet.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (726,83 KB)

26.
Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava
Špela Vuk, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo (Kaj o zdravem načinu življenja vedo in kako zdravo živijo učenci Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava) sestavljata dve zaključeni celoti – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljen zdrav način življenja (prehrana, higiena, gibanje …), projekta Zdrava šola in Zdrav življenjski slog ter Dornava (kjer je na osnovni šoli dr. Franja Žgeča Dornava potekala empirična raziskava). V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava, ki je narejena na vzorcu 229 učencev Osnovne šole dr. Franja Žgeča Dornava (v raziskavo so zajeti vsi na dan izvajanja raziskave v šoli prisotni učenci). V raziskavi je ugotovljeno, da je znanje anketiranih otrok o zdravem načinu življenja relativno visoko, je pa iz odgovorov otrok moč razbrati, da imajo višje faktografsko znanje, kot pa znanje povezano z vsakodnevnimi dejavnostmi (npr. pravilno umivanje rok). Znanje otrok o zdravem načinu življenja je glede na spol približno enako, glede na razred pa po pričakovanjih nekoliko manj znanja izkazujejo učenci prvega triletja. Anketirani učenci drugega triletja izkazujejo pravilnejše ravnanje o zdravem načinu življenja. Obstaja pa relativno majhna razlika v pravilnem ravnanju otrok o zdravem načinu življenja glede na spol.
Ključne besede: zdrav način življenja, osnovna šola, znanje o zdravem načinu življenja, življenje v skladu z zdravim načinom življenja.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

27.
Romski učenci in učenje tujega jezika v osnovni šoli
Urška Kolarič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na učenje tujega jezika (angleščine) romskih otrok v četrtem in petem razredu osnovne šole. V teoretičnem delu se posvečamo predvsem vzgoji in izobraževanju romskih otrok v Sloveniji, vlogi učitelja pri uspešnem vključevanju romskih otrok v vzgojno – izobraževalni sistem ter dejavnikom učne uspešnosti/neuspešnosti romskih učencev na področju učenja tujega jezika. Opisali smo tudi strokovne smernice za izobraževanje otrok tujcev v osnovnih šolah v Sloveniji, saj so v veliko pomoč učiteljem, ki delajo z učenci tujci, in tudi učenci romske narodnosti. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge pa se osredotočamo na učenje tujega jezika. Izpostavljamo pomembnost maternega jezika pri poučevanju tujega jezika, podobnosti in razlike pri usvajanju maternega in tujega jezika, opisujemo motivacijo in strategije poučevanja tujega jezika v otroštvu. V empiričnem delu magistrske naloge, smo opazovali pouk angleškega jezika v razredu, v katerega so vključeni tudi romski učenci ter izvedli intervju z učiteljicama angleščine, ki poučujeta dva opazovana razreda. Zanimalo nas je, v kolikšni meri se vzgojno izobraževalni sistem prilagaja ter vključuje v pouk tujega jezika romske učence. Na osnovi opazovalnega lista smo opazovali 5 učnih ur v četrtem in 5 učnih ur v petem razredu. Ugotovili smo, da učiteljici tujega jezika v veliki meri ne prilagajata učnega procesa romskih učencem, ampak so deležni enakih prilagoditev kot drugi, glede na stopnjo znanja. Na osnovi opazovanja ugotavljamo, da imajo romski učenci največje težave pri branju in pisanju v angleščini, najboljše pa so se izkazali pri govornih in slušnih zmožnostih.
Ključne besede: romski učenci, tuji jezik, angleščina, učna uspešnost
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 58; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (943,78 KB)

28.
Razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha pri otrocih starih od 5 do 6 let
Ana Vrabič, 2018, diplomsko delo

Opis: Glasba je del področja umetnosti v Kurikulumu za vrtce, zato mora biti v vrtcu obvezno prisotna. V teoretičnem delu naloge smo v začetku opisali pomen glasbe v človekovem življenju, nadaljevali pa smo z načrtovanjem glasbene vzgoje v vrtcu. V poglavju smo opisali, kako se vzgojitelj pripravi na glasbene dejavnosti, kaj mora pri načrtovanju upoštevati ter katere metode, oblike dela in sredstva lahko pri dejavnosti uporabi. V nadaljevanju smo se osredotočili na razvoj glasbenih sposobnosti, predvsem na melodični in ritmični posluh, in na glasbene dejavnosti, s katerimi ju razvijamo. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv eksperimentalnega programa na razvoj otrokovega melodičnega in ritmičnega posluha. Raziskavo smo izvedli v skupini dvaindvajsetih otrok, starih od pet do šest let. V obdobju od marca do maja smo devet petkov izvajali glasbene dejavnosti, pred njimi pa smo izvedli še tri različne teste, s katerimi smo preverili trenutno razvitost melodičnega in ritmičnega posluha otrok. Po treh mesecih smo teste ponovili, da smo preverili napredek. Ugotovili smo, da smo z glasbenimi dejavnostmi dosegli višjo stopnjo razvitosti melodičnega in ritmičnega posluha. V primerjavi melodičnega in ritmičnega posluha smo ugotovili, da imajo otroci pri tej starosti bolj razvite ritmične sposobnosti.
Ključne besede: Glasba, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi preverjanja glasbenih sposobnosti.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 55; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

29.
Razvijanje matematičnih sposobnosti v predšolskem obdobju s pomočjo tipanke
Ksenija Gominšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvijanje matematičnih sposobnosti v predšolskem obdobju s pomočjo tipanke so predstavljene dejavnosti z matematičnimi tipankami, ki vključujejo matematične pojme s treh matematičnih področij: geometrije, algebre in aritmetike. Za vsako matematično področje smo izdelali veččutno tipanko, s pomočjo katere smo izvedli dejavnosti v vrtcu. Pri tem nas je zanimalo, v kolikšni meri bodo otroci preko dejavnosti s tipankami pridobili nova matematična spoznanja. Dejavnosti v vrtcu smo izvedli v dveh skupinah otrok, starih od 5 do 6 let, in jih natančneje opisali v praktičnem delu, kjer smo na podlagi pridobljenega vzorca evalvirali učinkovitost tipank pri razvoju matematičnih sposobnosti pri predšolskem otroku. Predstavili smo rezultate, in sicer koliko so otroci že imeli razvite matematične sposobnosti pred aktivnostmi s tipankami in po izvedenih aktivnostih s tipankami. Rezultate smo pridobili na podlagi vnaprej pripravljenega ocenjevalnega lista ter tako ugotovili, v kolikšni meri je tipanka pri otrocih razvijala matematične sposobnosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, matematika, aritmetika, geometrija, algebra, tipanke, aktivnosti
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 91; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

30.
Kemijski postopki pri spoznavanju okolja: med tablicami in naravo v 1. razredu osnovne šole
Kristina Breznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Spoznavanje okolja je osnova tako za poučevanje kemijskih, bioloških, fizikalnih kot tudi matematičnih vsebin in tehnik. Učenci se seznanijo z najosnovnejšimi pojavi, postopki in naravnimi zakonitostmi. Zato je pristna izkušnja zelo pomembna. Med spoznavanjem rastlin, živali, vremenskih pojavov v učilnici in občutenjem tega v naravi so bistvene razlike. Učenci z učenjem v naravi usvajajo novo znanje celostno in poglobljeno. Sodobna pedagogika stremi k temu, da je učenje in znanje celovito in osmišljeno. Strokovnjaki na tem področju so si edini, da je pomemben način podajanja snovi. Poučevanje o naravi, našem okolju, mora omogočati pristno izkušnjo. V raziskavi smo ta učni pristop primerjali z uporabo tabličnih računalnikov za obravnavo učne snovi. Tehnologija je namreč didaktični pripomoček, ki ga nekateri učitelji uporabljajo, drugi pa sploh ne. Zanimalo nas je, kako ta dva različna pristopa za doseganje istih ciljev vplivata na znanje učencev in njihovo motivacijo za delo. V magistrskem delu smo raziskali tudi mnenje učiteljev, njihov pogled na omenjena pristopa. Rezultati raziskave temeljijo na vzorcu 47 učencev, dveh oddelkov 1. razreda osnovne šole. Ugotovili smo, da raziskava, izvedena kot študija primera, ni pokazala velikih statistično značilnih razlik med enim in drugim načinom dela. Pokazalo se je le nekaj statistično značilnih razlik pri poznavanju postopka priprave smrekovega čaja in pri prepoznavanju stopinj medveda. V magistrskem delu sta podana dva primera priprave učne ure, in sicer v gozdu in s tabličnimi računalniki. Ugotavljamo, da je smiselno izbirati različne pristope pri pouku in učencem omogočati pristno izkušnjo v naravi, pa tudi smiselno uporabljati informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: spoznavanje okolja, kemijski poskusi, prvi razred, pouk v naravi, pouk s tabličnim računalnikom
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici