SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 3402
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI OTROK STARIH OD 5 DO 6 LET
Nuša Kolenko, 2015, diplomsko delo

Opis: V strokovni literaturi lahko zasledimo, da se glasbene sposobnosti razvijajo postopno skozi vso otroštvo do odraslih let. Zanimalo nas je, na kakšni stopnji razvoja glasbenih sposobnosti se nahajajo otroci, stari od 5 do 6 let, torej otroci pred vstopom v šolo. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, načini preverjanja glasbenih sposobnosti, obravnavane pa so tudi glasbene dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu nas je zanimal razvoj glasbenih sposobnosti, še posebej razvoj ritmičnih in melodičnih sposobnosti. Opravili smo raziskavo, ki zajema 28 otrok, starih od 5 do 6 let. Uporabili smo 4 različne teste, ki so zajemali testiranje na področju ritmičnega in melodičnega posluha. Vse teste so otroci dobro opravili, zasledili smo le nekaj manjših težav, ki pa so za to obdobje normalne. Ugotovili smo, da imajo otroci bolje razvite ritmične sposobnosti, kot melodične. Pri testih preverjanja ritmičnih sposobnosti so imeli manj težav.
Ključne besede: Glasbene sposobnosti, glasbeni razvoj, preverjanje glasbenih sposobnosti, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

22.
Mimične lutke - od izdelave lutk do predstave
Maruška Kužner, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu, z naslovom Mimične lutke – od izdelave lutk do predstave, bomo predstavili projektno delo, katerega cilj je bil izvedba lutkovne predstave na temo pravljice. Projektno delo je sestavljeno iz petih priprav in njihovih evalvacij. V teoretičnem delu diplomske naloge smo na podlagi strokovne literature najprej predstavili lutke, vrste lutk, opisali smo metode dela z lutko, predstavili smo, v kakšni povezavi sta vzgojitelj in lutka in otrok in lutka. V nadaljevanju smo predstavili še lutkovno gledališče in za konec še pravljico. V praktičnem delu je bil namen otrokom predstaviti pravljico in otrokom pomagati, da pravljico osvojijo. Nato na enostaven način predstaviti mimične lutke. Po pravljici skupaj izdelati mimične lutke ter otroke spodbuditi k igri in skupaj z otroki uprizoriti lutkovno predstavo. Na začetku smo se osredotočili na spoznavanje Afrike, afriških živali, ljudi ter njihovih običajev. Nadaljevali smo s predstavitvijo pravljice in mimične lutke. Sledilo je izdelovanje lutk in scene, katero smo nasledili z vajami za lutkovno predstavo, katero smo izpilili vse do lutkovne predstave.
Ključne besede: Lutke, otrok, pravljica, mimične lutke, lutkovna predstava, projektno delo v vrtcu.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,32 MB)

23.
Analiza individualnega programa plavanja predšolskega otroka v 2. starostnem obdobju
Špela Škufca, 2017, diplomsko delo

Opis: Faze prilagajanja na vodo imajo pomembno vlogo pri osvojitvi osnovnih dejavnikov, ki jih morajo otroci osvojiti, preden se začnejo učiti plavalne tehnike. V modernem času je pomembno, da znajo slovenski otroci plavati, saj jih ima večina nenehen stik z vodo. Zaradi pomanjkanja programov za prilagajanje na vodo predšolskih otrok smo se odločili, da ga sami izdelamo in preizkusimo v praksi. Namen je bil, da ugotovimo ustreznost našega programa na individualnem primeru. Pri raziskovanju ustreznosti programa smo uporabili metodo študija primera, ki je sestavljena iz trinajstih načrtovanih vadbenih enot, na vzorcu štiri leta stare deklice. Rezultati študije primera so pokazali, da je deklica opazno napredovala in na koncu osvojila vseh sedem faz prilagajanja na vodo. Raziskava je prinesla vpogled v postopno osvajanje faz prilagajanja na vodo. Lahko predvidevamo, da bo želja po programu za prilagajanje na vodo vedno prisotna s strani staršev, pedagogov, vzgojiteljev in učiteljev plavanja, zato je naša raziskava pomemben doprinos k tej tematiki.
Ključne besede: Plavanje, faze prilagajanja na vodo, predšolski otroci, strah, bazen.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,63 MB)

24.
Baletne vsebine v vrtcu po področjih iz kurikula
Helena Zavec, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Baletne vsebine v vrtcu po področjih iz kurikula je vključiti baletne vsebine v vsa področja iz kurikula in ugotoviti, kako balet doživljajo otroci v vrtcu ter ali se pojavijo razlike med spoloma v sodelovanju pri dejavnostih. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo dali poudarek na ples v vrtcu. Najprej smo predstavili kurikulum za vrtce ter glavna področja, katera smo kasneje povezali z baletnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo se dotaknili še teme o baletu. V empiričnem delu smo za vsak dan pripravili pripravo z dejavnostmi in cilji. Priprave so temeljile na dejavnostih, povezanih z baletnimi vsebinami. Vsaka priprava vsebuje evalvacijo, v katero smo zapisali ugotovitve izvedenih dejavnosti. Poleg evalvacije smo za vsak dan pripravili grafe, ki nam povedo, kako so otroci le-te dejavnosti doživljali. V empiričnem delu smo potrdili, da baletne vsebine lahko povežemo z vsemi šestimi dejavnostmi iz kurikula in da so otroci izvedene dejavnosti doživljali pozitivno ter da med spoloma ni razlik pri sodelovanju.
Ključne besede: balet, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, področja dejavnosti
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

25.
Spodbujanje besedišča predšolskih otrok "ob branju" slikovnega gradiva
Anita Žižek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča predšolskih otrok »ob branju« slikovnega gradiva bomo v teoretičnem delu s pomočjo literature predstavili razvoj govora in besedišča v predšolskem obdobju. Dotaknili se bomo tako dejavnikov, ki vplivajo na govorni razvoj in razvoj besedišča, kot tudi tistih, ki zavirajo razvoj besedišča in s tem celostne osebnosti otroka. V empiričnem delu bomo raziskali otrokovo stopnjo znanja na dveh preverjanjih v časovnem razmiku šestih mesecev. Obdelali bomo zmožnosti in znanje poimenovanja sličic z delno pomočjo vzgojiteljice, samostojno poimenovanje predmetov in dejanj ter poimenovanje prvega glasu z delno pomočjo vzgojiteljice. Podatki, pridobljeni v empiričnem delu, bodo prikazali stopnjo razvoja in napredka besedišča otrok med prvim in drugim preverjanjem.
Ključne besede: razvoj govora, razvoj besedišča, dejavniki govornega razvoja, porajajoča se pismenost
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (986,06 KB)

26.
Jezikovni razvoj otroka
Mihaela Neuvirt Račič, 2017, diplomsko delo

Opis: Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živčnega sistema in je osnovno sredstvo ljudske komunikacije, ki je pogoj za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in orožje za prenos znanja. Razvoj govora se začne ob rojstvu in traja do nekje devetih let, nadgrajuje pa se vse življenje.
Ključne besede: otrok, jezik, razvoj, jezikovni razvoj, predšolska vzgoja
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (792,71 KB)

27.
Spodbujanje govora z igro vlog
Sandra Mergole, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature. Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok. Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Ključne besede: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (718,41 KB)

28.
Pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka
Katja Kunst, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (830,32 KB)

29.
Vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri deklicah v drugem triletju
Špela Führer, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je, raziskati vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo pri učenkah, starih devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na različnih osnovnih šolah severovzhodne Slovenije: OŠ Šentilj, OŠ Starše, OŠ Mala Nedelja, OŠ Podčetrtek, II. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Franca Rozmana Staneta. V raziskavi je sodelovalo 166 deklic, starih med devet in enajst let. Podatke smo v okviru projekta »Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja« zbirali s pomočjo izvedbe EUROFIT testne baterije, ki meri koordinacijo telesa, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, ravnotežje in repetitivno moč. Podatki o starosti, spolu in telesni samopodobi so bili pridobljeni s poslovenjeno različico francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med različnimi starostnimi skupinami merjencev je bila uporabljena analiza variance (ANOVA), za ugotavljanje povezanosti gibalnih sposobnosti s telesno samopodobo pa smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Prišli smo do ugotovitev, da je povezanost med telesno samopodobo in gibalnimi sposobnostmi statistično značilna pri enajstletnicah, torej pri najstarejši skupini merjenk, kakor tudi pri devetletnicah, najmlajši skupini merjenk. Rezultati so pokazali, da pa pri devetletnicah in desetletnicah sicer ni večjih statistično značilnih razlik. Ugotovili smo tudi, da na telesno samopodobo deklic najbolj vplivata koordinacija in hitrost, česar pokazatelji so rezultati pri testih, kot so poligon nazaj ter šprint 10x5m. Vsaka od omenjenih sposobnosti se navezuje na eden izmed dveh sklopov gibalnih sposobnosti, koordinacija sodi v informacijski sklop, hitrost pa v energijski. Za razvoj obeh pa je ključna čim bolj pogosta športna dejavnost, ki pa naj bo prilagojena posamezniku, primerno intenzivna, strokovno vodena in nadzorovana ter pravilno načrtovana.
Ključne besede: splošna samopodoba, telesna samopodoba, motorične sposobnosti, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, mladostnice, obdobje poznega otroštva
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

30.
Značilnosti športne dejavnosti staršev in njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco
Martina Jeršič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom smo želeli analizirati značilnosti in povezanost športne dejavnosti in izobrazbe staršev s športnim udejstvovanjem njihovih otrok na prehodu iz otroštva v adolescenco. Podatki so se zbirali po osnovnih šolah severovzhodne Slovenije v okviru projekta »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev – socialni status in življenjski stil sta pomembna dejavnika otrokovega življenja«. Podatke o športni dejavnosti otrok in staršev smo pridobili z vprašalnikoma. Prvi je bil namenjen otrokom, drugi pa njihovim staršem. Oba vprašalnika je rešil eden od staršev otroka. Tako smo pridobili podatke o spolu starša in otroka, količini časa (v minutah) in pogostosti (kolikokrat tedensko) ukvarjanja staršev oziroma njihovih otrok s športno dejavnostjo, oblikah športne dejavnosti otrok ter najvišji stopnji izobrazbe matere in očeta. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 344 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, starih 9–11 let, in njihovih staršev. Od tega je bilo 163 deklic in 181 dečkov. Za ugotavljanje razlik v športnem udejstvovanju staršev in njihovih otrok glede na izobrazbeno strukturo staršev je bila uporabljena enosmerna analiza variance (ANOVA). Za ugotavljanje povezanosti posameznih spremenljivk (izobrazba matere, izobrazba očeta, pogostost športnega udejstvovanja matere, pogostost športnega udejstvovanja očeta) s športno dejavnostjo otrok je bila uporabljena regresijska analiza. Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (P ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v športnem udejstvovanju staršev in otrok. Višje izobraženi očetje in matere športni dejavnosti namenijo približno en dan v tednu več kot nižje izobraženi očetje in matere. Hkrati pa očetje namenijo več časa športni dejavnosti (v urah na teden) kot nižje izobraženi očetje. Statistično značilna razlika se kaže v času, ki ga sinovi namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Sinovi očetov in mater z višjo izobrazbo so v povprečju pol ure na dan športno dejavnejši kot sinovi očetov in mater z nižjo izobrazbo. Statistično značilna razlika ne obstaja v času, ki ga hčere namenijo športni dejavnosti, glede na izobrazbo staršev. Ugotovili smo, da izobrazba staršev pojasnjuje športno udejstvovanje dečkov, pri deklicah se kaže statistična značilnost, vendar parametri niso tako izrazit pokazatelj njihovega športnega udejstvovanja.
Ključne besede: razvoj mladostnika, pozno otroštvo, gibalna dejavnost, materialni položaj.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (983,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici