SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 3427
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Validity of the “fall back” test for boldness
Saša Veličković, Miloš Paunović, Vladan Vukašinović, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Synonyms for the word boldness include courage, fearlessness, heroism and bravery. The best examples of courage in sport are athletes who, despite difficult situations, conditions and strong competition, perform very risky elements, break records, etc. The "Fall back" measurement instrument has been used in the selection process for artistic gymnastics. Bearing in mind that this test requires a drop back down an inclined plane, it requires a degree of courage in the realization of this motor task. The aim of this research is to determine the validity of the "fall back" test and to answer the question: Is the "Fall back" test actually a measure of courage among beginners in the sport? In this study, the research sample consisted of 16 boys and 33 girls, third graders from the Jovan Cvijic elementary school in Kostolac, aged nine years (+/- 6 months). The sample of variables represented the results written using two measurement instruments: 1. Psychological survey -test of boldness and courage - PSBC (a test modeled after the - Erikson`s theory of Psyhosocial Development test - About.com Psyhology); 2. Situational motor measuring instrument - Fall back - MFIB. The resulting measurements were analyzed by the appropriate statistical methods, which are congruent with the set objective and task ofthe study. The validity of the "Fall back" situational-motor test is determined by calculating the coefficient of correlation (r) between said composite test and a psychological test of courage. The very high coefficients of correlation that resulted in all three cases (total sample r = .846, sample of boys r = .873, a sample of girls r = .845) indicate a high validity level for the test, "Fall back", that is, the subject of measurement in the test, largely corresponds with the subject of measurement in the PSBC psychological test. The height of the correlation coefficient also justifies the use of the "Fall back" test as a composite test. A high validity of the "Fall back" measurement instrument (MFIB), which is indicated by the high Pearson coefficients of correlation between the"Fall back" measurement instruments and the psychological test of courage and boldness, was established for all three samples of respondents.
Ključne besede: boldness, tests, fall back, validity
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 61; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (157,86 KB)

92.
Telesno kaznovanje otrok: nenapisana pravica odraslih?
Maja Ščančar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati prisotnost telesnega kaznovanja pri predšolskih otrocih in mnenja staršev glede tega. V teoretičnem delu smo opisali fizično nasilje, telesno kaznovanje, kaznovanje skozi zgodovino ter kaznovanje v postmoderni družbi. Predstavljeni so tudi pravni vidiki telesnega kaznovanja in posledice. Vključene pa so tudi različne tuje raziskave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 100 staršev predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec v Murski Soboti. Vprašanja v anketi so bila osredotočena na miselnost staršev o pravici do telesnega kaznovanja. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko in obdelali z deskriptivno statistiko, predstavljeni pa so v tabelah in grafih. Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda. Ugotovljena je bila prisotnost telesnega kaznovanja, vendar v primerjavi s preteklostjo v manjšem deležu. Starše smo povprašali, ali so bili v otroštvu telesno kaznovani in če se tega poslužujejo tudi pri svojih otrocih, kakšne kazni se najbolj poslužujejo in kdaj se jim zdi sprejemljivo telesno kaznovati svoje predšolske otroke. Vključeni in citirani so tudi komentarji anketiranih staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, telesno kaznovanje, fizično kaznovanje, nasilje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (862,24 KB)

93.
Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem varstvu in javnem vrtcu
Ines Dorner, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost glasovnega zavedanja o rimah pri dve- in triletnih otrocih v zasebnem in javnem vrtcu smo predstavili dve obliki vzgojno-izobraževalnih zavodov – javni vrtec in zasebni vrtec – ter opisali razvoj govora in proces opismenjevanja s poudarkom na glasovnem zavedanju. Izpostavili smo eno od začetnih stopenj glasovnega zavedanja – rime in aliteracije. V drugem delu je predstavljen empirični del, katerega namen je bil raziskati in ugotoviti, ali otroci v obdobju treh mesecev napredujejo na področju rim v glasovnem zavedanju (vsak zase in vsi skupaj). Zanimalo nas je še, ali obstajajo razlike v rezultatih med otroki, ki obiskujejo javni vrtec, in otroki, ki obiskujejo zasebno varstvo. Hkrati smo preverili, ali obstajajo razlike med spoloma, ne glede na vrsto institucije, ki jo obiskujejo. Na podlagi odgovorov otrok in njihovega znanja smo rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da je večina otrok v obdobju treh mesecev napredovala. Pri nekaterih je bil napredek večji, pri nekaterih manjši, pokazalo pa se je tudi, da ga pri vseh otrocih ni bilo. Prav tako smo ugotovili, da razlike med otroki iz javnega in zasebnega vrtca obstajajo. V naši raziskavi se je pokazalo, da so deklice uspešnejše od dečkov.
Ključne besede: javni vrtec, zasebni vrtec, razvoj govora, opismenjevanje, glasovno zavedanje, rime  
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

94.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (951,81 KB)

95.
Črna barva v grafiki
Tamara Hršak, 2017, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je črna barva v grafiki, ki je že od začetkov tiska temelj grafičnega izraza. Za boljše razumevanje črne barve smo na začetku preučili, kako barva deluje na človeka ter kako ta barvo zaznava. Barva namreč na vsakega posameznika deluje drugače, saj gre za občutek, ki ga zazna oko. V nadaljevanju smo posebej poudarili in obravnavali črno barvo in proučevali njene simbolične pomene in funkcije. V delu nas je zanimala predvsem črna barva v grafiki, ki se je v tej vrsti likovne umetnosti začela uporabljati že pred odkritjem papirja, z odkritjem tiska pa je postala sinonim za grafični postopek. S pojavom modernizma je črna barva dobila nov pomen, postala je izrazno sredstvo. S pojavom avantgard in s prehajanjem iz predmetnega v abstraktno je črna barva prišla v ospredje. Za primer smo predstavili dela in ustvarjanje umetnika Edvarda Muncha, ki je v ospredje postavil črno figuro, Kazimira Malevicha, ki je s svojim črnim kvadratom naredil prelom v umetnosti, ter Pieta Mondriana, ki se je obrnil k čisti abstrakciji in je z geometričnimi oblikami izražal videnje sveta. V magistrskem delu smo obravnavali tudi slovenske umetnike, ki se ukvarjajo s črno barvo, ki je v slovensko umetnost vstopila leta 1980. Na koncu smo izpostavili dva pomembna slovenska umetnika, ki ustvarjata v črni barvi na različnih likovnih področjih. Delo smo zaključili z njuno primerjavo, v kateri smo izpostavili podobnosti in razlike med njima glede ustvarjanja v črni barvi.
Ključne besede: barve, črna barva, grafika, tisk, risba, modernizem, abstraktno.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

96.
Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobju
Katja Žižek, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Zmožnost rabe in razumevanja prostorskih pojmov v 2. starostnem obdobju je predstaviti govorni razvoj predšolskih otrok in v povezavi s tem ugotoviti rabo in razumevanje prostorskih pojmov pri otrocih v 2. starostnem obdobju v izbranem vrtcu v severovzhodni Sloveniji. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razliko med govorom in jezikom, spoznali smo različne teorije govornega razvoja, potek razvoja govora v predšolskem obdobju, dejavnike govornega razvoja in povezavo med govorom in mišljenjem ter govorom in poslušanjem. Spoznali smo razvoj prostorskih pojmov in vključili tudi Kurikulum za vrtce. V empiričnem delu smo predstavili preverjanje zmožnosti rabe in razumevanja prostorskih pojmov, ki smo ga izvedli v vrtcu. V preverjanje smo vključili 21 otrok 2. starostnega obdobja, od tega 12 deklic in 9 dečkov, in pri tem uporabili deskriptivno raziskovalno metodo. Rezultati so pokazali, da otroci prostorske pojme razumejo prej, kot jih rabijo. Da starost ni vedno povezana z uspešnostjo, so pokazali rezultati, ko so mlajši otroci imeli boljše rezultate od starejših otrok. Deklice so pri preverjanju bile uspešnejše od dečkov. Presenečeni smo bili nad rezultatom, da v 2. starostnem obdobju vsi otroci še nimajo usvojene rabe in razumevanja dveh osnovnih prostorskih pojmov »v« in »na«.
Ključne besede: otrok, govor, prostorski pojmi, zmožnost rabe, zmožnost razumevanja
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 144; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (918,95 KB)

97.
Rajalne igre na področju Podravske in Koroške regije
Anja Kager, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Rajalne igre na področju Koroške in Podravske regije je raziskati uporabnost rajalnih iger v dveh različnih regijah v prvem in drugem starostnem obdobju. Teoretični del naloge obsega predstavitev plesa, njegovih značilnosti ter razvoja skozi zgodovino. V nadaljevanju sta opredeljena pojma plesnost in plesna vzgoja, predstavljene pa so tudi plesne spodbude, povezanost plesa z drugimi področji in vpliv plesa na predšolskega otroka. Poglavje gibalnih iger v predšolskem obdobju zajema primere rajalnih iger ter bibarij. V empiričnem delu je prikazana analiza raziskave, v kateri je sodelovalo 80 vzgojiteljev/-ic iz Koroške ter Podravske regije. Z anketnim vprašalnikom kvantitativne ter kvalitativne tehnike zbiranja podatkov smo anketirali vzgojitelje/-ce vrtca Črne na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, ter vrtca Studenci in Borisa Pečeta v Mariboru. Prišli smo do ugotovitev, da vzgojitelji/-ce Koroške regije nekoliko pogosteje izvajajo rajalne igre kot vzgojitelji/-ce na Podravskem in da se rajalnih iger bolj poslužujejo v 1. starostnem obdobju. Velika večina anketiranih obeh regij je mnenja, da rajalne igre izvajajo dovolj pogosto, zanje pa se odločijo večinoma v času prehajanja med dejavnostmi. Bela, bela lilija velja za najbolj priljubljeno rajalno igro tako na Koroškem kot tudi na Podravskem. Vzgojitelji/-ce se ob posebnih priložnostih rajalnih iger navadno poslužujejo ob rojstnih dnevih, za prostor izvajanja pa največkrat izberejo igralnico. Analiza raziskave je pokazala, da vzgojitelji/-ce Podravske regije rajalne igre izvajajo predvsem z razlogom, ker plesna dejavnost pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, vzgojitelji/-ce Koroške regije pa zaradi ohranjanja ljudskega izročila.
Ključne besede: rajalne igre, ples, plesnost, plesna vzgoja, plesne spodbude, gibalne igre, bibarije, predšolski otrok.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

98.
Uporaba računalnika med vzgojitelji in učitelji prvega triletja pri obravnavi družboslovnih vsebin
Sonja Plazar, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku prikazujemo rezultate raziskave, opravljene na vzorcu vzgojiteljev in učiteljev iz različnih statističnih regij Slovenije. Namen raziskave je bil, ugotoviti pogostost uporabe računalnika med vzgojitelji v vrtcu in učitelji prvega triletja. Ob tem nas je zanimalo tudi, ali med vzgojitelji in učitelji obstajajo razlike. Ugotovili smo, da se v generalni uporabi računalnika pri obravnavi družboslovnih vsebin kaže pozitiven trend, in takšna ugotovitev vsekakor je spodbudna. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji in učitelji izmed različnih načinov uporabe računalnika najpogosteje uporabljajo računalnik zunaj razreda/igralnice. Nadaljnje preučevanje razlik med vzgojitelji in učitelji pa je pokazalo, da ti rezultati niso več tako spodbudni. Raziskava je namreč pokazala, da vzgojitelji pri svojem delu v primerjavi z učitelji precej manj uporabljajo računalnik. Pri tem moramo upoštevati različne dejavnike, ki sicer lahko vplivajo na takšen rezultat (pomanjkljiva/neustrezna oprema, preobremenjenost/pomanjkanje časa, pomanjkljiva usposobljenost, razvojna stopnja otrok/učencev ...). In ker le-teh v raziskavi nismo preverjali, nam njihovo upoštevanje dovoljuje le lažje razumevanje takšnih ugotovitev.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, računalniki, družboslovje, začetni pouk, osnovne šole
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (139,66 KB)

99.
Umetnost za vse
Aksinja Kermauner, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Cilj urejanja okolja po načelih oblikovanja za vse je zagotoviti, da lahko vsak posameznik ne glede na oviro sodeluje v informacijski družbi. Združuje načela, kako naj bi izdelke, storitve in sisteme uporabljalo čim več ljudi, ne da bi jih bilo treba posebej prilagajati. Zakaj ne bi pojma oblikovanje za vse prenesli na prav vsa področja, recimo tudi na področje umetnosti? V pričujočem članku razmišljamo, kako bi lahko prilagodili likovno umetnino, predvsem dvodimenzionalno, slepemu ali slabovidnemu obiskovalcu galerije ali muzeja, in navajamo, kaj je že narejenega na tem področju. Opisujemo tudi učbenik za pouk likovne umetnosti, prilagojen slepim in slabovidnim učencem.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, slepi, slabovidni, likovna umetnost, prilagoditve
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (713,81 KB)

100.
Učno okolje, ki omogoča kakovostno samostojno učenje
Milena Kerndl, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: V ospredju poučevanja v sodobni šoli ni več oddelek učencev, temveč učeča se skupnost. Učitelj ustvarja učne situacije, v katerih dodeli učencem avtentične naloge, ki jim pomenijo učni izziv, obenem pa spodbujajo notranjo motivacijo. Učiteljeva vloga se je iz edinega vira informacij spremenila v usmerjevalca, svetovalca, spodbujevalca, vodnika, inštruktorja, poslušalca, moderatorja, organizatorja ... Učitelj ni le strokovnjak na vsebinskem področju, temveč tudi opazovalec, ki ima veliko znanja o medsebojnih odnosih, da lahko učni proces fleksibilno prilagaja zmožnostim, potrebam in interesom učencev. Ob uporabi aktivnih metod naj bo učitelj pozoren na to, da le-te ne postanejo same sebi namen. Premišljeno naj izbira in povezuje metode/strategije (in ustvarja tako učno okolje), ki bodo optimalno pripeljale do zastavljenih ciljev (izobraževalnih, funkcionalnih in vzgojnih). V prispevku je v prvem delu najprej zapisanih nekaj teoretičnih izhodišč o sodobnem pouku, ki jim sledi uporaba pri pouku slovenščine na primeru obravnave humoreske.
Ključne besede: spodbudno učno okolje, tradicionalni pouk, konstruktivizem, aktivne metode in oblike dela, strategija VŽN, sodelovalno učenje, igra vlog, metoda šestih klobukov, problemski pouk, diferenciacija, individualizacija, humoreska
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (100,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici