SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3700
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba lutke pri otrokovi simbolni igri
Taja Podvinski, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljena opredelitev igre. Osredotočimo se na dejavnike kakovostne igre, vlogo odraslih pri igri ter vrste otroške igre. Sledi opredelitev lutk, kjer se osredotočimo na vrste lutk, metode dela z lutko, lutkovni kotiček ter razvoj otroka pri igri z lutko. V diplomskem delu smo uporabili ocenjevalno lestvico, zato se osredotočimo tudi na teorijo o vrstah in tehnikah opazovanja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili iz ocenjevalne lestvice. Z njeno pomočjo smo ugotovili, koliko dni so se otroci igrali z lutkami, kolikokrat na dan in koliko časa so vztrajali, katere vrste lutk so jih pritegnile, socialna interakcija pri igri, tematika igre, komunikacija z lutko, čustva in odnos pri simbolni igri z lutko. Po enem tednu opazovanja smo na temo lutke izvedli usmerjeno dejavnost, s katero smo želeli izvedeti, ali se bodo otroci po njej bolj posluževali lutk.
Ključne besede: igra, simbolna igra, lutke, vrste lutk, lutkovni kotiček, razvoj otroka
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 68; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (585,65 KB)

2.
Odličnost glasbenega nastopanja
Ženet Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen magistrske naloge je predstaviti veščine uspešne psihične priprave na glasbeni nastop. Cilj je opredelitev glasbenega nastopanja, predstavitev kriterijev odličnosti glasbenega nastopanja in dejavnikov, ki vplivajo na glasbeno nastopanje. Poglaviten cilj je predstaviti optimalno psihično pripravo na glasbeni nastop in strategije za doseganje le-te. Magistrsko delo na to tematiko prinaša novosti in je odprto za raziskovanje, zato je metodološko razdeljeno na že znane (znanstvene) vire, primerjave le-teh in morebitna nova odkritja. V empiričnem delu s pomočjo vodenja doživljajskega dnevnika lastnih zunanjih in notranjih vplivov in občutij na telo pred, med in po glasbenih nastopih spoznavam, ali strategije optimalne psihične priprave in zunanji dejavniki vplivajo na moje glasbene nastope.
Ključne besede: glasbeno nastopanje, osebnost, kriteriji odličnosti, psihična priprava, strategije psihične priprave
Objavljeno: 11.06.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (505,71 KB)

3.
Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah
Mojca Ribič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vključevanje obdelovalnih postopkov v proces obdelave papirnih gradiv pri petošolcih na območju občine Šmarje pri Jelšah sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali motorični razvoj, motorične spretnosti in sposobnosti, Piagetovo teorijo kognitivnega razvoja, se dotaknili zgodovine pouka tehnike in tehnologije, zvrsti dela in oblike poučevanja tehnike in tehnologije, natančno pregledali učni načrt za predmet Naravoslovje in tehnika, pregledali tehniške škatle z gradivom za ustvarjanje od 1. do 5. razreda, obdelovalne postopke papirja, orodja in pripomočke za obdelavo papirja in nenazadnje opisali kraj Šmarje pri Jelšah in Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s šestimi podružnicami. V empiričnem delu smo na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 36 učencev 5. razreda, ki so obiskovali Osnovno šolo Šmarje pri Jelšah s podružnicami, ugotavljali razlike v sposobnostih obdelovanja papirja z različnimi orodji in pripomočki. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik v pravilni in samostojni uporabi obdelovalnega orodja in pripomočkov ter natančnosti same obdelave papirja glede na spol in lokacijo. Podatke, obdelane z metodo frekvenčne distribucije in χ2-preizkusa, smo zbrali s pomočjo izdelave konkretnega izdelka, natančneje koledarja, in strukturiranega opazovanja s kontrolnim listom. Preverjali smo sposobnost rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z žebljičkom, pregibanja, striženja s škarjami, luknjanja z ušesnimi kleščami, spajanja s kleščami za kovičenje, spajanja s hladnim lepilom in spajanja s pisemskimi razcepki. Ugotovili smo večjo sposobnost deklic od dečkov tako pri pravilni in samostojni obdelavi papirja kot pri natančnosti obdelave. Glede na lokacijo so bili učenci iz vaških šol bolj uspešni od mestnih pri pravilni uporabi orodja in samostojni obdelavi, mestni pa so pokazali več natančnosti pri obdelavi papirja.
Ključne besede: motorika, ročne spretnosti, obdelovalni postopki papirja, obdelovalna orodja in pripomočki, 5. razred, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 29; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

4.
Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu
Anja Čoderl, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Komplet tipnih slikanic na temo čustev za delo s slepimi in slabovidnimi otroki v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid in njegov pomen, slepoto in slabovidnost, zgodnjo obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, socialni in čustveni razvoj slepih in slabovidnih otrok, tipne slikanice in tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu pa smo izdelali štiri tipne slikanice z avtorskimi zgodbami na temo žalost, strah, veselje in jeza, prilagojene slepim in slabovidnim otrokom. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti izdelek za zgodnje opismenjevanje v brajici ter razvijanje in trening tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Komplet tipnih slikanic smo v praksi preverili na CUDV Črna na Koroškem ter pri 18-letni dijakinji. Pripomočke smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in ocenjevalne lestvice za vsak pripomoček posebej. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so zgodbe in čustva predstavljena zanimivo in dovolj tipno »zgovorno«, da so pri vseh izdelkih upoštevane tipne zakonitosti, da so pripomočki kakovostno in funkcionalno izdelani, tako da so primerni za slepe in slabovidne otroke.
Ključne besede: tipne slikanice (tipanke), čustva, slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, brajica
Objavljeno: 05.06.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

5.
Lutka - ljubljenka skupine, kot motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih v vrtcu
Doroteja Žalec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Lutka – ljubljenka skupine kot motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih, smo predstavili temo s področja lutk, saj je ta za predšolskega otroka izrednega pomena. Preko lutke se otrok brez skrbi in zadržkov izraža in razvija ter spoznava sebe in svet, v katerem živi. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature najprej predstavili lutko in vrste lutk. Opisali smo tudi dejavnosti z lutko in lutko v povezavi z ostalimi področja kurikula. Podrobno smo opisali lutko – ljubljenko skupine. V praktičnem delu je opisano izvajanje šestih dejavnosti s predšolskimi otroki, starih od 4 do 5 let. V ta del naloge smo vključili dnevne priprave, vsaki pripravi pa je sledila tudi kasnejša evalvacija in slikovno gradivo. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, ali je lutka dobro motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih v vrtcu. Namen tega dela je spoznati tudi to, kako lutka vpliva na delo v vrtcu. Ali so njeni učinki pozitivni ali ne. Učinke lutke – ljubljenke skupine smo preverili v motivacijskem delu za dejavnosti pri kurikularnih področjih. Uporabili smo deskriptivno metodo, kjer smo proučevali na nivoju opisovanja dejstev, odnosov in procesov brez vzročnega razlaganja. Prav tako smo uporabili tudi metodo praktičnega dela.
Ključne besede: Lutka – ljubljenka skupine, predšolska vzgoja, otrok, dejavnosti z lutko, motivacija, kurikularna področja.
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

6.
Lutkovna predstava za otroke
Katja Brezovšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutkovna predstava za otroke na podlagi strokovne literature, knjig, člankov in internetnih virov preučuje teoretične osnove lutke in lutkovne predstave ter njenega poteka. Lutke vključujejo in povezuje veliko področij. Diplomsko delo je teoretično. Delo obravnava lutke, lutkovno predstavo in njen potek, kar otroci spoznajo že v predšolskem obdobju. Z lutko se otroci počutijo varne in tako lahko postane njihova vsakodnevna prijateljica. Z njo lahko dosežejo ali odkrijejo nekaj novega ali pa obnovijo nekaj že znanega. Lutka jih popelje v svet domišljije in tako lahko z njo veliko lažje dosežejo zastavljene cilje. Pravljični liki pa se prek pesmi, barv, gibanja in besede približajo otroku in tako prenašajo pomembne življenjske vsebine. Z lutko vzgojitelji ali lutkovni igralci nastopajo pred otroki v vrtcu, v gledališču ali kjer koli, kjer si pripravijo oder za lutkovno predstavo. Predstave so otrokom prirejene glede na njihovo starostno obdobje in njihova dojemanja sveta, lutke. Za začetek in navdih pa si je mogoče ogledati kakšno lutkovno predstavo v samem lutkovnem gledališču. Najprej se je treba lotiti teme in besedila, kasneje pa izdelave lutk, scene, glasbe, osvetljave, ki se seveda vežejo na temo lutkovne predstave. Za nastanek le-te sta potrebna skrbno načrtovanje in priprava, da ob izvedbi predstave gledalcu pusti pozitiven vtis, vznemirjenje in ustvarjalnost.
Ključne besede: Otrok, lutke, lutkovne tehnike, lutkovna predstava, gledališče, nastanek lutkovne predstave
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

7.
Vloga lutke v vrtcu
Nina Lubej, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga lutke v vrtcu je teoretično delo, napisano na podlagi strokovne literature. Obravnava teme se začne s predstavitvijo lutke, načini njene uporabe v vrtcu in opisom posameznih vrst lutk. V nadaljevanju je predstavljena vloga lutke pri razvoju otroka. Podrobneje smo se osredotočili na njeno vlogo v igralnici, kako lutka pomaga vzgojitelju pri njegovem vzgojno-izobraževalnem delu in kakšna je pozitivna vloga lutke na otroka. Sledi poglavje v katerem smo opisali vpliv lutke na otrokov čustveni, socialni in spoznavni razvoj. V zadnjem delu pa smo se dotaknili področja, na katerega lutka vpliva s svojo čarobno močjo.
Ključne besede: lutka, otrok, vzgojitelj, vpliv lutke, razvoj otroka, čarobna moč lutke
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 30; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrok
Tina Kolarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti. V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Objavljeno: 20.05.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (876,24 KB)

9.
Obogatitev dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi
Teja Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Dnevna rutina v vrtcu je nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, kar poteka vsak dan in zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Otrokom s stalnostjo in rednostjo zagotavlja občutek varnosti ter možnost predvidevanja, kaj se bo zgodilo in kaj bo sledilo. Dnevno rutino sestavljajo segmenti: prihod in odhod, obedovanje in malica, spanje/počitek, osebna nega: toaleta, umivanje in pospravljanje ter prehodi iz ene dejavnosti v drugo. Zasledili smo nekaj nasvetov kot primerov dobre prakse med dnevno rutino: otrokom naj bi skrajšali čas čakanja v koloni, zmanjšali neaktivnost, zmanjšali čas pospravljanja, ublažili nelagodje ob prihodu v vrtec, utrdili čustven stik in spodbujali komunikacijo med otrokom ter vzgojiteljico in v medvrstniških odnosih, pripravili primerno vzdušje pri počitku, zagotovili participacijo otrok pri pospravljanju in drugih opravilih ter moteče spremembe naredili umirjene in zanimive. Menimo, da togost, ki jo z vso to stalnostjo in ponavljajočim se dogajanjem prinaša dnevna rutina, otrokom ne dopušča preveč fleksibilnost in so s tem prijetno vodeni prehodi med segmenti dnevne rutine onemogočeni. Zato smo dnevno rutino obogatili z glasbo, s katero smo zagotovili zgornje nasvete primerov dobre prakse. Glasba je del kurikuluma, natančneje spada pod področje umetnosti – glasbena umetnost. Z načrtovanimi glasbenimi dejavnostmi razvijamo otrokov celostni razvoj. Glasba s svojimi značilnostmi in pestrostjo spodbuja ljudi, jim ponuja občutenja različnih občutkov, ter združuje skupine in jih povezuje. Rezultati naše raziskave so pokazali na ustreznost izvedbe obogatitve dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi. Pokazale so se statistično značilne razlike pred začetkom in ob zaključku izvedbe a) na področju čustvenih odzivov, zlasti pri zmanjšanju izražanja negativnih čustev, trme in drugih čustvenih težav pri prehodih, b) na področju medsebojnih odnosov, zlasti pri bolj aktivnem sodelovanju otrok in zmanjšani udeležbi v konfliktih ter c) na področju motiviranosti otrok, zlasti glede povečane motivacije za sodelovanje, zmanjšanju časa, ki je bil potreben, da se otrok vključi v dejavnost, zmanjšanem nemiru in neodzivnosti otrok pri prehodih. Pridobljeni rezultati predstavljajo pomemben napredek pri vodenju dnevne rutine, kot tudi na glasbenem področju.
Ključne besede: dnevna rutina, glasba, otrok, vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 81; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

10.
Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka
Katja Sever, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka smo v teoretičnem delu predstavili zdravo prehrano predšolskega otroka. Zajeli smo zdrave in nezdrave prehranjevalne navade predšolskih otrok ter se osredotočili na vlogo družine pri zdravem prehranjevanju predšolskega otroka. Vključili smo tudi vlogo vrtca, saj ocenjujemo, da družina in vrtec korakata z roko v roki pri navajanju predšolskih otrok na zdravo prehranjevanje. Ob koncu smo zajeli še težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri prehranjevanju predšolskega otroka. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade družin s predšolskimi otroki, kako družina vpliva na zdravo prehranjevanje in prehranjevalne navade predšolskega otroka ter kakšna je vloga vrtca pri tem. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev predšolskih otrok iz različnih vrtcev v Prekmurju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo družine s predšolskimi otroki zdrave prehranjevalne navade, družina in vrtec pa v veliki meri pozitivno vplivata na prehranjevanje predšolskega otroka. Pozitivne ugotovitve so, da starši poskrbijo za vsakodnevno zaužit zajtrk predšolskega otroka, družine dnevno zaužijejo tri do pet obrokov. Starši predšolske otroke vključujejo v pripravo obrokov in pogrinjkov, veliko družin s predšolskimi otroki obroke pripravlja doma, več kot polovica staršev pa otroke omejuje pri uživanju prevelikih količin sladkorja in maščob. Rezultati kažejo tudi, da otroci skoraj ne pijejo gaziranih pijač. Več kot polovica družin s predšolskim otrokom hrano prideluje doma, če hrano kupijo pa preverjajo poreklo in sestavine izdelka. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot povsem primerno za predšolskega otroka. Nekaj negativnih rezultatov kaže, da predšolski otroci izmed vseh obrokov največkrat izpuščajo dopoldansko malico; in da večina staršev predšolske otroke nagrajuje s sladkarijami ter sladoledom. Včasih se družine s predšolskim otrokom prehranjujejo s hitro pripravljenimi obroki, občasno pa obiskujejo restavracije s hitro pripravljeno hrano. Starši predšolskih otrok navajajo alergije na določeno hrano, pogoste prebavne motnje in prekomerno telesno težo kot najpogostejše težave s prehranjevanjem.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, predšolski otrok, vloga družine, vloga vrtca, težave pri prehranjevanju
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 73; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici