SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3427
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje nad otroki in vloga vzgojitelja
Jana Vizjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Predšolski otroci so najbolj občutljiv del naše družbe. Zaradi današnjega sistema in tempa življenja veliko otrok svoj čas in večino otroštva preživi v vrtcu. Odrasli smo otroku dolžni nuditi okolje, v katerem se bo počutil varno in predvsem ljubeče. Pomemben faktor je tudi senzibilen vzgojitelj, ki bo otroka ves čas spodbujal in hkrati spremljal njegov razvoj zavedajoč se, da je pravica vsakega otroka, da živi z ljudmi, ki mu dajejo varno zavetje. Odrasli oz. vsi starši bi se morali zavedati odgovornosti in dolžnosti, da zagotovijo otroku tako fizično kot čustveno varnost. Če tega niso sposobni, je dolžnost drugih odraslih (vzgojitelji, učitelji, strokovni delavci, itn.), ki z otrokom delajo ali so kako drugače vključeni v otrokovo življenje, da mu omogočijo življenje brez nasilja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o občutljivosti vzgojitelja na pojav nasilja. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci prepoznajo posledice nasilja in ali ga zanjo povezati z oblikami nasilja. Prav tako smo ugotavljali ali poznajo svojo vlogo, se zdijo dovolj informirani in ali odreagirajo na opaženo problematiko nasilja ter kako. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih kasneje obdelali v programu SPSS. Raziskava je pokazala, da so vzgojitelji veliko bolj kompetentni, stabilni pri svojem delu. Na takšne podatke pa seveda vplivala tudi njihova delovna doba.
Ključne besede: nasilje nad otroki, vloga vzgojitelja, zloraba otrok
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj
Sabina Pirc, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj smo opredelili prosti čas otrok, opisali igrišče in raziskali njegov pomen za otrokov celostni razvoj s poudarkom na gibanju. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, kaj bi sodelujoči starši in otroci želeli spremeniti ali dodati na igrišča, da bi bila ta bolj obiskana. Namen v empiričnem delu je bil raziskati, kako predšolski otroci preživljajo svoj prosti čas, v kolikšni meri v tem času obiskujejo igrišča in ugotoviti vzroke, zaradi katerih so igrišča pogosto prazna in manj obiskana kot nekoč. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki so jih vzgojiteljice v tiskani obliki razdelile med starše intervjujanih otrok, sodelovalo pa je tudi nekaj naključno izbranih staršev, ki so se javili prostovoljno. Za kakovostna in bolj zanimivo strukturirana igrišča je pomembno, da izhajamo iz otrokovih osebnih želja, idej in domišljije, zato smo individualno intervjujali tudi predšolske otroke v vrtcu. Podatke smo analizirali z deskriptivnimi statističnimi metodami, ki so pokazale, da starši ne vedo, da se že otroci zavedajo, koliko več časa preživijo v notranjih prostorih. Ugotovili smo, da si otroci želijo preživeti več prostega časa na igrišču, starši pa pravijo, da je največkrat čas tisti, ki zaradi nakopičenih obveznosti skozi dan ne dopušča, da bi ga obiskali pogosteje. Vsekakor si tako otroci kot tudi starši na igrišču želijo sprememb, kot so bolj uporabna, varna in primerna igrala, ki spodbujajo otroke h gibanju, več rastja, ki otroke pomirja, več predmetov, ki jih otroci lahko premikajo in spreminjajo ter obarvano okolje, ki spodbuja otrokovo domišljijo. Želeli smo ugotoviti, ali starši menijo, da so igrišča nevarna za otroka. Izkazalo se je, da se večina staršev ne strinja z navedeno trditvijo, nekaj jih le meni, da so nekatera igrišča potrebna obnove zaradi dotrajnosti nekaterih materialov, pa tudi zato da se ustvari primernejše okolje za predšolske otroke. Starši se večinoma strinjajo s trditvijo, da se otroci na igrišču v največji meri razvijajo gibalno, takoj zatem pa tudi socialno.
Ključne besede: otrokov prosti čas, igrišče, spremembe na igrišču, neobiskanost igrišč, igra na prostem
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih
Manja Šumer, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu izpostavili: gibalne spretnosti in razvoj glasbenih sposobnosti ter integracijo med gibanjem in glasbo. Namen magistrske raziskave je bil ugotoviti, kakšen je učinek dveh programov vadbe na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih. V naprej zapisanih programih sta skupini iz vrtca Oton Župančič Maribor (enota:Oblakova) izvajali predpisan program. Ena skupina je izvajala dejavnosti po gibalnem programu in druga po gibalno-glasbenem programu. Kontrolna skupina iz vrtca Velenje je izvajala program po Kurikulumu, ki si ga je zastavila vzgojiteljica oddelka. Merjenje temeljnih gibalnih spretnosti in ritmičnega posluha je potekalo v inicialnem in finalnem stanju. Zanimalo nas je, ali bodo otroci eksperimentalne skupine (Vrtec Otona Župančiča Maribor), ki so vključeni v enega izmed dveh programov, bolje usvojili začrtane temeljne gibalne spretnosti in bolj razvili ritmični posluh kot otroci kontrolne skupine (vrtec Velenje). Ciljno smo želeli raziskati, s katerim izvajanim programom: z gibalnim ali gibalno-glasbenim programom bo končni učinek na usvajanje TGS (temeljne gibalne spretnosti) in na razvoj glasbenih sposobnosti (ritmični posluh) uspešnejši. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 35 otrok, v kontrolni skupini 27 otrok, skupaj 62. Otroci so bili stari 5–6 let. Z vnaprej določenimi dejavnostmi smo želeli dokazati, da je integracija v vrtcu zelo pomembna in pripomore k razvoju določenih sposobnosti in spretnosti, v našem primeru razvoj TGS (temeljnih gibalnih spretnosti) in ritmičnega posluha. Ugotovili smo, da so otroci eksperimentalnih skupin (gibalnega programa in gibalno-glasbenega programa) dosegli večji napredek v razvoju temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnosti kot otroci kontrolne skupine. Največji napredek, smo ugotovili, se je pojavil pri gibalno-glasbenem programu, ki je bil najučinkovitejši za razvoj temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnostih (ritmični posluh).
Ključne besede: temeljne gibalne spretnosti, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, integracijsko povezovanje, gibalni program, gibalno-glasbeni program
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

4.
Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja
Tjaša Janković, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Antične vsebine v luči medpredmetnega povezovanja je nastalo z namenom opozoriti na pomen obravnavanja antičnih vsebin v osnovnošolskih kurikulumih in oblikovati predloge za izvedbo medpredmetnega povezovanja. To v tem delu temelji na povezovanju treh osnovnošolskih predmetov: likovne umetnosti (kot izhodišče), slovenščine in zgodovine. Teoretični del je razdeljen na dva dela; v prvem delu sta predstavljena zastopanost antičnih vsebin in razvoj šolstva skozi stoletja šolanja v Evropi in Sloveniji, s čimer sta orisana spreminjanje in nadgrajevanje šolskih vsebin do danes. Kot nadgradnja sledi proučitev aktualnih učnih načrtov treh izbranih predmetov kot izhodišč za iskanje možnosti medpredmetnih povezav antičnih vsebin, ki se pojavljajo pri posameznih predmetih. Kot del tega navajamo vsebine zgodovine in slovenščine, ki omogočajo medpredmetno povezovanje antičnih vsebin. Drugi del predstavljata teorija medpredmetnega povezovanja in primerjava tega pojma v izbranih učnih načrtih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo pri učencih preverjali poznavanje antičnih vsebin, in rezultati anketiranja učiteljev likovne umetnosti, slovenščine in zgodovine, s katerim smo želeli preveriti izvedbeno raven medpredmetnega povezovanja. Na osnovi rezultatov obeh anket podamo predloge za izboljšanje medpredmetnega povezovanja in predstavimo eno izmed možnosti sodelovanja treh izbranih predmetov, ki temelji na izboru umetniških del z antično tematiko iz bogate zakladnice umetnostne zgodovine.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, likovna umetnost, antične vsebine, učni načrti, osnovna šola.
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

5.
Doživljanje in izražanje medvrstniškega nasilja pri nadarjenih učencih
Vesna Podpečan, 2017, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je medvrstniško nasilje; naš namen je bil analizirati, ali so nadarjeni učenci v osnovnih šolah vključeni v medvrstniško nasilje in kako. Osredotočili smo se tako na njihovo doživljanje (vloga žrtve) kot tudi izražanje medvrstniškega nasilja (vloga nasilneža). Z magistrskim delom smo želeli raziskati, v kolikšni meri je medvrstniško nasilje prisotno pri nadarjenih učencih v primerjavi z njihovimi vrstniki, tj. normativnimi učenci. V raziskavi je sodelovalo 200 učencev iz različnih šol, ki so obiskovali 6., 7., 8. in 9. razred. Izmed celotnega vzorca je bilo 23,5 % učencev identificiranih kot nadarjenih. Za pridobivanje podatkov o vključenosti učencev v različne oblike medvrstniškega nasilja smo uporabili uveljavljen vprašalnik “Lestvice medvrstniškega nasilja v šoli”, katerega avtorji so Cheng, Chen, Liu in Chen (2011, povzeto po Pečjak, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da tako v doživljanju kot izražanju medvrstniškega nasilja ne obstajajo statistično pomembne razlike med učenci, ki so identificirani kot nadarjeni, in normativnimi učenci. Ne glede na nadarjenost učencev se približno enako pogosto pojavljajo različne oblike nasilja pa tudi vloge, v katerih se pojavljajo učenci.
Ključne besede: nadarjeni učenci, medvrstniško nasilje, šola, vrstniki, dejavniki medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
Ekskurzije v mestu maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole
Katja Eder, Nuša Kuharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Ekskurzije v mestu Maribor od 1. do 5. razreda osnovne šole, je sestavljeno iz treh delov, ki se med seboj povezujejo: teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela. Namen našega raziskovalnega dela je bil načrtovati ekskurzije od 1. do 5. razreda in izvesti ter evalvirati ekskurzijo v 1. razredu. Namen empiričnega dela je bil analizirati priročnike za učitelje spoznavanja okolja in družbe z vidika predlaganih aktivnosti učencev na temo naravna in kulturna dediščina. Prav tako smo želeli raziskati stališča učencev in učiteljev do ekskurzij pri omenjenih predmetih. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno, kavzalno-neeksperimentalno metodo in komparativno metodo, v sklopu katere smo se posluževali sekundarnih virov. Anketirali smo 156 učencev in izvedli 5 intervjujev z učitelji. Rezultati so pokazali, da imajo učenci v vseh razredih raje pouk izven učilnice kot pouk v učilnici, pouk izven učilnice jim je tudi bolj zanimiv. V višjem razredu kot so učenci, v večji meri ekskurzijo povezujejo s poučnim izletom in so mnenja, da na ekskurziji zmeraj izvedo nekaj novega. Nekateri učitelji se za ekskurzijo odločijo na podlagi vsebine in teme. Prav tako nekateri učitelji menijo, da je znanje pridobljeno na ekskurziji kvalitetnejše, kot znanje pridobljeno v učilnici, ker je trajnejše. Drugi učitelji pa so mnenja, da je kvaliteta odvisna od posameznika. Nekateri učitelji menijo, da so učenci bolj motivirani na ekskurziji, nekateri pa menijo, da ni razlike v motivaciji glede na to, ali je pouk potekal v učilnici ali v obliki ekskurzije. Kot pomanjkljivost izvajanja ekskurzije naštejejo učitelji stroške, spremstvo, soglasja staršev, odpadanje ur drugim učiteljem in vreme.
Ključne besede: izkustveno učenje, ekskurzija, konstruktivizem, Maribor, spoznavanje okolja, družba.
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (11,07 MB)

7.
Čarobna moč lutke v prvem starostnem obdobju
Nina Hajnc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V diplomskem delu z naslovom Čarobna moč lutke v prvem starostnem obdobju smo v teoretičnem delu s povzemanjem mnenj različnih avtorjev najprej predstavili, kaj lutka je in kako lahko delo z lutko vpliva na otroka. Opisali smo, kako lutko vključiti v igro otrok prvega starostnega obdobja in z njo vplivati na otrokov celostni razvoj. Ob koncu smo predstavili še različne lutkovne tehnike. V praktičnem delu smo skozi šest lutkovnih dejavnosti, s pomočjo različnih lutkovnih tehnik, predstavili, kako lutke pozitivno vplivajo na delo v skupini. Skozi lutko se lahko veliko lažje približamo otroku in ga motiviramo za delo. Ob aktivnem vključevanju smo otroke seznanili z lutkovnimi tehnikami in jim predstavili zanimiv način prejemanja novih informacij.
Ključne besede: lutka, igra, razvoj, tehnike
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

8.
Web graphic organizers as an advanced strategy for teaching science textbook reading comprehension
Marija Ropič, Metka Kordigel Aberšek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper presents the results of the 5 months experiment in which the influence of using a web graphic organizer in the science literacy curriculum was observed. The interest of the study was focused on the quality and quantity of learning/understanding the explicatory text description from the science textbook. The experiment included students at the age of 8-9 years. Science and L1 class were integrated for this purpose: teachers were instructed to use web graphic organizer as a tool for visualizing the text structure on the level of concrete cognitive operations. The results show the effect of using the web graphic organizer on students' competence to find out what in the science textbook text is important, on the level of text comprehension and on the competence of comparing new information with the previous knowledge.
Ključne besede: education, reading comprehension, science, textbooks, teacher training
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
The integration of the subject environmental studies with other subjects
Vlasta Hus, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The author of the present paper first theoretically describe the didactic concept of integrated lessons, then layout the discussions on integrating lessons in subject Natural and social studies (now Environmental studies) with lessons in Slovene subject. In the empirical part she demonstrate the attitude of teachers in the first triad toward integrated lessons and how the subject Environmental studies is included into this concept. The findings show that the teachers included in the sample had different opinions about integrated lessons. They saw one of the basic advantages of integrated lessons compared to classical ones in the linking of the lessons with the pupils' lives. In the integration of the subject Environmental studies with other subjects, the subject Slovene language plays an important role. Teachers, however, cannot find connections with some of the subjects, despite the fact that they are defined in the national curriculum. The teachers claim they have greatest difficulties in the phase of planning integrated lessons.
Ključne besede: education, primary education, integrated lessons, elementary school, environmental studies
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (860,07 KB)

10.
The impact of the acquisition of the letters in a systematic literacy on writing skills
Marija Ropič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Learning letters is associated with a long-term learning. Two basic models are present in obtaining letters in a systematic literacy in Slovenia and abroad. One represents a separate acquisition of the uppercase and lowercase printed letters (sequentially) and the other deals with letters simultaneously. In practice, teachers often asked themselves, especially in times of reforms in literacy, which model of the acquisition of the letters in initial literacy is more efficient. The research focused on the effect of the two most frequently chosen procedures for acquiring letters of structured literacy in Slovenia, namely the simultaneous treatment of the uppercase and lowercase printed letters (lowercase cursive letters and upper-case cursive letters) and consecutive treatment of letters (uppercase printed letters, lowercase printed letters, lowercase cursive letters, and at last, uppercase printed letters). Furthermore, the focus of the research was on the impact of gender on the ability to write. The incidence of errors was observed in terms of selected procedures for acquiring the letters in groups and gender. At the same time, the effect of consolidation of writing individual letters (uppercase and lowercase printed letters in 2nd class, and lowercase and uppercase cursive letters in 3rd class), was examined.
Ključne besede: literary didactics, literacy, process of acquiring letters, prior knowledge, writing skills
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (559,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici