| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3969
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Igranje ritmičnih in melodičnih spremljav pet- in šestletnih otrok
Staša Sever, 2020, diplomsko delo

Opis: V ospredju diplomskega dela z naslovom Igranje ritmičnih in melodičnih spremljav pet- in šestletnih otrok je ena izmed najpogostejših glasbenih dejavnosti igranje na glasbila. Namen dela je pripraviti starostni stopnji primerne zapise spremljave otroških pesmi za izvajalski sestav manjših skupin predšolskih in šolskih otrok ter njihovo ustreznost preveriti na delavnicah. V teoretičnem delu smo opredelili in predstavili Carla Orffa ter njegov inštrumentarij, opisali smo razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti in razvoj posluha. Navedli smo načine spremljanja in analizirali izbrane pesmi za delavnice, ki smo jim napisali spremljave, in le-te zapisali v otrokom prilagojene zapise. V empiričnem delu smo pri predšolskih in šolskih otrocih z metodo praktičnega dela na podlagi zapisov, ki so bili prilagojeni otrokom, preverjali, koliko ponovitev potrebuje vsak otrok, da pravilno zaigra na določeno glasbilo. V raziskavi je sodelovalo 16 otrok, od tega osem iz predšolske skupine in osem iz šolske. Za preverjanje smo uporabili 5 otroških pesmi, katerim smo zapisali spremljave na Orffova glasbila in to spremenili v otrokom prilagojene zapise. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da sta obe skupini pri igranju spremljav z Orffovimi glasbili napredovali. Raziskava je pokazala, da so bili šolski otroci bolj uspešni pri igranju na Orffova glasbila, saj so potrebovali le eno ali dve ponovitvi za določeno glasbilo.
Ključne besede: test
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 35; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

2.
Ekološka ozaveščenost učoteljev prvega triletja osnovne šole v Sloveniji
Sara Krumpak, 2020, magistrsko delo

Opis: V naravi lahko vidimo, da je vse, kar le-ta vsebuje, v ravnovesju in da konec enega predstavlja začetek drugega. Del ekosistemov, skupnosti rastlin, živali in majhnih organizmov smo tudi mi, zato moramo to ravnovesje ceniti in zanj skrbeti. Treba se je izobraziti s ciljem, da razvijemo trajnostno mišljenje in trajnosten način življenja, kar se v veliki meri začne pri razvijanju ekološke pismenosti, in sicer učiteljev in učencev. Pri razvoju te pismenosti imajo velik pomen konkretne, izvenšolske izkušnje, saj je osnova vzgoje in izobraževanja za okolje nabiranje izkušenj v naravi. Neposredno doživljanje spodbuja učenje, krepi radovednost, razvija kreativnost in razumevanje same narave. Poučevanje učencev o okolju in za okolje je bistveno za njihov osebni razvoj. Vsi smo odvisni od okolja, zato mora biti naš življenjski namen preusmerjen na vzdrževanje in izboljševanje le-tega. Učitelji učence pripravljajo in ozaveščajo o okolju in pomenu njegovega ohranjanja in varovanja. Učitelji imajo pri razvijanju ekološke ozaveščenosti učencev in samem pogledu na varovanje narave ključno vlogo, zato smo v empiričnem delu s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika raziskali njihovo angažiranost, vključenost v dejavnosti za okolje, zanimanje za okolje in trajnostni razvoj ter njuno pomembnost, vključevanje določenih dejavnosti v pouk za boljše okoljsko izobraževanje svojih učencev, razmišljanje o izboljšanju stanja okoljskega izobraževanja za učence prvega triletja in izboljšanju ekološke ozaveščenosti učiteljev razrednega pouka. Anketni vprašalni sta izpolnila 202 učitelja prvega triletja osnovnih šol iz vseh dvanajstih regij Slovenije. Učitelji so v povprečju pokazali na visoko zanimanje za okolje, visoko so ocenjevali pomembnost okoljskega izobraževanja, kar se je kazalo pri rezultatih glede aktivnosti, ki jih vključujejo v pouk, za primerno okoljsko izobraževanje. Pokazali so, da se zavedajo pomembnosti ekološke ozaveščenosti ljudi v trenutnem svetu, kjer ima ključno vlogo za spodbujanje le-tega izobraževanje. Ugotovitve so prav tako pokazale raznolikost pri strinjanju oz. nestrinjanju glede potrebe po izboljšanju okoljskega izobraževanja za učence v prvem triletju kot tudi glede potrebe po izpopolnitvi ekološke ozaveščenosti učiteljev razrednega pouka v Sloveniji.
Ključne besede: ekološka ozaveščenost, okoljsko izobraževanje, trajnostni razvoj, varovanje okolja
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 14; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Analiza slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja in družbo
Vanesa Kidrič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Analiza slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja in družbo je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni učbenik, njegova vloga in oblikovanje, slikovno gradivo v učbenikih in znanstvene ugotovitve o le-tem. V empiričnem delu smo z analizo učbenikov raziskali kakovost in verodostojnost slikovnega gradiva v učbenikih za spoznavanje okolja v 1., 2. in 3. razredu ter družbe v 4. in 5. razredu. Analizirali smo založbe, ki so na slovenskem trgu najbolj zastopane, in sicer Rokus Klett, DZS, Modrijan in Mladinska knjiga, po vnaprej zastavljenih kriterijih. Ugotovili smo, da imata glede na kriterije založbi Rokus Klett in Modrijan najkvalitetnejše predstavljeno slikovno gradivo v učbenikih za spoznavanje okolja, največ pomanjkljivosti pa založba Mladinska knjiga. Pri predmetu družba je po kakovosti slikovnega gradiva najbolj izstopala založba Modrijan, medtem ko je največ pomanjkljivosti v učbenikih založbe Mladinska knjiga. Ugotovili smo, da razmerje med besedilom in slikovnim gradivom v učbenikih ni pri vseh založbah ustrezno glede na razred in da se kakovost slikovnega gradiva razlikuje tudi po razredih. V vseh analiziranih učbenikih so od slikovnega gradiva pričakovano najbolj zastopane fotografije in slike. Ker so vsi učbeniki potrjeni, je prihajalo do zelo majhnih odstopanj med založbami in razredi.
Ključne besede: učbenik, slikovno gradivo, založba, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 35; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (8,40 MB)

4.
Analiza serije slikanic o petelinčku avtorice Vesne Radovanovič
Eva Klokočovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene likovne in literarne značilnosti slikanic. Opisane so tudi značilnosti otroka v predbralnem obdobju, saj so naslovniki slikanic, ki so obravnavane v magistrski nalogi, otroci ravno v tem obdobju. Opredeljene so značilnosti živalskih pravljic. V magistrskem delu je obravnavanih vseh šest slikanic o petelinčku, ki so do sedaj izšle. Analizirani so glavni in stranski liki, zgodba, pripovedovalec, književno dogajanje in čas, zgradba besedila ter snov, tema in motivi. V tabeli sta analizirana besedilo in ilustracije. Na koncu pa je še analiza naslovnice, notranje naslovnice in veznih listov, odnosa med besedilom in ilustracijami ter komentar tipične ilustracije iz posamezne slikanice. V sklepnem delu so predstavljene in utemeljene hipoteze. Pokazale so se ugotovitve, da so glavne značilnosti živalske pravljice žival kot glavni lik z nedoločeno vlogo in antropomorfnimi značilnostmi ter pojavljanje elementov, značilnih za klasične avtorske pravljice. Potrjeno je bilo, da serija slikanic spada med živalske pravljice, saj je glavni literarni lik petelinček, slikanice pa vsebujejo značilne elemente klasične pravljice.
Ključne besede: slikanica, živalska pravljica, slikanice o petelinčku
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 16; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

5.
Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico "Lunino kraljestvo"
Julijana Kološa, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija na glasbeno pravljico »Lunino kraljestvo« obravnava pripravo in izvedbo plesne dramatizacije z izrednimi študentkami Predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru in s predšolskimi otroki. Teoretični del zajema opredelitev plesa v predšolskem obdobju, njegov vpliv na predšolskega otroka in umeščenost plesa v Kurikulumu za vrtce. Predstavljeni so različni pristopi izvajanja plesnih dejavnosti v vrtcu. Podrobneje je obravnavana plesna dramatizacija kot vrsta gibalno-plesne dejavnosti. Pri načrtovanju plesne dramatizacije izhodišče predstavljajo globalni cilji na področju umetnosti, izbor najprimernejših metod in oblik dela ter upoštevanje splošnih in specifičnih načel plesne vzgoje. Pomembno vlogo ima tudi glasba in njen vpliv na predšolskega otroka. Zato smo za pripravo plesne dramatizacije uporabili glasbeno pravljico, ki otroku omogoča, da skozi glasbo podoživi vsebino. V praktičnem delu je predstavljena in evalvirana plesna dramatizacija v izvedbi izrednih študentk 3. letnika predšolske vzgoje ter priprave z evalvacijami in izvedbo plesne dramatizacije s predšolskimi otroki v vrtcu. Ugotovljeno je, da je za uspešno izvedbo plesne dramatizacije ključno prepletanje različnih pristopov plesnega ustvarjanja. Poudarek je na procesu in končnem produktu (kakovost procesa se odraža na kakovosti končnega produkta). Plesna dramatizacija je dejavnost, s katero lahko otrok izraža svoja čustva in pogled na svet, saj se skozi glasbo in vsebino zgodbe gibalno-plesno izrazi na svojevrsten, ustvarjalen način.
Ključne besede: plesna dramatizacija, predšolski otrok, plesna vzgoja
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 51; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Športna prehrana in zbijanje kilogramov v borilnih veščinah: analiza judoistov
Aljaž Sedej, 2020, diplomsko delo

Opis: Športna prehrana je v vrhunskem športu eden od ključnih dejavnikov, ki vodijo do vrhunskega rezultata. Brez ustrezne športne prehrane lahko pride do prehitrega konca športne kariere zaradi poškodbe, v večini primerov pa slaba prehrana vrhunskega športnika vpliva na njegove rezultate. Dva od ključnih elementov športne prehrane sta načrt prehranjevanja športnika in regeneracija športnika po treningu ali tekmi. Judo je šport, pri katerem imajo vrhunski športniki veliko težav z vzdrževanjem teže. Te težave se pojavljajo že v starostni kategoriji kadetov (od 15 do 17 let), ko tekmovalci začnejo nastopati v evropskih pokalih in se njihova želja po doseganju rezultatov in dokazovanju bistveno poveča. Ključni problem, ki judoiste vedno znova pripelje do tega, da tik pred tekmo izgubljajo težo, je slaba vsakodnevna športna prehrana. Športna prehrana mora biti prilagojena vsakemu tekmovalcu posebej, saj imajo tekmovalci različne okuse, prav tako pa tudi njihova telesa delujejo na različne načine. Prehranjevalni načrt mora biti pripravljen za različna obdobja, temeljiti pa mora tako na analizi športnikove prehrane kot nadzoru nad dodatki k prehrani (Książek, Kopeća & Słowińska-Lisowska, 2014). Tako kot v večini borilnih športov tudi pri judu tekmovalci tik pred tekmo izgubljajo veliko količino kilogramov, predvsem z omejitvijo zaužite hrane in tekočine. Judoisti temu ne rečejo dieta, saj nimajo namena dolgoročno izgubiti nekaj kilogramov, temveč takemu početju rečejo »zbijanje« (ang. weight cutting). Ko judoisti uporabijo besedo zbijanje, mislijo na izgubo teže v nekaj dneh, in sicer s pomočjo različnih metod, ki pospešijo izgubo vode. Večina judoistov tako na primer uporablja finsko savno z namenom izgube dodatne teže. Med judoisti je precej priljubljena tudi »savna suit«, trenirka, ki je na notranji strani obložena s folijo in ne prepušča zraka, kar pospeši in poveča znojenje med aktivnostjo. Takšno zbijanje kilogramov se pojavlja pri večini borilnih veščin, pri katerih so skupine razdeljene na različne težinske kategorije, za tekmovalce pa je tovrstno zbijanje teže nekaj povsem običajnega (Antonio & Stout, 2001). V zadnjem času so v judu precej popularni dodatki k prehrani, vendar njihovega jemanja ne priporočajo strokovnjaki za športno prehrano, temveč se zanje športniki odločijo sami.
Ključne besede: športna prehrana, zbijanje kilogramov, sindrom RED-S, borilna veščina, judo.
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 94; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (728,81 KB)

7.
Uporaba delovnih gradiv v 2. starostnem obdobju v vrtcih občine Velenje
Nina Koren, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba delovnih gradiv v 2. starostnem obdobju v vrtcih občine Velenje je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del smo razdelili na tri sklope. V psihološkem sklopu smo predstavili Piagetovo fazo intuitivne inteligence in fazo konkretno intelektualnih operacij, dejavnike razvoja in možnosti za tehnične dejavnosti v posameznih razvojnih obdobjih. V tehnično-tehnološkem sklopu smo podrobneje opisali delovna gradiva: papir, les, umetne mase in kovine. V zadnjem, didaktičnem, sklopu smo zajeli opis delovne, konstrukcijske in projektne naloge ter vsebino in cilje tehnično-tehnološke vzgoje v vrtcu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z empirično raziskavo. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete za vzgojitelje in vzgojiteljice Vrtca Velenje. V raziskavi je sodelovalo 28 vzgojiteljev in vzgojiteljic iz drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da vzgojitelji le enkrat do dvakrat tedensko obravnavajo tehnično-tehnološke vsebine. Najpogosteje z otroki spoznavajo in ustvarjajo z delovnimi gradivi papir in les, redkeje ustvarjajo z umetnimi masami, skoraj nikoli pa ne posegajo po kovinah. Izhajajoč iz ugotovitev empiričnega dela, smo v praktičnem delu predstavili izdelke iz različnih delovnih gradiv (papir, les, umetne snovi in kovine) za predšolske otroke drugega starostnega obdobja. Pri vsakem izdelku so navedeni potrebni materiali, pripomočki in orodja, podroben potek izdelave izdelka s slikovnimi ponazoritvami ter ključni elementi varnosti pri delu.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, vzgojitelj, tehnika in tehnologija, delovna gradiva, praktični izdelki.
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 81; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
Pogled izvajalcev dodatne strokovne pomoči na izvajanje prilagoditev pri pouku
Manuela Copot Oblak, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola kot prostor, ki poleg družine igra zelo pomembno vlogo v razvoju otroka, lahko deluje kot korektiv ali varovalno okolje, ki otroku omogoča, da razvije potrebno odpornost. Osrednji fokus magistrske naloge so prilagoditve, ki jih izvajajo učitelji pri pouku. Zanimalo nas je, kako izvajanje prilagoditev pri pouku vidijo izvajalci dodatne strokovne pomoči, saj so izvajalci tisti, ki so najbolj pogosto vpeti v načrtovanje prilagoditev in individualiziranih načrtov ter so strokovno podkovani za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, inkluzija, spodbudno učno okolje, prilagoditve pri pouku
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 44; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

9.
Stališča učencev do športa glede na spol in starost
Sara Mernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti stališča otrok do športa glede na spol in starost, zanimale so nas športne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, trajanje in pogostost izvajanja športnih dejavnosti, prostočasne aktivnosti, okoljske spodbude za ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, motivi za ukvarjanje ter vzroki za neukvarjanje s športom in najljubše športne panoge ter čas namenjen izvajanju teh panog v šolah. Vzorec je zajemal 441 otrok, od tega 212 dečkov in 229 deklic, ki obiskujejo osnovne šole po Sloveniji. Razlike v pogostosti izvajanja športnih dejavnosti in trajanju športnih dejavnosti ter razlike v trditvah smo preverjali s t-preizkusim za neodvisne vzorce. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05. Rezultati raziskave kažejo, da dečki in deklice v klubih ali društvih trenirajo različne športe, do razlik pa prihaja tudi v trajanju in pogostosti izvajanja športnih dejavnosti. Dečki in deklice prav tako ne izbirajo enakih prostočasnih aktivnosti, razlikujejo pa se tudi njihovi motivi za ukvarjanje s športom, ugotovljene so bile tudi nekatere razlike v priljubljenosti panog iz Učnega načrta za predmet Šport in izvajanju le-teh. Dečki se v primerjavi z deklicami bolj pogosto in za dlje časa posvečajo športnim dejavnostim, medtem ko deklice pogosteje obiskujejo glasbeno šolo in prebirajo knjige.
Ključne besede: gibalna dejavnost, učenci, motivacija
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 38; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

10.
Plavalna opismenjenost učencev 2. in 3. razreda po končanem 20-urnem plavalnem tečaju
Maja Skerlovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšna je plavalna opismenjenost učencev, ki se udeležijo 20-urnega plavalnega tečaja in delajo po programu, ki smo ga zastavili. Preverjali smo tudi, kako je plavalna opismenjenost povezana s spolom, razredom in dolžino izvedbe 20-urnega tečaja. V raziskavo smo vključili pet osnovnih šol iz severovzhodne Slovenije. Za proučevanje smo uporabili kvantitativno deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo. Učence smo testirali ter ocenili na začetku in koncu plavalnega tečaja, pri tem pa rezultate vpisovali na ocenjevalni list. Z začetnim testiranjem smo učence delili na štiri stopnje plavalne opismenjenosti, na podlagi katerih smo oblikovali homogene skupine ter določili, kateri cilji in vsebine so zanje ustrezni. Rezultati so pokazali, da že na začetku plavalnega tečaja polovica učencev dosega cilje iz učnega načrta. Ob koncu plavalnega tečaja te cilje dosega večina učencev. Prav tako večina učencev ob koncu plavalnega tečaja postane plavalec glede na kriterije Plavalne zveze Slovenije. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno razliko v plavalni opismenjenosti učencev glede na razred, v katerem se plavalni tečaj izvaja, medtem ko rezultati pri spolu in dolžini izvedbe tečaja niso pokazali statistično značilne razlike v plavalni opismenjenosti učencev.
Ključne besede: učenje plavanja, osnovna šola, učni načrt, učenci, šport
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 49; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici