| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3780
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spodbujanje razvoja slepih in slabovidnih dojenčkov in malčkov s pomočjo tipnih knjig in malega prostora
Katja Kovačič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zgodnje otroštvo zajema prva tri leta otrokovega življenja in je ključnega pomena pri razvoju vsakega posameznika. V tem času se postavljajo temelji za nadaljnji razvoj na vseh področjih (motorični razvoj, zaznavni razvoj, kognitivni razvoj in govor, socialni razvoj …). Pomembno je, da starši otrokom v tem obdobju otrokom zagotavljamo ustrezne spodbude in okolje prilagajamo tako, da v kar največji meri razvijajo svoje potenciale. Enako velja tudi za slepe in slabovidne dojenčke in malčke. Zaradi okvare vida moramo pri njih sistematično razvijati ostala čutila, da lahko s pomočjo kompenzacijskih strategij dosegajo enake cilje in rezultate, kot polnočutni otroci. Njihov razvoj lahko spodbujamo ob pomoči prilagojenih pripomočkov. Najbolje je, da učenje in raziskovanje sveta okoli njih poteka preko igre. Pri tem si lahko učinkovito pomagamo s tipnimi knjigami, prilagojenimi najmlajšim otrokom, in z malim prostorom, v okviru katerega otrok aktivno raziskuje okolico. Oba pripomočka vplivata na razvoj grobe in fine motorike, orientacije in koordinacije, na trening čutil, krepitev pozornosti in vztrajnosti, širjenje besednega zaklada in pojmovno zavedanje.
Ključne besede: slepi, slabovidni, tipne knjige, mali prostor, pristop aktivnega učenja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (7,49 MB)

2.
Povezanost grafomotoričnih sposobnosti, fonološkega zavedanja in besedišča otrok v prvem in drugem razredu osnovne šole
Kaja Kolman, 2019, magistrsko delo

Opis: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Ključne besede: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Čustva - tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke
Marija Mitrović, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Čustva – tipna slikanica in didaktični pripomoček za slepe in slabovidne otroke, je sestavljeno tako iz teoretičnega kot praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili slepoto in slabovidnost, nato smo opisali čute slepih in slabovidnih, dotaknili smo se tudi čustev, iger in branja slepih in slabovidnih. Prav tako pa smo opisali tipne slikanice in predstavili tehnike za njihovo izdelavo. V praktičnem delu smo izdelali tipno slikanico z avtorsko zgodbo na temo čustev. V pomoč tej temi pa smo izdelali še didaktični pripomoček, ki branje tipne slikanice obogati. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobitev pripomočka, ki pomaga otroku pri opismenjevanju v brajici, saj je le-teh na tržišču zelo malo. Prav tako je bil namen pripomočka pomoč pri razvijanju in treningu tipa in vida otrok z ostankom vida in slabovidnih otrok ter spoznavanje čustev.
Ključne besede: slepi in slabovidni otroci, tipna slikanica, didaktični pripomoček, čustva, osnovna šola
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 4; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (4,09 MB)

4.
Preizkušanje praktično manipulativnih metod pri prilagajanju artefektov za slepe in slabovidne
Tamara Šuc, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu najprej predstavimo značilnosti specifičnega doživljanja sveta pri slepih in slabovidnih osebah in sicer na kakšen način in preko katerih zaznavnih kanalov si slepi in slabovidni ljudje ustvarjajo sliko oziroma podobo o njihovi okolici in dogajanju v njej. Omenjena skupina posameznikov si svet interpretira s pomočjo drugih čutov in v sodelovanju delujočih zaznavnih poti in priučenih ter izurjenih občutkov. Te vrline uporabljajo pri komunikaciji z drugimi, tako pri prejemanju kot posredovanju informacij. Predvsem tip je tisti, ki jim omogoča konkretno povezavo z zunanjim svetom, sluh pa tisti, ki jim tudi na daljavo nudi možnost sprejemanja okolice in okoliščin, v katerih se nahajajo. Ne glede na vse naštete, nekoliko drugačne in prilagojene načine zaznavanja so slepi in slabovidni pravnomočni posamezniki, ki so kot vsi ostali predstavniki ranljivih skupin skupaj z normativnimi ljudmi povsem enakopravni in morajo kot taki biti tudi obravnavani. Nadalje se v magistrski nalogi posvetimo pravicam, ki jih imajo in jih morajo biti deležni v zakonu tako imenovani invalidi in povzamemo relevantne člene iz sprejetega zakona, nanašajoče se na skupino slepih in slabovidnih. Enakopravnost se kaže na mnogih področjih, eno izmed njih, ki smo ga tudi izpostavili, je dostopnost kulturnih dobrin, natančneje muzejev in njihovih vsebin oziroma programov. Prikazali smo stanje stopnje prilagojenosti slovenskih muzejev, navedli možne in obstoječe načine prilagoditev ter predstavili Muzej Dravograd kot enega izmed teh, ki si želijo svoje vsebine narediti dostopne omenjenim skupinam ljudi. Po opisu zbirke in artefaktov, ki se v njej nahajajo, smo izpostavili tiste, ki smo jih z določenimi praktično manipulativnimi metodami prilagodili in s tem omogočili, da jih slepi in slabovidni zaznajo preko njihovih bolje delujočih kanalov percepcije. V empiričnem delu smo učinkovitost metod preizkusili tudi v praksi skozi vodstvo slepih in slabovidnih oseb po razstavi. Učinkovitost in ustreznost prilagojenih artefaktov smo preverjali oz. analizirali skozi observacijo v kombinaciji z intervjujem slepih in slabovidnih oseb ob koncu vodstva. Rezultate smo analizirali in ugotovili, katere metode so se izkazale kot učinkovite, podrobneje v katerih aspektih in obenem na katerih področjih bi jih lahko še dopolnili, izboljšali ali spremenili. V praktičnem delu magistrskega dela predstavljamo rezultate in posamezne artefakte, ki smo jih v raziskavi prilagajali.
Ključne besede: prilagojen muzej, slepi in slabovidni, dostopnost, metode prilagajanja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

5.
Konstruktivistično poučevanje pri tujem jeziku v osnovni šoli
Anja Sovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati in ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poslužujejo konstruktivističnih pristopov poučevanja pri svojih urah. Prav tako je namen ugotoviti, kako dobro učitelji, ki poučujejo tuji jezik v osnovni šoli, poznajo konstruktivistične pristope in kolikokrat se jih poslužujejo. V raziskavi so sodelovali učitelji, ki poučujejo tuji jezik na različnih osnovnih šolah po Sloveniji. Skupaj je sodelovalo 102 učiteljev vseh treh vzgojno-izobraževalnih obdobij. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimne spletne ankete in jih obdelali s statističnim programom SPSS, rezultate pa prikazali tabelarično. Uporabili smo naslednje metode: frekvenčno distribucijo (f, f %), osnovno deskriptivno statistiko (aritmetična sredina), Hi-kvadrat preizkus hipoteze neodvisnosti, Kruskal-Wallis preizkus in kategorizacijo vprašanj odprtega tipa. Ugotovili smo, da je konstruktivistični pristop poučevanja pri pouku tujega jezika v osnovni šoli dokaj dobro sprejet med učitelji. Zavedajo se, da omenjeni pristop ponuja veliko različnih dejavnosti, ki učencem omogočijo boljše znanje, razvoj znanja, kreativnost in samostojnost pri učenju. Pa vendar so rezultati pokazali, da učitelji ne vključujejo konstruktivističnega pristopa v pouk redno, ampak samo občasno. Kot razloge so navedli prenatrpan urnik in učni načrt, pri katerem je težko vsakodnevno uporabljati raznolik pristop. Ugotovili smo, da ni bistvenih statistično značilnih razlik v uporabi in poznavanju konstruktivističnega pristopa glede na vzgojno-izobraževalno obdobje ter na delovno dobo učiteljev.
Ključne besede: konstruktivizem, osnovna šola, učne strategije, učitelji, stališča
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Ohranjanje naravnega in tradicionalnega v rezbarskem umetniškem delu
Urška Školnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je predstavitev tradicionalne tehnike rezbarjenja z naravnim recikliranim materialom v umetniškem delu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Za boljše razumevanje tematike je v teoretičnem delu predstavljena ročna tehnika rezbarstvo, njena zgodovina in sporočilnost. Zgodovina rezbarstva je pomemben del prepoznavnosti slovenske kulture in njene dediščine. V namen predstavitve slovenske kulture rezbarstva so podani tudi primeri rezbarskih del slovenskih rezbarjev in rezbark. V delu posvečamo pozornost tudi načinom rezbarjenja in pomembnosti ohranjanja tehnike v današnji družbi. Tradicija tehnike rezbarjenja je v 19. stoletju doživela drastično spremembo. Zaradi industrijske revolucije so se zaprle številne domače delavnice in začela se je množična proizvodnja. Prišlo je do upada zanimanja za tovrstno tehniko in s tem tudi do izumiranja ročnih spretnosti. V magistrskem delu so opisani načini, ki spodbujajo k ohranitvi in učenju te ročne tehnike. Pri izdelavi izdelka smo uporabili materiale, ki so bili že uporabljeni in zavrženi. Praktični del magistrskega dela prikazuje samostojno rezbarsko delo – klop. Klop je narejena iz odpadnega materiala in vanjo je izrezljana zgodba o rudniku, svincu in onesnaženosti, povezana s krajevno problematiko stoletnega izkoriščanja in onesnaževanja narave ter okolice. Z uporabo odsluženega materiala smo želeli prikazati pomembnost ohranjanja narave in naravnih virov. S slikovnim gradivom so predstavljeni načrt, nastanek in končno umetniško delo. Magistrsko delo se zaključi s refleksijo oblikovane klopi, v kateri so podani vsi pomembni faktorji za njen nastanek in pomen.
Ključne besede: rezbarstvo, razvoj rezbarstva, kulturna dediščina, krasilna tehnika, tehnika rezbarjenja, ohranjanje rezbarstva, naravni viri, onesnaževanje, recikliranje, umetniško delo – klop.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

7.
Naravoslovna gozdna učna pot Vurberk
Martina Bela, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je oblikovati naravoslovno gozdno učno pot za predšolske otroke po poti do gradu Vurberk. Naravoslovna gozdna učna pot poteka v celoti po gozdu in je opremljena z dejavnostmi, preko katerih so predšolski otroci v neposrednem stiku z naravo ter doživljajo naravno okolje z vsemi čuti. Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu predstavljene naravoslovne učne poti, otrok in naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje otrok v naravi, vloga vzgojitelja pri raziskovanju in aktivnem učenju otrok v naravi in gozdu. Predstavljena sta tudi grad Vurberk in njegova okolica. V praktičnem delu je najprej opisano načrtovanje naravoslovnih dejavnosti, v nadaljevanju pa je predstavljena praktična izvedba naravoslovne gozdne učne poti.
Ključne besede: otrok, vzgojitelj, učna pot, naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

8.
Primerjava javnih vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem glede na vidike kakovosti
Moris Baša, 2019, diplomsko delo

Opis: Danes živimo v času, kjer starši vrtcem pripisujejo vse večjo vlogo. Da bi bolje razumeli delovanje vrtcev, smo se osredotočili na vidike kakovosti javnih vrtcev v Slovenij in na Madžarskem. Tako je namen diplomskega dela primerjava javnih vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem z vidika razvoja in glede na kriterije vidika kakovosti vrtcev. Cilji diplomskega dela so raziskati in ugotoviti razlike in podobnosti javnih vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem z vidika kakovosti vrtca, primerjati razvoj vrtcev v Sloveniji in na Madžarskem ter pridobiti mnenja pedagoških delavcev o področjih vidika kakovosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo, v katero smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojiteljev iz različnih slovenskih in madžarskih vrtcev. V raziskavi je sodelovalo 206 strokovnih delavcev vrtcev. Rezultati so pokazali, da skoraj vsi vzgojitelji predšolskih otrok poznajo vidike kakovosti, medtem ko jih pomočniki vzgojiteljev poznajo ali le delno poznajo. Pedagoški delavci, ne glede na obravnavano državo, povečini ustrezno pogosto pregledujejo igrače in igrala, a se najdejo tudi takšni, ki to delo vidno zanemarjajo. Pogostost sodelovanja vzgojiteljev in pomočnikov s starši pri načrtovanju dejavnosti je zelo različna. Prav tako se zelo razlikuje pogostost vključevanja zunanjih institucij in posameznikov iz okolja v njihove dejavnosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, javni vrtci, slovenski vrtci, madžarski vrtci, vidiki kakovosti
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 3; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (845,09 KB)

9.
Vpliv vaje na knjižni izgovor pri branju
Marta Jakob, 2019, magistrsko delo

Opis: Vpliv narečja na knjižno izreko je zelo velik. Vsako narečje in vsak pokrajinski pogovorni jezik ima namreč svoje značilnosti, ki se jih govorci pogosto niti ne zavedamo in jih podzavestno vključujemo tudi v knjižni izgovor pri branju ali prosti govor v knjižni izreki. Zato smo se v nalogi posvetili vprašanju, ali je mogoče s pomočjo vaje odpraviti morebitna odstopanja od knjižne izreke pri branju besedila v knjižnem jeziku. Preverjanje branja smo izvedli v dveh oddelkih sedmega razreda na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Nato smo v oddelku, ki je predstavljal eksperimentalno skupino, izvedli 10 vaj za ponovitev pravorečja. Sledilo je drugo preverjanje, katerega rezultati so pokazali, da je med oddelkoma (tj. kontrolno in eksperimentalno skupino) prišlo do razlik v napredku. S pomočjo statističnega programa SPSS smo ugotovili, da gre za statistično značilno razliko. Na podlagi pridobljenih rezultatov trdimo, da je vaja oziroma srečevanje s pravilno knjižno izreko ključnega pomena pri odpravljanju prej omenjenih odstopanj od knjižne izreke.
Ključne besede: knjižna izreka, pravorečje, mestna govorica, Maribor
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 1; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

10.
Razumevanje frazemov v risankah pri različno starih predšolskih otrocih
Jana Jurša, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Razumevanje frazemov v risankah pri različno starih predšolskih otrocih smo preverjali, kako izbrane frazeme iz različnih risank razumejo različno stari predšolski otroci. V teoretičnem delu so predstavljeni frazeologija in frazeološki modeli. Osredotočili smo se tudi na lastnosti frazemov in njihovo delitev. Podrobneje smo raziskali tudi razumevanje, rabo in učenje frazemov, predvsem, kako predšolski otroci različno razumejo frazeme, pri kateri starosti jih že začenjajo razumevati in na kakšen način rabijo frazeme. Pri risankah smo se podrobneje osredotočili na prednosti in slabosti risank, pri čemer smo predvidevali, da je več slabosti kot prednosti. Poglobili smo se tudi v to, kakšen vpliv imajo risanke na govorni razvoj predšolskih otrok. V empiričnem delu smo najprej pregledali različne risanke in frazeme, ki se v njih pojavljajo. Preko treh različnih risank, v katerih smo našli frazeme, smo preverjali, kako predšolski otroci razumejo frazeme in ali obstaja razlika v razumevanju frazemov med predšolskimi otroki različnih starostnih skupin. Poleg razumevanja frazemov nas je zanimalo še, ali (ne)razumevanje frazemov vpliva na razumevanje izbranih risank v celoti.
Ključne besede: razvoj govora, risanke, frazeologija, frazemi, predšolski otrok
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (506,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici