SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3106
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako z didaktično igro otroku približati temo o smrti in žalovanju
Sanja Stanković Petrović, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo smrt in žalovanje kot pomembno temo, ki je del vzgoje in izobraževanja otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu utemeljujemo, da je smrt del življenja ter da je potrebno otroku predstaviti jasne in razumljive informacije vezane na to temo, ob tem pa upoštevati otrokovo razvojno stopnjo in individualne značilnosti. Prav tako je pomembno, da odrasli dobro poznamo in razumemo procese žalovanja, tako pri odraslih kot pri otrocih, saj se proces žalovanja lahko prav tako razlikuje glede na starostno obdobje in druge okoliščine. Ugotavljamo tudi, da je še vedno premalo didaktičnih gradiv, ki se dotikajo te teme, zato smo v praktičnem delu naloge oblikovali in izdelali didaktično igro, ki lahko strokovnim delavcem v vrtcu in v začetnih razredih osnovne šole pomaga pri obravnavi te zahtevne tematike. Pri oblikovanju igre smo bili pozorni na posamezna didaktična načela (načelo nazornosti, načelo postopnosti, od lažjega k težjemu ipd.) ter na taksonomijo zahtevnostnih stopenj pri postavljanju vprašanj o temi smrt in žalovanje. Igro smo uporabili v skupini otrok starih od pet do šest let (N = 23), izmerili smo tudi učinke uporabe igre glede na znanje otrok. Rezultati so pokazali, da sta slikanica in didaktična igra ustrezna za drugo starostno obdobje ter da pripomoreta k učenju otrok o smrti in žalovanju. Z ocenjevanjem napredka v znanju otrok smo dokazali, da so nastale razlike v znanju pred in po načrtovani dejavnosti. S tem smo dosegli še en cilj diplomske naloge, in sicer prispevati kakovostno didaktično sredstvo, ki je lahko v pomoč vzgojiteljem in staršem oziroma vsem, ki delajo z otroki.
Ključne besede: Smrt, žalovanje, predšolski otrok, slikanica, didaktična igra.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

2.
Vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju
Barbara Kupčič, Tjaša Štrasner, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava plesne dejavnosti otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili ples, ustvarjalnost v plesu, plesne spodbude, plesno vzgojo (oblike, metode, načela in otrokova potreba po plesu), ples kot umetnost v kurikulumu z opredeljenimi cilji, vlogo odraslih, primere plesnih dejavnosti za prvo in drugo starostno obdobje in načrtovanje v predšolskem obdobju (modeli načrtovanja, makro in mikro načrtovanje). Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju. Izveden je bil v vrtcu v okviru enomesečnega sklopa z naslovom »Pomlad pleše«. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike v učinku spodbud pri različno starih otrocih. Empirični del vsebuje mesečni sklop in priprave šestih izvedenih plesnih dejavnosti. Ugotovitve empiričnega dela so zapisane v evalvaciji neposrednega pedagoškega dela. Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do plesnih dejavnosti, če je ta predstavljena in načrtovana na zanimiv in izviren način. Otroci so ob primerno izbrani temi ter spodbudi k plesnemu izražanju ustvarjalni, v plesu se sprostijo in so notranje motivirani. Ustreznost teme moramo ob tem prilagoditi obema spoloma, saj le tako zagotovimo zanimanje za plesno dejavnost.
Ključne besede: ples, ustvarjalnost v plesu, plesna vzgoja, plesne spodbude, načrtovanje v predšolskem obdobju.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

3.
IGRA S KARTAMI ZA SPODBUJANJE LOGIČNO-MATEMATIČNEGA MIŠLJENJA
Saša Kastelic, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Igra s kartami za spodbujanje logično-matematičnega mišljenja smo predstavili pomen učenja matematike skozi igro, poudarili pomen nudenja možnosti razvijanja logično-matematičnega razmišljanja že v predšolskem obdobju in podrobneje opisali dve igri s kartami, in sicer igro »Hiša števil s kartami«, ter igro »Iz 5-k do celotne hiše števil«, pri čemer ima predvsem slednja velik potencial pri spodbujanju razvoja logično-matematičnega razmišljanja pri otrocih. V praktičnem delu smo opisali potek postopnega uvajanja omenjenih dveh iger v skupini 23 otrok, starih od 4 do 5 let, ki je potekalo več tednov, in sicer v sedmih fazah. Opažanja so pokazala, da je večina otrok razvijala logično-matematično razmišljanje, vendar je bila kljub večtedenskemu igranju igre ob koncu obdobja še vedno na prvi stopnji. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, katere glavni namen je bil evalvirati igro »Iz 5-k do celotne hiše števil« in raziskati, kakšno je razumevanje igre pri otrocih na začetku ter ob koncu seznanjanja z igro, vključevanje otrok v igro in napredek pri prepoznavanju števil. Rezultati so pokazali, da so tako dečki kot deklice proti koncu seznanjanja z igro v veliko večji meri razumeli potek igre, kakor na začetku in da je večina otrok ne glede na spol ob koncu obdobja seznanjanja z igro, igro razumela. Ugotovili smo tudi, da je k igri s kartami samostojno pristopalo več dečkov kot deklic, saj so deklice v večji meri potrebovale spodbudo vzgojiteljice. Glede pogostosti igranja igre s kartami pa so rezultati pokazali, da so se dečki v povprečju nekoliko večkrat vključevali kot deklice. Napredek pri prepoznavanju števil ob koncu obdobja seznanjanja z igro s kartami je bil zaznan tako pri dečkih kot pri deklicah.
Ključne besede: matematično-logično mišljenje, matematične igre, prosta igra, vzgojitelj, predšolska vzgoja.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,04 MB)

4.
Primerjava različnih vzgojnih konceptov za področje predšolske vzgoje
Marija Klobasa, 2017, diplomsko delo

Opis: Primerjanje med posameznimi področji predšolske vgzoje.Vrtec Montessori, Reggio Emilia, Waldorfski vtrec in javni vrtec.
Ključne besede: Montessori vrtec, Reggio Emilia, Waldorfski vrtec, javni vrtec.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (941,32 KB)

5.
Pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka
Anja Zupanc, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka je bilo raziskano, kakšen je pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj v predšolskem obdobju, kateri so vplivi na gibalni razvoj in pogoji uspešnega načrtovanja gibalnih dejavnosti. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 44 vzgojiteljev. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Podatke smo kvantitativno obdelali in jih analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da stopnja izobrazbe ne vpliva na količino načrtovanih gibalnih dejavnosti; da otrokom niso vsak dan na voljo načrtovane gibalne dejavnosti; vzgojiteljevo obvladovanje različnih športov ne vpliva na količino načrtovanih gibalnih dejavnosti; da vzgojitelji omogočijo otrokom gibanje na prostem večkrat na teden, ne glede na vreme; da vzgojiteljeva športna aktivnost v njihovem prostem času ni povezana s pogostostjo izvajanja gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu in da stopnja izobrazbe ni povezana s preverjanjem.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, načrtovanje gibalnih/športnih dejavnosti, športna aktivnost vzgojiteljev
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (782,37 KB)

6.
Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcu
Romana Trontelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja zadovoljstva otrok z igro v telovadnici, na igrišču, na travniku in v gozdu. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili in podrobneje opisali značilnosti otrokovega celostnega razvoja, se osredotočili na otrokovo igro ter opisali različne možnosti gibalno/športnih površin v vrtcih. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za merski inštrument smo uporabili intervju, sestavljen iz strukturiranih vprašanj odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga je sestavljalo 22 otrok, starih od 5 do 6 let iz vrtca Ivančna Gorica, enota Pikapolonica, s katerimi smo intervju izvajali vsakih 14 dni v obdobju dveh mesecev. Dobljene podatke smo kvantitativno obdelali na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da je zadovoljstvo otrok različno glede na posamezne površine. Otroci so svoje ocene podali glede na vnaprej zastavljeno lestvico s tremi odgovori (zelo mi je bilo všeč – ocena 1; malo manj mi je bilo všeč – ocena 2; ni mi bilo všeč – ocena 3). Najnižjo povprečno oceno pri igri na različnih vadbenih površinah so otroci podali telovadnici in ne gozdu, kot smo sprva predvidevali. Prav tako pa smo ugotovili, da obstajajo razlike med spoloma pri zadovoljstvu na posameznih površinah.
Ključne besede: predšolski otrok, celostni razvoj, igra, vadbene površine
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (538,70 KB)

7.
Pomen hoje za razvoj motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju
Jožica Dremelj, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen hoje za razvoj motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo predstavili pomen gibalno/športnih dejavnosti za otrokov razvoj, razčlenili motorične sposobnosti in v zadnjem delu teoretičnega dela namenili poudarek hoji in njenim razvojnim mejnikom. V empiričnem delu pa smo predstavili in analizirali dobljene podatke, za pridobitev katerih smo uporabili eksperimentalno metodo, kot merski instrument pa smo uporabili osem različnih motoričnih testov. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga predstavljajo predšolski otroci iz okolice Ivančne Gorice in Višnje Gore. Zajeti sta dve skupini predšolskih otrok v starosti od 2 do 3 let. Eksperimentalno skupino sestavljajo otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enota Marjetica, ki so v času enega leta imeli vsakodnevne načrtovane dejavnosti s področja hoje, kontrolno skupino pa sestavljajo otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enota Polžek Višnja Gora, ki niso imeli posebnega poudarka na dejavnostih s področja hoje. V empiričnem delu je bilo s pomočjo bivariantne analize in deskriptivne statistike potrjeno, da vsakodnevne vodene in organizirane dejavnosti hoje pozitivno vplivajo na razvoj motoričnih sposobnosti otrok in da otroci, ki vsakodnevno hodijo po različnih površinah, bolj napredujejo v gibalnem razvoju od otrok, ki tega vsakodnevno ne počno.
Ključne besede: gibalne/športne dejavnosti, predšolski otrok, hoja, motorične sposobnosti, motorični razvoj
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (711,43 KB)

8.
The relationship between children's physical fitness and gender, age and environmental factors
Črtomir Matejek, Gregor Starc, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The main aim of the research was to determine how children’s physical fitness development is related to age, gender, and certain environmental factors at the onset of puberty. The research was carried out on a representative sample of 897 children (47.9 % females and 52.1 % males) aged eleven and fourteen. Twelve tests were used to assess their physical fitness. Based on the duration of the physical activities, the children were divided into four categories: inactive, occasionally active, active and highly active. In the case of paternal education and maternal education, the children were classified into three categories: low, average and high. Considering their school grades in mathematics, the children were divided into three groups: less successful, successful and very successful. In the case of their place of residence, the children were divided into three groups: urban, suburban and rural. A component model of factor analysis was used to identify their basic coordinate system of physical fitness. To solve the problem of the integration of physical fitness into environmental factors, age and gender, a factorial analysis of variance was used. The results show that most of the differences in physical fitness can mainly be explained through age and gender. We can conclude that the significant factors to physical fitness development are growth, development and the maturation rate of individuals, which are predominantly hereditarily determined. Place of residence, physical activity, school grades and parental education have less influence on physical fitness development and serve only as an additional impulse to further stimulate or inhibit the physical development of children.
Ključne besede: physical fitness development, environment, factorial analysis, effect size
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (293,84 KB)

9.
Physical self-concept, anthropometry and body composition in preadolescents
Stojan Puhalj, Črtomir Matejek, Jurij Planinšec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: The main aim of this study was to determine the relationship of morphologic features and body composition to physical self-concepts in boys and girls separately. This research included 630 children from north-eastern Slovenia, aged 9 to 11 years (M = 10.01; SD = .810), of which 311 were boys and 319 were girls. Morphologic features of the children were measured with the use of a standardized anthropometric instrumentation; the Maltron BF-907 Body Composition Analyzer was used for the measurement of body fat, fat-free mass, and body water proportions. The gender, age, and physical self-concept data were acquired through the French version of The Physical Self-Inventory – a short form questionnaire for determining the physical self-concept of adolescents, adapted to Slovenia. The relation between individual morphological features and physical self-concept was determined by regression analysis. Statistical significance was established at 0.05. The results show that the physical self-concept is more closely connected with body composition and morphologic features in boys than in girls, whereas the body fat proportion is the strongest predictor of physical self-concept in boys. The findings show that, particularly in boys, the physical self-concept is also largely based on the morphologic features and body composition. It is necessary to give special attention to boys, as we often think that boys are not as concerned with the physical appearance as girls.
Ključne besede: self-concept, physical development, body measurements, body fat, pupils
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (279,90 KB)

10.
Motor structure and basic movement competences in early child development
Rado Pišot, Jurij Planinšec, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Motor development consists of dynamic and continuous development in motor behaviour and is reflected in motor competences (on the locomotive, manipulative and postural level) and motor abilities (coordination, strength, speed, balance, flexibility, precision and endurance). This is a complex process in which a child acquires motor abilities and knowledge in interaction with inherited and environmental factors. A sample of 603 boys and girls, of which 263 were aged five (age deviation +/– 3 days; 18,5 ± 3,1kg body weight; 109,4 ± 4,3 cm body height) and 340 were aged six and a half (age deviation +/– 3 days; 23, 7 ± 4, 3 kg body weight; 121 ± 4,8 cm body height), were involved in this study after written consent was obtained from their parents. The children’s motor structure was established through the application of 28 tests that had been verified on the Slovene population and established as adequate for the study of motor abilities in the sample children. The factor analysis was applied to uncover the latent structure of motor space, and PB (Štalec & Momirović) criteria were used to establish the number of significant basic components. The analysis of the motor space structure revealed certain particularities for each age period. In the sample of 5 year old children, the use of PB criterion revealed four latent motor dimensions, in 6.5 year old children, the latent motor space structure was described with four (boys) and five (girls) factors. Despite the existence of gender differences in motor space structure and certain particularities in each age period mostly related to the factors which influence movement coordination, several very similar dimensions were discovered in both sexes.
Ključne besede: early childhood, motor development, motor skills and knowledge, motor structure, factor analysis
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (249,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici