| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3873
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza povezanosti izobrazbe staršev z gibalno učinkovitostjo dečkov v obdobju poznega otroštva
Primož Mlinarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali izobrazba katerega od staršev, ki je hkrati tudi dober pokazatelj socialno-ekonomskega položaja družine, pojasnjuje razlike v gibalni učinkovitosti dečkov v obdobju poznega otroštva. V raziskavo je bilo vključenih 185 dečkov, ki so v času meritev obiskovali četrti, peti in šesti razred različnih osnovnih šol in so bili stari devet, deset in enajst let. Meritve so potekale na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Rezultate gibalnih sposobnosti otrok smo pridobili s pomočjo testne baterije EUROFIT, s katero smo izmerili koordinacijo telesa, hitrost teka, hitrost alternativnih gibov, gibljivost, vzdržljivost, eksplozivno moč, repetitivno moč ter ravnotežje. Podatke o stopnji izobrazbe staršev in socialnem položaju družine smo pridobili z anketnim vprašalnikom o športni dejavnosti, socialnem statusu in izobrazbi, ki so ga izpolnili starši. Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Velikost vpliva izobrazbe staršev na gibalno učinkovitost dečkov smo ugotavljali z uporabo statistične metode - regresijske analize. Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta in mame pomembno vpliva na gibalno učinkovitost dečkov. Dečki bolj izobraženih staršev so bolj gibalno učinkoviti kot njihovi vrstniki staršev, ki imajo nižjo stopnjo izobrazbe.  
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna učinkovitost, izobrazba staršev, socialno-ekonomski položaj
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Poučevanje likovne umetnosti v tujem jeziku na razredni stopnji
Blaž Kavčič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali in preizkusili pristop CLIL s konkretnim instrumentarijem pri pouku likovne umetnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na pristop CLIL, njegov pomen za poučevanje ter pregledali dosedanje raziskave na tem področju. Pozornost smo namenili tudi pouku likovne umetnosti in poiskali stičišče, kjer se lahko pristop CLIL in pouk likovne umetnosti srečata. V praktičnem delu smo razvili instrumentarij za uporabo pristopa CLIL, ki bo v pomoč tako učiteljem razrednega pouka, ki bodo poučevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti, kot učiteljem tujega jezika, ki bodo vključevali tuji jezik pri pouku likovne umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Instrumentarij smo oblikovali po treh glavnih kriterijih. Predstavili smo tipične cilje, konkretne dejavnosti pri pouku likovne umetnosti in pripomočke, ki bi jih učitelji razrednega pouka ali tujega jezika lahko uporabljali pri pristopu CLIL. V tretjem razredu osnovne šole smo izvedli 5 učnih enot pouka likovne umetnosti v tujem jeziku. Učenci so po izvedbi instrumentarija izrazili pozitivna stališča do pristopa CLIL. Iz refleksij izvajalca je razvidno, da so učenci čez izvedbo dosegli večino zastavljenih učnih ciljev tujega jezika. Po mnenju učiteljice razrednega pouka in analize likovnih del otrok so učenci v večini dosegli tudi cilje likovne umetnosti. Tako izvajalec kot učiteljica menita, da je pristop zanimiv, ker je podkrepljen z različnimi vizualnimi pripomočki in demonstracijami, tako da lahko učenci sledijo učni enoti pouka likovne umetnosti v tujem jeziku.
Ključne besede: CLIL, poučevanje tujega jezika, likovna umetnost, didaktični pripomoček
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

3.
Analiza nekaterih posebnosti dela trenerjev plavanja z mlajšimi selekcijami
Anja Krivec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se loteva tematike dela trenerjev plavanja z mlajšimi selekcijami, pri čemer se posebej posveča raziskovanju razlik v načinu poučevanja pri trenerjih, vaditeljih in učiteljih plavanja. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljena vadba plavanja mlajših selekcij, ki vključuje treninge, motivacijo, didaktične pripomočke ter razvijanje gibalnih sposobnosti. Poseben poudarek je namenjen trenerjem plavanja – njihovim delovnim področjem, nalogam, vlogam, ciljem, osebnosti, tipom in stilom njihovega vodenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kavzalno-neeksperimentalne metode raziskovanja. Na vzorcu 35 vaditeljev/učiteljev/trenerjev plavanja iz plavalnih klubov Fužinar Ravne na Koroškem, Velenje, Rudar Trbovlje, Hrastnik, Branik Maribor in Terme Ptuj je bila izvedena kvantitativna raziskava. Na podlagi zastavljenih hipotez je bilo ugotovljeno, da se trenerji plavanja v povprečju bolj poslužujejo strokovne literature kot vaditelji ter statistično značilneje bolj uporabljajo plavalne plovce kot učitelji/vaditelji plavanja. Najpomembnejši cilj vaditeljev, učiteljev in trenerjev plavanja je izboljšanje plavalnih sposobnosti, njihov najpomembnejši vidik dela pa razvoj gibalnih/motoričnih sposobnosti vadečih. Rezultati so pokazali, da otroke najbolj motivirajo žoge, plavalne deske in potopljive figurice, pri čemer trenerji slednje uporabljajo najmanj. Izkazalo se je tudi, da trenerji najpogosteje uporabljajo metodo maksimalnih hitrosti, neprekinjeno metodo za razvijanje vzdržljivosti pa uporabljajo bolj kot vaditelji in manj kot učitelji. Ugotovitve so pokazale tudi, da trenerji razvijajo vzdržljivostno moč v enaki meri kot učitelji in v manjši meri kot vaditelji.
Ključne besede: vadba plavanja, mlajše selekcije, vaditelj, učitelj, trener
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 112; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

4.
Mnenja vzgojiteljev/-ic do zbiranja podatkov v vrtcu
Katja Peterka, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so proučena mnenja vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev o zbiranju podatkov v vrtcih. V teoretičnem delu so podrobneje razčlenjene pedagoška metodologija in najpogostejše vrste raziskovanja v pedagoških ustanovah, natančneje v vrtcih. Opisani in razčlenjeni sta obliki raziskovanja, ki se pojavljata v pedagoški metodologiji, tj. kvalitativno in kvantitativno raziskovanje. Teoretični predstavitvi so dodani opisi načinov zbiranja posameznega raziskovanja ter predstavljene prednosti in slabosti posameznega tipa raziskovanja ter primernost njihovega izvajanja v vrtcih. Sledita predstavitev težav, povezanih z relevantnostjo rezultatov raziskav, in opis načinov, kako izboljšati odzivnost pri zbiranju podatkov v vrtcih. V empiričnem delu so raziskana mnenja vzgojiteljev predšolskih otrok in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok o zbiranju podatkov v vrtcih, pojavljanju pedagoške metodologije v vrtcih in načinih zbiranja podatkov. Podatki so pridobljeni s pomočjo strokovno podprtega anketnega vprašalnika, ki poleg že omenjenih vprašanj vsebuje vprašanja o pogostosti pojavljanja zbiranja podatkov, nagrajevanju izpolnjenih vprašalnikov in dosedanjih izkušnjah strokovnih delavcev.
Ključne besede: pedagoška metodologija, kvantitativno raziskovanje, kvalitativno raziskovanje, zbiranje podatkov, metodologija v vrtcu
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (836,98 KB)

5.
Izbrane aktivnosti v muzeju za učence tretjega razreda osnovne šole
Nina Novak, 2020, magistrsko delo

Opis: Muzeji so bogat vir znanja. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2020) je v Sloveniji kar 1.446 muzejev in galerij, zato je smiselno, da so ti sredstvo za dosego ciljev nacionalnega učnega načrta pri vseh predmetih. V magistrskem delu smo se osredinili na aktivnosti v muzeju, ki so primerne za uresničitev ciljev pri predmetu spoznavanje okolja za tretji razred osnovne šole. V teoretičnem delu je predstavljen pouk v muzeju. Predstavljeni so modeli učenja in poučevanja ter vrste aktivnosti, ki se lahko uporabijo v muzeju skladno s cilji iz nacionalnega učnega načrta. Raziskali smo, kako so cilje dosegli avtorji priročnikov za učitelje in učbeniških kompletov večjih slovenskih založb. Nato smo predstavili potek priprave muzejskega programa. Sledijo predstavljeni primeri dobre prakse pri nas in po svetu. V zadnjem poglavju teoretičnega dela so predstavljeni Pokrajinski muzej Maribor in tri razstave, ki so pozneje uporabljene v praktičnem delu magistrskega dela. V praktičnem delu smo zapisali aktivnosti, ki jih lahko učitelji izvedejo v Pokrajinskem muzeju Maribor z učenci tretjih razredov. Te so načrtovane tako, da jih lahko učitelj prilagodi glede na specifike in zmožnosti posameznega razreda. Učne aktivnosti smo samo načrtovali.
Ključne besede: muzej, izobraževalna vloga muzeja, 3. razred, aktivnosti, Pokrajinski muzej Maribor
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 77; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,40 MB)

6.
Primeri didaktičnih aktivnosti za spodbujanje medvrstniških odnosov pri pouku spoznavanja okolja v 1. triletju
Katja Kramljak, 2020, magistrsko delo

Opis: Medvrstniški odnosi so za učence izrednega pomena. Še posebej v 1. triletju je pomembno, da se vzpostavijo dobri odnosi in temelji za višje razrede. Namen magistrskega dela je bil izdelati didaktične aktivnosti, ki bi spodbujale pozitivne medvrstniške odnose pri učencih 1. triletja, ter te aktivnosti preizkusiti. Aktivnosti so bile preizkušene v 1., 2. in 3. razredu, v katerih je bilo 11, 10 in 11 učencev. Po izvedenih aktivnostih je bila napisana refleksija. Preizkus didaktičnih aktivnosti se je izkazal za uspešnega, učni cilji so bili doseženi. Učencem je izvedena didaktična aktivnost prinesla novo znanje in poglede na nasilje. Ugotovili smo, da bi pogostejša izvedba teh aktivnosti pomembno izboljšala pozitivne medvrstniške odnose, saj bi jih učenci tako bolje razumeli, pojav nasilja pa bi se zmanjšal.
Ključne besede: socialni odnosi, medvrstniško nasilje, spoznavanje okolja, didaktične aktivnosti
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 65; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

7.
Učiteljevo zaznavanje socialne sprejetosti učencev z dodatno strokovno pomočjo
Mojca Drofelnik, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnji družbi drugačnost še vedno predstavlja velik dejavnik tveganja za zavračanje ali nesprejemanje pri vrstnikih. Mladostniki s posebnimi potrebami imajo pri medosebnih odnosih, navezovanju prijateljstev in sodelovanju z drugimi velikokrat več težav kot pa njihovi sovrstniki. Med mogočimi vzroki lahko omenimo specifičnost posebnih potreb ali pa druge morebitne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti ali nerazumevanje položaja posameznega mladostnika med vrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema splošno opredelitev socialnih odnosov, medosebnih odnosov med mladostništvom in socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo raziskali, kako učitelji zaznavajo socialno sprejetost otrok s posebnimi potrebami pri vrstnikih. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, v katerem je sodelovalo petnajst učiteljev predmetne stopnje s štirih različnih osnovnih šol. Vsak izmed učiteljev je poučeval vsaj enega učenca s posebnimi potrebami in dodatno strokovno pomočjo. Intervju je sestavljen iz enajstih vprašanj, ki se nanašajo na zaznavanje socialnih odnosov, zaznavanje socialne sprejetosti in na učiteljevo delo. Pri analizi intervjuja smo ugotovili, da učitelji pri normativnih učencih sprejemanje učencev s posebnimi potrebami ocenjujejo pozitivno. Poročali so, da imajo učenci s posebnimi potrebami dobre medosebne odnose z vrstniki, ti pa jih sprejemajo in jim pomagajo. Med pogoji za sklepanje prijateljstva so učitelji kot pomembne poudarili predvsem splošne osebnostne lastnosti učenca.
Ključne besede: medosebni odnosi, socialna sprejetost, učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 49; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (823,70 KB)

8.
Povezanost sestave telesa in športne aktivnosti v 4., 5. in 6. razredu osnovne šole pri dekletih
Anja Žitek, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava telesne sestave in telesnih razsežnosti med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi dekleti, starimi med devet in enajst let, glede na njihovo telesno sestavo. V raziskavo je bilo vključenih 163 deklet drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Raziskava je bila opravljena na osmih mestnih, primestnih in vaških osnovnih šolah Severovzhodne Slovenije. Telesno težo, telesno višino, podkožno maščevje in kožno gubo tricepsa smo izmerili s standardnim antropometrijskim inštrumentarijem. Z analizatorjem sestave telesa smo pridobili podatke o telesni sestavi merjenk – o deležu vode, proteinov in mineralov v njihovem telesu. Podatke o športni aktivnosti merjenk smo pridobili z vprašalnikom ugotavljanja športne aktivnosti otrok. Za ugotavljanje statistično značilnih razlik v telesnih značilnostih in telesni sestavi merjenk smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA) ter Scheefejev post-hoc test. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike med nizko, srednje in visoko športno aktivnimi petošolkami v vsebnosti mineralov v telesu. Dekleta, ki so srednje aktivna, imajo več mineralov v telesu kot tista, ki so nizko ali visoko aktivna. Petošolke, ki so srednje športno aktivne, imajo prav tako več podkožnega maščevja kot tiste, ki so nizko ali visoko športno aktivne. Ugotovitve kažejo, da pri petošolkah obstajajo statistično značilne razlike v telesni teži in kožni gubi tricepsa.
Ključne besede: morfološke značilnosti, merjenje telesnih razsežnosti, gibalna dejavnost, deklice.
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 41; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (910,94 KB)

9.
Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcu
Vesna Pršlja, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Konstrukcijske zbirke in njihovo vključevanje v koncept načrtovanja dejavnosti v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Namen diplomske naloge je bil raziskati, v kolikšni meri vzgojitelji načrtujejo dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami v vrtcu pri otrocih različnih starostnih obdobij, pa tudi, ali se dejavnosti izvajajo. Ob tem sem želela pripraviti več modelov za obe starostni skupini, ki bi omogočali vzgojiteljem, da bi večkrat posegali po konstrukcijskih zbirkah z vnaprejšnjim načrtovanjem. Konstrukcijske zbirke se nahajajo v vsakem domu in ustanovi, zato bi bilo smiselno, da otroci posegajo po njih in si z njimi urijo svojo spretnost, uporabljajo domišljijo in kreirajo različne skulpture. Zmotno je prepričanje, da otrokom ni potrebno posegati v igro s konstrukcijskimi gradniki, ker se otroci zaigrajo z njimi. Otroke je potrebno spodbujati k različnim izzivom, da vsak dan spoznajo nekaj novega in to znanje uporabljajo naprej. Z empiričnem delom naloge, pridobljeno analizo uporabe konstrukcijskih zbirk v vrtcu, ugotavljamo, da je poznavanje konstrukcijskih zbirk pri vzgojiteljih odvisno od njihovih interesov, kar se odraža predvsem v izvajanju dejavnosti z različnimi zbirkami. Izhajajoč iz ugotovitev empiričnega dela smo v praktičnem delu naloge razvili več modelov za dejavnosti s konstrukcijskimi zbirkami.
Ključne besede: vrtec, konstrukcijske zbirke, tehnika, naravoslovje, načrtovanje dela
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 29; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

10.
Primerjava povezanosti telesnih razsežnosti in telesne samopodobe pri deklicah v poznem otroštvu med letoma 2009 in 2017
Kaja Jaušovec, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil primerjati povezanost telesnih razsežnosti in telesne samopodobe deklet med letoma 2009 in 2017. V raziskavi so sodelovala dekleta, ki so bila v letu 2009 in 2017 stara od 9 do 11 let. Prve meritve so bile izvedene leta 2009. Vzorec je zajemal 231 učenk. Druge meritve pa leta 2017. Raziskovalni vzorec je zajemal 158 učenk. Za pridobivanje podatkov o spolu, starosti in telesni samopodobi smo pri obeh generacijah uporabili prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov PSI-SF – The Physical Self-Inventory-short form. Telesne razsežnosti učenk so bile izmerjene s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Da bi ugotovili povezanost med telesnimi razsežnostmi in telesno samopodobo, smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo potrdili, v kolikor je znašal p  0,05. Rezultati regresijske analize kažejo, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v telesni samopodobi le pri 11 let starih dekletih obeh generacij. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi statistično značilno pojasnjuje podkožno maščevje. Več kot imajo dekleta podkožnega maščevja, nižja je njihova telesna samopodoba. Da prihaja do tega prav pri 11 letnicah smo pričakovali, saj se z leti in z bližanjem obdobju adolescence začenjajo spreminjati odnosi posameznic do lastnega telesa, in lasten telesni izgled začnejo primerjati v vrstniki. Telesna samopodoba deklet postaja vedno bolj strukturirana in dekleta postajajo dovzetnejša in vse bolj kritična do svojega lastnega telesa.
Ključne besede: telesne izmere, samospoštovanje, adolescenca, dekleta, odnosi
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 30; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici