SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2961
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti
Lea Rošker, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka vse do njegovega prvega leta starosti. Opisali smo tudi opremo in pripomočke, ki so potrebni pri organizirani gibalno/športni vadbi, potek vaj, ki potekajo od rojstva pa do prvega leta in kako vadba vpliva na otroka, če jo obiskujejo skupaj s starši. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja na neslučajnosti vzorec iz konkretne populacije otrok, ki obiskujejo vodeno gibalno aktivnost s starši in naključno izbranimi otroki s starši, ki ne obiskujejo vodene gibalne aktivnosti. Kot merski instrument smo uporabili anketo sestavljeno iz vprašanj zaprtega tipa in podatke obdelali na osnovi kvantitativne obdelave in s pomočjo statističnega programa SPSS 20.0 ter jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da vodena gibalno/športna aktivnost ne pripomore k hitrejšemu gibalnemu razvoju otroka in da se med deklicami in dečki ne pojavljajo razlike. Starši, ki so sami športno aktivni in tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, so enako časa gibalno/športno aktivni s svojim otrokom na teden. Vadba skupaj s starši pozitivno vpliva na otroka, vendar pa za to gibalni razvoj ni hitrejši.
Ključne besede: Gibali razvoj, prvo leto, gibalna aktivnost
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

2.
Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Maša Medved, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen gibanja za zdravje in razvoj, vlogo okolja in predvsem družine pri športnem udejstvovanju predšolskih otrok ter organizirane gibalne dejavnosti za predšolske otroke. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 94 staršev predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec Poljčane in vrtec Pragersko. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih tabelarno prikazali. Želeli smo ugotoviti dejavnike in razloge, ki vplivajo na vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Ugotovili smo, da je največ staršev predšolskih otrok športno aktivnih večkrat na teden; da največ staršev predšolskih otrok skupaj s svojim otrokom kolesari; da športna aktivnost staršev ne vpliva na športno aktivnost otrok; da starši najpogosteje vključijo svojega otroka v organizirano športno vadbo zaradi izboljšanja gibalnih sposobnosti otroka; da vključenost otrok v organizirano športno vadbo ni odvisna od izobrazbe staršev; da starši, ki so bili v otroštvu vključeni v športno društvo pogosteje vključujejo svoje otroke v organizirano športno vadbo; da je v organizirane gibalne dejavnosti vključenih več deklic kot dečkov.
Ključne besede: predšolski otrok, organizirane gibalne/športne dejavnosti, športna aktivnost otrok, športna aktivnost staršev, gibanje
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (915,36 KB)

3.
Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje
Lea Florjanič, 2017, magistrsko delo

Opis: Medpredmetno povezovanje predstavlja pomemben koncept v osnovni šoli, predvsem na razredni stopnji. Učencem med drugim omogoča kakovostno usvajanje novih učnih vsebin, višjo stopnjo razumevanja ter prenos nekaterih znanj in veščin tako med predmeti kot tudi v življenje. Magistrsko delo z naslovom Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, kratek zgodovinski pregled, nekatere didaktične značilnosti medpredmetnega povezovanja, zraven tega pa smo pregledali še, kaj o medpredmetnem povezovanju piše v učnem načrtu za spoznavanje okolja in kaj je zapisano v nekaterih raziskavah o medpredmetnem povezovanju. V empiričnem delu nas je zanimalo mnenje slovenskih študentov o medpredmetnem povezovanju. Raziskava temelji na študentih mariborske, ljubljanske in primorske fakultete, ki so tekom študijskega leta 2016/2017 obiskovali 2. stopnjo razrednega pouka bolonjskega študija. Ugotavljamo, da se sicer študentom medpredmetno povezovanje na razredni stopnji zdi pomembno, a se ga tekom študija največkrat poslužujejo le včasih. Prav tako ugotavljamo, da študentje iz mariborske in ljubljanske fakultete dobijo največ informacij o medpredmetnem povezovanju na fakulteti, študentje iz primorske fakultete pa na praktičnem usposabljanju. Ne glede na rezultate bi si večina študentov želela pridobiti več informacij o medpredmetnem povezovanju v času izobraževanja na fakulteti. Pri vsebinskem in procesnem vidiku ugotavljamo, da ju študentje sicer poznajo, vendar je poznavanje procesnega vidika medpredmetnega povezovanja in usposobljenost študentov zanj bistveno slabša kot za vsebinski vidik.
Ključne besede: refleksija, študentje, razredni pouk, usposobljenost, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (2,06 MB)

4.
Evalvacija i-učbenika za osnovne šole - Pisni algoritmi množenja in deljenja
Katarina Polovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse hitrejšega napredka tehnologije na vseh področjih se čuti njen razvoj tudi v šolstvu. Začelo se je intenzivno uvajanje računalnika in interneta v sam pouk. Učilnice so opremljene z interaktivnimi tablami in računalniki ter internetnimi priključki. Prav zaradi tega so pričeli strokovnjaki z urejati spletna gradiva, učbenike za vse predmete. Spletni (interaktivni) ali tako imenovani e- oziroma i-učbenik je podoben tiskanim učbenikom, le da vsebuje veliko dodatnega besedilnega, zvočnega, slikovnega, animacijskega in simulacijskega gradiva. Učencem nudi kakovostnejši pogled na učno snov, čeprav je prav tako napisan in urejen, kot tiskani, po učnem načrtu. E-učbenik sledi ciljem učnega načrta. V delu nas je zanimalo poučevanje matematike po i-učbeniku v 4. razredu osnovne šole. Analizirali smo diplomske in magistrske naloge, ki vsebujejo preizkušanje i-učbenika za matematiko za različne vsebine v osnovni šoli in gimnaziji. Naredili smo povzetek vseh nalog in zapisali ugotovljene prednosti in pomanjkljivosti uporabe i-učbenika pri poučevanju matematike. Pozornost smo namenili tudi znani nizozemski metodi – realistični metodi poučevanja matematike. Gre za metodo, pri kateri moramo upoštevati učenčevo aktivnost in doprinos k rešitvam aritmetičnih problemov. Pri reševanju matematičnih problemov so pomembne učenčeve lastne življenjske izkušnje in njegovo predznanje. Primerjali smo realistično metodo daljšega načina deljenja z metodo, ki uporabljamo v Sloveniji pri poučevanju deljenja. V raziskovalnem delu smo preverili s pomočjo inicialnega in finalnega testa, ali drži, da je znanje kakovostnejše, če pri poučevanju uporabljamo računalnik, internet in i-učbenik.
Ključne besede: Računalnik, internet, spletna gradiva, e-učbenik, i-učbenik matematika, znanje, poučevanje.
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (3,21 MB)

5.
Učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo in socialna opora kot zaščitni dejavnik stresa
Tina Ažman, 2017, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je raziskati, ali učiteljeva samoučinkovitost, čustveno delo ter socialna opora sodelavcev in nadrejenih predstavljajo zaščitne dejavnike doživljanja stresa. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili pojem stres, posebej pa smo se osredotočili na stres pri učiteljih, na model zahtev in virov. Opredelili smo nekaj zaščitnih dejavnikov, ki predstavljajo vir za lažje spoprijemanje s stresom: učiteljeva samoučinkovitost, socialna opora sodelavcev in nadrejenih ter čustveno delo učiteljev. Zanimala nas je tudi njihova povezava z doživljanjem stresa. V empiričnem delu magistrskega dela smo aplicirali in vrednotili vprašalnik, ki smo ga razdelili med vzorec, oziroma 156 učiteljev na osnovne šole Savinjsko-šaleške regije. V kvantitativni analizi smo uporabili osnovno opisno statistiko, koeficiente korelacije in multiplo regresijsko analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da imajo učitelji dobra prepričanja o samoučinkovitosti in da občasno pri svojem delu opravljajo čustveno delo. Z oporo sodelavcev in nadrejenih so zadovoljni, čeprav redko doživljajo stres. Izkazalo se je, da ima od vseh dejavnikov, vključenih v raziskavo, najpomembnejšo vrednost napovedovanja stresa samoučinkovitost. Učitelji z višjo stopnjo samoučinkovitosti so poročali o manj pogostem doživljanju stresa kot tisti z nižjo.
Ključne besede: stres, samoučinkovitost, socialna opora, čustveno delo
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

6.
STALIŠČA STARŠEV IN RAZREDNIKOV DO VLOG RAZREDNIKA NA RAZREDNI STOPNJI
Brigita Pušnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava stališča staršev in razrednikov do vlog razrednika na razredni stopnji. V prvem – teoretičnem delu – je na podlagi literature in lastnih mnenj predstavljeno, kaj in kdo je razrednik (definicije različnih avtorjev). Opredeljeno je tudi razredništvo: kaj to je, kaj vse obsega in kako si ga razlagajo različni avtorji. V nadaljevanju je poudarek na opredelitvah razrednikovih vlog s stališča različnih avtorjev: kaj vsaka vloga obsega, kdo jih lahko opravlja in opredelitve vlog vsakega posameznega avtorja. Za lažje razumevanje vlog so podrobno opisane posamezne vloge razrednika z različnih vidikov. V nadaljevanju se dotaknemo tudi nalog razrednika, ki jih mora opravljati. Predstavljene so tudi kompetence, ki jih morajo razredniki razviti, da lahko opravljajo svoje delo, saj lahko le tako suvereno izvajajo eno najpomembnejših vlog v času osnovnošolskega izobraževanja otrok. Poleg vseh opredelitev avtorjev, naloge razrednika narekuje tudi zakonodaja, ki jo je potrebno upoštevati. Različni zakonodajni dokumenti natančno opredeljujejo naloge in delo razrednikov. V empiričnem delu je predstavljena raziskava na osnovnih šolah med razredniki in v teh istih krajih med starši. Ugotovitve kažejo, da večina učiteljev razrednikov ve, kakšne so njihove vloge in kaj spada pod opravljanje določenih vlog. Rezultati so pokazali, da bi se razredniki marsikateri vlogi odrekli, nekatere pa bi obdržali, saj jih z veseljem opravljajo. Raziskava med starši pa je pokazala, da nekateri zelo površno poznajo vloge razrednikov, nekateri jih sploh ne poznajo. Rezultati so pokazali, da starši v grobem opisujejo vloge, ki jih razredniki opravljajo, ne vedo pa zagotovo, kaj spada pod omenjeno vlogo. V večini so starši mnenja, da so razredniki preobremenjeni z delom, ki ga opravljajo in da jim dodatno ne bi naložili nobenega dela. Pojavlja pa se podobno mnenje tako pri starših kot pri razrednikih, da je vzgojna vloga tista, ki je za razrednika najpomembnejša in jo morajo opravljati še naprej. Je pa pri starših vzgojna vloga, v primerjavi z drugimi vlogami, tista, kateri bi morali razredniki nameniti največ časa, zato so jo časovno opredelili kot najpogostejšo in najpomembnejšo.
Ključne besede: razrednik, razredništvo, vloge razrednika, starši, učenci, razredna stopnja
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (890,69 KB)

7.
Vpliv socialnega položaja na športno dejavnost otrok v obdobju zgodnje adolescence
Anja Molnar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti, povezanost izobrazbe očeta s športno dejavnostjo otrok v obdobju zgodnje adolescence. V raziskavi je sodelovalo 344 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 154 deklic, starih 10,4 leta (SO = 0,914) in 190 dečkov, starih 10,35 leta (SO = 0,945) Podatki, so bili pridobljeni v okviru projekta z naslovom »SODOBNI TRENDI TELESNEGA, GIBALNEGA IN OSEBNOSTNEGA RAZVOJA SLOVENSKIH OSNOVNOŠOLCEV – SOCIALNI STATUS IN ŽIVLJENJSKI SLOG STA POMEMBNA DEJAVNIKA OTROKOVEGA RAZVOJA«. Podatki o socialnem položaju družine so bili pridobljeni s pomočjo »Vprašalnika o socialnem položaju družine«. Vprašalnik, uporabljen v okviru te raziskave, za meritve športne dejavnosti, je vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, ki je bil uporabljen v številnih slovenskih študijah. Starši anketirancev so bili z anketo seznanjeni in so z njo soglašali. Na osnovi izobrazbe očeta, smo otroke razdelili v skupine, katerih očetje imajo nizko, srednjo in visoko izobrazbo. Za ugotavljanje povezanosti športne dejavnosti s socialnim položajem je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) in izračun velikosti učinka (η2). Statistično značilnost smo ugotavljali na ravni tveganja 0,05 (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da izobrazba očeta statistično značilno vpliva na število minut na dan, ki jih dečki namenijo športni dejavnosti, ne pa tudi na športno dejavnost deklic. Dečki očetov s srednjo izobrazbo so na dan športno dejavni 92 minut, le 4 minute manj so športno dejavni dečki očetov z visoko izobrazbo. 60 minut na dan, pa športni dejavnosti namenijo dečki očetov z nizko izobrazbo. Pri deklicah so najbolj športno dejavne tiste, katerih očetje imajo visoko izobrazbo, te namenijo športni dejavnosti 64 minut. 11 minut manj športni dejavnosti na dan namenijo deklice iz skupine očetov s srednjo izobrazbo, 48 minut na dan pa so dejavne deklice iz skupine očetov z nizko izobrazbo.
Ključne besede: socialni status, gibalne dejavnosti, zgodnja adolescenca, drugo triletje, družbeni položaj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (951,61 KB)

8.
Nekateri konteksti in aktivnosti za 10 okvir v predšolskem obdobju
Teja Kojc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Nekateri konteksti in aktivnosti za 10 okvir v predšolskem obdobju je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere didaktične pripomočke, ki jih lahko uporabljamo v predšolskem obdobju za razvoj mejnikov pri številih. Posebej smo se osredotočili na 5 in 10 okvir. V ta namen smo predstavili članek Janice Novakowski, z naslovom Developing »Five-neess« in Kindergarten, kjer je avtorica s predšolskimi otroki naredila raziskavo razumevanja števila 5 in v članku predstavila dejavnosti s številom 5 ter podala ugotovitve. Mejnik pet predstavlja pomembno ločnico v razvoju pojma število. Naslednja ločnica je mejnik deset, ki jo razvijamo z uporabo 10 okvirja. V ta namen smo v nalogi predstavili pripomoček 10 okvir, njegovo izdelavo ter nekatere dejavnosti z 10 okvirjem. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s skupino 29 otrok, starih med 4 in 5 leti. Z njimi smo izvedli inicialni test ter preverili njihovo predznanje, nato smo z vsakim otrokom izvajali štiri dejavnosti z 10 okvirjem ter ponovili prvi test, ki je tokrat igral vlogo finalnega testa. Rezultate smo zbirali z opazovalnim listom ter jih predstavili v tabelah in grafih. S tem smo želeli preveriti učinkovitost matematično didaktičnega pripomočka 10 okvir in njegov vpliv na otrokovo matematično mišljenje.
Ključne besede: predšolski otrok, matematika, matematično didaktični pripomoček, 10-okvir, mejnik 5, mejnik 10
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (3,28 MB)

9.
Tuji jezik pri študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru
Lucija Potočnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje vprašanje tujega jezika (TJ) pri dodiplomskih študentih nejezikovnih programov Univerze v Mariboru. Pozornost je usmerjena na učenje tujega jezika pri študentih, na njihovo samooceno o znanju tujega jezika, na njihovo neformalno in formalno uporabo tujega jezika ter na njihovo ocenjevanje dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost učenja tujega jezika. Pri tem je bila kontrolirana vloga ocene tujega jezika na maturi in smeri fakultete. V raziskavi je sodelovalo 150 dodiplomskih študentov, ki obiskujejo 2. ali 3. letnik študijskega programa naravoslovne, družboslovne in tehniške smeri Univerze v Mariboru. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval deskriptivno in numerično ocenjevalno lestvico. Rezultati so pokazali, da anketiranci dajejo večji poudarek zunajšolskemu učenju tujega jezika kot pa formalnemu. Ocenjujejo, da na uspešnost učenja tujega jezika v največji meri vplivajo: stik s tujci, program Erasmus izmenjava ter zgodnji začetki učenja tujega jezika. Slednje vpliva tudi na uspešnost pri kasnejšem opravljanju mature v delu, vezanem na tuji jezik. Anketiranci z boljšo oceno na maturi so bili pri samoocenjevanju znanja tujega jezika bolj samozavestni, prav tako pa po tuji študijski literaturi posegajo pogosteje in bolj samoiniciativno kot tisti z nižjo oceno. Največ dobrih ocen tujega jezika na maturi imajo družboslovci, največ odličnih ocen pa naravoslovci, ki so tudi sicer najbolj samoiniciativni ter pogosti uporabniki tuje študijske literature. Skoraj tretjina vseh anketiranih se na dodiplomskem študiju Univerze v Mariboru ni učila nobenega dodatnega jezika, dobra polovica pa se jih uči angleščino. V prihodnje bi morala jezikovna politika na državni ravni stremeti k vertikali poučevanja tujega jezika tudi na dodiplomskem študiju, saj samo znanje angleščine v prihodnosti zagotovo ne bo zadostovalo za uspešno in prodorno nastopanje mladih na evropskem gospodarskem trgu.
Ključne besede: tuji jezik, smeri fakultete, ocena tujega jezika na maturi, dejavniki uspešnosti, formalno učenje tujega jezika, samoiniciativen pristop, Univerza v Mariboru
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 46; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

10.
Kombinirane tehnike visokega tiska-kolaž v grafiki
Jerneja Menzinger, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Kombinirane tehnike visokega tiska – kolaž v grafiki je razdeljeno na dva dela. V prvem delu sem skozi likovno-teoretičen vidik predstavila pojav kolaža v umetnosti, njegovo zgodovino in razvoj. Osredotočila sem se na najbolj vidne umetnike različnih umetniških gibanj 20. stoletja, ki so se na različnih likovnih področjih ukvarjali s kolažem, ga razvijali, izpopolnjevali in preko njega kritično izražali svoj pogled na umetnost, vojno, družbo in politiko. V drugem delu magistrskega dela sem se posvetila raziskovanju kolaža na področju grafike. Kolaž v grafiki sem skušala predstaviti kot avtonomno likovno zvrst in kot eksperiment v umetniškem ustvarjanju. Najprej sem zajela širše področje grafike in navedla nekaj umetnikov, predvsem mlajše generacije, ki se v svojem grafičnem ustvarjanju ukvarjajo s kolažiranjem. Nato sem se posvetila tehnikam visokega tiska in predstavila problematiko kolaža skozi likovno praktičen vidik ob ustvarjanju lastnih del v tehnikah linoreza, kolažnega tiska, tiska s pečatniki, tiska s premično šablono ter v medsebojni kombinaciji le-teh. Pri ustvarjanju sem raziskala in uporabila različne materiale in načine obdelave matric. Zavestno sem se v celoti posluževala ročnega procesa izdelave in odtiskovanja matric, saj tak proces dela omogoča posebne možnosti artikuliranja likovne forme in svojevrstno likovno govorico. Prav tako je v drugem delu predstavljena primerjava del umetnika Lojzeta Spacala z mojimi lastnimi, pri čemer so dela razložena z vidika kolaža, likovnega problema in grafičnih tehnik. Obravnavana je tudi grafična matrica, ne le kot podlaga, s katere odtiskujemo, temveč tudi kot končni kolažni izdelek.
Ključne besede: kolaž, visoki tisk, kolažni tisk, tradicionalni postopki, sodobna tehnologija, matrica, kombinirane tehnike, eksperimentalnost v grafiki.  
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (5,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici