SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2945
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNI RAZVOJ OTROK V KOROŠKI REGIJI
Špela Smolar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv staršev na gibalni razvoj otrok v koroški regiji je bil naš cilj raziskati vpliv staršev pri gibanju otroka. Naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili celostnost otrokovega razvoja in ovrednotili pomen gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka. Predstavili smo vpliv staršev na športno dejavnost otrok ter omenili, kakšen je pomen izvedbe športnih dejavnosti otrok skupaj s starši. V empiričnem delu smo predstavili rezultate kavzalno - neeksperimentalne metode raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev iz koroške regije, njihovi otroci obiskujejo vrtec Muta, Dravograd, Radlje ob Dravi, Vuzenica, vključeni pa so bili tudi starši, katerih otroci ne obiskujejo navedenih vrtcev. Z anketnim vprašalnikom - kvantitativne tehnike zbiranja podatkov - smo prišli do ugotovitev, da ne obstaja statistično pomembna povezava med športno aktivnostjo in izobrazbo staršev. Rezultati so pokazali, da so starši športno aktivni zaradi boljšega počutja in se zavedajo, da športna aktivnost otroka pripomore k hitrejšemu razvoju na drugih področjih. Anketirani starši so odgovorili, da so skupaj s svojim otrokom športno aktivni večkrat na teden, pokazalo pa se je tudi, da je kolesarjenje najpogosteje uporabljena športna aktivnost. Ugotovili smo, da je pomanjkanje časa tisti razlog, ki staršem onemogoča redno športno aktivnost. Rezultati so še pokazali, da večina staršev otroka ne vključuje v organizirano športno vadbo.
Ključne besede: gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športna aktivnost, predšolski otrok, vloga staršev.
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (675,29 KB)

2.
Pristopi k poučevanju alpskega smučanja mlajših otrok v praksi
Monika Skarlovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kakšne pristope poučevanja uporabljajo v praksi različne alpske šole. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja, saj smo v samo pedagoško raziskavo vključili več alpskih šol. Diplomska naloga temelji predvsem na študiji različne literature in na lastnem opazovanju ter ocenjevanju poučevanja različnih alpskih šol, prav tako pa na končnem intervjuju, ki je bil ob koncu tečaja postavljen otrokom. Ugotovili smo, da med smučarskimi šolami ni razlik v samem pristopu učenja alpskega smučanja do otrok. Med opazovanjem na samem smučišču smo izkusili, da je uporaba različnih pristopov učenja odvisna predvsem od učitelja samega in želje staršev. Prav tako smo spoznali, da je pri tem pomembna organizacija smučarske šole. Večina smučarskih šol organizira celodnevne ali pa celo večdnevne tečaje, izjema je samo ena smučarska šola, ki organizira krajši urni tečaj, in sicer v obsegu največ dveh ur. Čez dan ima ta smučarska šola organiziranih več krajših urnih tečajev, kar pomeni, da imajo tečajniki organizirano eno ali dve učni uri, potem jih učitelj v bazi smučarske šole preda staršem in prevzame naslednje otroke. Prišli smo tudi do spoznanja, da je zelo malo individualnih vadb, več je frontalnih. Individualne vadbe so cenovno dražje in se posledično starši raje odločajo za frontalne oblike dela. S pomočjo opazovalnega lista in končnega intervjuja pa smo dognali, da je vzpodbuda otroku še kako pomembna in daje otroku še dodatno motivacijo.
Ključne besede: smučarski tečaj, pristopi, smučarske šole, poučevanje
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (752,40 KB)

3.
Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole - Sončev sistem
Marinka Paulič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Astronomski naravoslovni dan v četrtem razredu osnovne šole – Sončev sistem« zaokrožajo tri med seboj povezane celote: teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del obsega astronomski (predstavljena je astronomija, njena kratka zgodovina in Sončev sistem) in didaktični sklop (pojasnjeno je naravoslovje in predstavljen učni predmet naravoslovje in tehnika, oboje s stališča astronomije). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pred- in potesta, s katerima je bilo merjeno znanje četrtošolcev o Sončevem sistemu pred in po izvedbi naravoslovnega dne z enako vsebino. Ugotovljeno je, da udeležba učencev na astronomskem naravoslovnem dnevu vpliva na višje znanje učencev o Sončevem sistemu, da si učenci abstraktne pojme v astronomiji ustrezno predstavljajo ob uporabi konkretnih ponazoril (modelov) ter da izkustveno učenje pozitivno vpliva na znanje učencev, od učitelja pa zahteva temeljito teoretično pripravo, specifična didaktična znanja in več vloženega časa v pripravo aktivnosti.
Ključne besede: naravoslovje, naravoslovni dan, četrti razred, Sončev sistem, pred- in potest
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (3,56 MB)

4.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Ključne besede: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

5.
Razredniki in vključevanje marginaliziranih skupin učencev v oddelčno skupnost
Anja Smole, 2017, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti in posebnosti marginaliziranih skupin, s katerimi se v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa veliko srečujemo, ter vloga učitelja razrednika, ki se kot vodja oddelčne skupnosti z vključevanjem teh učencev v oddelek najbolj intenzivno spopada. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučili, ali se mnenja razrednikov o vključevanju marginaliziranih skupin učencev v oddelčno skupnost in mnenja o uspešnosti strategij za to vključevanje razlikujejo glede na njihove demografske značilnosti. V raziskavo smo vključili razrednike slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da se več kot polovica razrednikov počuti srednje usposobljene za vključevanje marginaliziranih skupin učencev v oddelčno skupnost ter da zelo majhen delež anketirancev meni, da so v času izobraževanja dobili dovolj znanja o vključevanju teh skupin v oddelek. Največ znanja o tem so pridobili samoiniciativno, z branjem literature. Večina razrednikov marginalizirane skupine učencev sprejema, vendar obstaja delež, ki te učence sprejema le zato, ker se to od njih pričakuje. Rezultati so pokazali tudi, da razredniki najlažje v oddelčno skupnost vključujejo učence z odstopajočimi socialnimi razmerami, za njimi učence s posebnimi potrebami, najtežje pa se jim zdi vključevanje učencev drugih rasnih, etničnih in verskih pripadnosti. Ko govorimo o uspešnosti različnih strategij za vključevanje, pa so anketirani kot najbolj uspešno izbrali spodbujanje učencev, da v šolo prinesejo predmet, ki jih spominja na njihovo kulturo, kar pomeni, da lahko na tak način marginalizirani učenci ostalim predstavijo svojo kulturo. Najmanj uspešna strategija je po mnenju razrednikov uvedba sistema nudenja pomoči marginaliziranim učencem z nagrajevanjem.
Ključne besede: marginalizirane skupine, socialno vključevanje, razrednik, oddelčna skupnost
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (1,41 MB)

6.
Poznavanje in stališča osnovnošolskih učiteljev in študentov zaključnih letnikov razrednega pouka do tehnik za olajšanje pomnenja
Taja Lešnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V svojem zaključnem delu sem predstavila spomin – njegov razvoj, pojmovanje, delovanje in zakonitosti. Osredotočila sem se tudi na spominske tehnike, ki nam olajšajo pomnjenje, in predstavila nekatere izmed njih ter na tehniko Brain gym, ki je v zadnjem času vse bolj razširjena. V empiričnem delu sem preučevala znanje učiteljev razrednega in predmetnega pouka ter študentov zaključnih letnikov razrednega pouka o spominu in njegovih zakonitostih, preverjala sem poznavanje in uporabo spominskih tehnik med navedenimi skupinami udeležencev ter pridobivala mnenja o tehniki Brain gym in smiselnosti njene uporabe v šoli. Spomin je človeška vrlina, ki jo je potrebno nenehno razvijati in negovati. Učitelji imamo ključno vlogo pri razvijanju spomina učencev in prav je, da se te izredno pomembne naloge zavedamo in jo tudi opravljamo. Velikokrat je za ta korak potrebne veliko vztrajnosti, ki pa se obrestuje, saj s tem dosežemo, da se učenci z veseljem učijo in v krajšem času pridobijo večje število informacij. Ugotavljam, da tako osnovnošolski učitelji kot študenti razrednega pouka dobro poznajo spomin in dejstva, ki so z njim povezana, prav tako sem ugotovila, da so dobro seznanjeni s spominskimi tehnikami, saj jih študentje uporabljajo pri študiju, učitelji pa v večini učijo učence, kako te tehnike uporabljati. Zanimiva je ugotovitev, da študenti zaključnih letnikov razrednega pouka poznajo več različnih spominskih tehnik kot učitelji, ki poučujejo na osnovnih šolah. Ugotavljam tudi, da udeleženci tehniko Brain gym dobro poznajo, vendar so o tej tehniki bolje seznanjeni učitelji razrednega in predmetnega pouka. Vse tri skupine udeležencev zagovarjajo smiselnost uporabe tehnike Brain gym v razredu.
Ključne besede: spomin, mnemotehnike, Brain gym, poznavanje in uporaba, mnenja
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,05 MB)

7.
Smrt in razveza v družini predšolskega otroka ter vloga staršev in strokovnih delavcev
Lucija Embreuš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali procese, komunikacijo in vire pomoči, ki so povezani z dvema precej pogostima življenjskima stiskama v družini predšolskih otrok, to sta smrt in razveza. Ta tematika je zlasti pomembna iz vidika profesionalne usposobljenosti vzgojiteljev, ki so v dnevnem stiku z otroki in starši, ki preživljajo tovrstne stiske in večkrat ne vedo, kako komunicirati ali reagirati v teh situacijah. Otroci v času žalovanja ali razveze doživljajo zelo različne reakcije. Pri pojavu smrti v družini je potrebno otroku biti v oporo predvsem v procesu žalovanja, razumevanja smrti kot pojava in doživljanju različnih socialnih in emocionalnih reakcij, ki jih otrok ob tem doživlja. Pri razvezi pa otrok potrebuje oporo zlasti iz vidika občutka varnosti, navezanosti na pomembne odrasle, preprečevanja napačnih otrokovih predstav o njegovi krivdi za razvezo ter utrjevanja zaupanja in ljubezni pomembnih odraslih oseb v otrokovem okolju. Izvedli smo raziskavo (N = 160), kjer smo primerjali mnenja strokovnih delavcev in staršev in ugotovili, da so strokovni delavci bolje seznanjeni s procesi, vezanimi na smrt in razvezo, kot starši, čeprav povprečne vrednosti pri obeh skupinah nakazujejo, da se oboji pri komuniciranju z otrokom ne počutijo dovolj kompetentne. Otrokovo stisko za obe situaciji ocenjujejo različno, starši v primeru smrti opažajo več čustvenih obremenitev otroka in več sprememb pri vedenju z vrstniki kot strokovni delavci. V primeru razveze pa starši opažajo več znakov krize zaradi razveze kot strokovni delavci, le-ti pa pogosteje menijo, da otrok ob razvezi ne dojame posledic. Sklenemo lahko, da bi se vsi odrasli, ki predšolskim otrokom predstavljajo pomemben objekt navezanosti in varnosti, morali usposobiti za pomoč otroku v teh situacijah ali vsaj pravočasno poiskati oporo, znanje, informacije, kadar se znajdemo v procesu žalovanja ali razveze.
Ključne besede: razveza, smrt, predšolski otrok, vzgojitelji, predšolska vzgoja, starši
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (691,43 KB)

8.
Povezanost učnega uspeha in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju zgodnje adolescence
Estera Paradiž, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in gibalne učinkovitosti dečkov in deklic v obdobju poznega otroštva in zgodnje adolescence. Raziskava je bila opravljena na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 426 učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franc Rozman Stane Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije »Eurofit«, ki meri gibalne sposobnosti učencev. Merjenci so bili na podlagi učnih ocen pri matematiki, ki so jih posredovali njihovi učitelji, razdeljeni na tri skupine: učno zelo uspešni, uspešni ter učno manj uspešni. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti glede na učno uspešnost pri matematiki ločeno po spolu smo ugotavljali z analizo variance (ANOVA). Ugotavljanje statistično značilnih razlik je potekalo na ravni tveganja p<0,05. Za še natančnejšo opredelitev predhodno ugotovljenih statistično značilnih razlik smo opravili tudi Post-Hoc preizkus (Scheffe). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično pomembne razlike med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in učno manj uspešnimi dečki pri testih, ki merijo hitrost izmeničnih gibov in hitrost teka, eksplozivno, repetitivno in statično moč, koordinacijo gibanja ter vzdržljivost. Statistično značilna razlika med učno zelo uspešnimi, uspešnimi in manj uspešnimi dekleti se je pokazala pri testih, ki merijo ravnotežje, vzdržljivost, hitrost alternativnih gibov in hitrost teka, gibljivost, repetitivno in eksplozivno moč ter koordinacijo telesa. Ugotovitve kažejo, da je učna uspešnost tesno povezana z gibalno učinkovitostjo tako pri dečkih kot tudi pri deklicah. Učno zelo uspešni otroci so prav tako gibalno bolj učinkoviti.
Ključne besede: gibalne kompetence, motorične sposobnosti, kognitivni razvoj, ocena iz matematike
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

9.
Vpliv plavanja na gibalni razvoj otrok v Zasavju
Nika Mihelič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv plavanja na gibalni razvoj otrok v Zasavju smo želeli ugotoviti vpliv plavanja na gibalni razvoj otrok. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili zgodovino plavanja in se osredotočili na pomen znanja plavanja z različnih vidikov. Podali smo napotke, kdaj pričeti z učenjem plavanja, in povzeli nekaj osnovnih problemov pri učenju neplavalcev. Izpostavili smo tudi gibalni razvoj otrok in gibalne sposobnosti, ki jih otroci razvijajo in nadgrajujejo s plavanjem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate motoričnih testov na osnovi kavzalne neeksperimentalne metode. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 40 otrok, 20 otrok iz vrtca Hrastnik in 20 otrok Šole plavanja Hrastnik. V vsaki skupini je bilo 10 deklic in 10 dečkov, starih od 5 do 7 let. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik med dvema skupinama otrok ter posledično za vrednotenje zastavljenih hipotez pa smo analizirali podatke s T-testom za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave so potrdili naše predpostavljene hipoteze, da plavanje pozitivno vpliva na gibalni razvoj otrok, saj so otroci, ki so obiskovali šolo plavanja, na motoričnih testih dosegli boljše rezultate od otrok iz vrtca, med skupinama pa obstaja tudi statistično značilna razlika (p=0,024; p< 0.05).
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, vpliv in pomen plavanja
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

10.
Vpliv starševskih konflikotov na predšolskega otroka
Eva Kojzek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv starševskih konfliktov na predšolskega otroka sem želela podrobneje ovrednotiti in raziskati, kako vplivajo konflikti med starši na predšolskega otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu pišem na splošno o konfliktih, kakšne pozitivne in negativne posledice imajo, kako vplivajo na otroka, kako otroci reagirajo nanje in kako se naj s tem spoprimejo starši. V empiričnem delu naloge sem s pomočjo deskriptivne in kavzalne neeksperimentalne metode na vzorcu iz konkretne populacije 87 staršev vrtčevskih otrok raziskala doživljanje konfliktov v družini. Pri zbiranju podatkov sem uporabila kvantitativno tehniko zbiranja podatkov, in sicer anketni vprašalnik zaprtega tipa. S pomočjo deskriptivne statistike sem ugotovila, da po mnenju staršev starševski konflikti vplivajo na predšolskega otroka, da starši različno reagirajo in rešujejo konflikte, ki se pojavljajo v družini, in da tako tudi vsaka družina drugače vpliva na otroka, ko se pojavijo konflikti.
Ključne besede: Predšolski otrok, konflikt, starši, družina, vrtčevski otroci.
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (851,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici