| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3712
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Umestitev plesa v enomesečno načrtovanje vzgojnega dela pri starosti 1-2 let
Breda Derlink, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema plesno vzgojo v predšolskem obdobju ter opredelitev njenih značilnosti, ciljev in vplivov na otroka. Poglobimo se v gibalno-plesne dejavnosti za otroke prvega starostnega obdobja, predvsem v njihovo načrtovanje, cilje ter navedemo primere teh dejavnosti. Poudarek damo tudi povezovanju plesa z drugimi vzgojnimi področji. Zadnje poglavje teoretičnega dela obsega otrokov razvoj v prvem starostnem obdobju ter vpliv plesa na otrokov celostni razvoj. Praktični del diplomskega dela obsega 8 priprav in evalvacij vzgojnega dela. V dejavnosti je bilo vpetih 14 otrok, 6 deklic in 8 dečkov, starih 1 in 2 leti, ki obiskujejo Vrtec Škofja Loka, enoto Biba. Dejavnosti smo izvajali en mesec in sicer smo imeli 2 nastopa na teden v skupini. V enomesečnem načrtovanju vzgojnega dela smo izbrali dejavnosti, h katerim smo vključili ples oz. smo predvideno dejavnost nadgradili s plesno dejavnostjo. Za cilj smo si zadali, da spodbudimo uporabo plesne vzgoje pri vzgojnem delu v vrtcu. Bistvo je bilo tudi povezati ostala področja s plesom. Ugotovili smo, da ples lahko povežemo z drugimi vzgojnimi področji na različne načine. Zaznali smo tudi pozitiven odnos do plesa pri otrocih pri večkratni izvedbi plesa različnih tem.
Ključne besede: ples v vrtcu, povezovanje vzgojnih področij, plesne dejavnosti, otrokov razvoj, enomesečno načrtovanje. 
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
Načrtovanje treninga za mladinske kategorije v biatlonu
Janez Marič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvajali meritve v triletnih zaporednih obdobjih, ki so skladna z razvojnim načrtovanjem trenažnega procesa. Meritve smo izvajali v juniju in septembru, saj sta to dva pomembna mejnika, primerna za korekcije trenažnega procesa. Meritve smo izvajali skladno s protokolom, ki ga uporabljamo že več let, predvsem zaradi primerljivosti podatkov in statistične obdelave. V meritve in trenažni proces so bili vključeni trije perspektivni tekmovalci v biatlonu. Meritve smo izvajali v laboratorijskih pogojih in s tem zagotovili za vse tri tekmovalce enake pogoje. Poleg ostalih podatkov so nas zanimali predvsem parametri, ki neposredno vplivajo na trenažni proces posameznega tekmovalca. Preverjali smo pretečeni čas teka, spremljali srčni utrip in vsebnost laktata v juniju in septembru. Zavedali smo se, da je število merjencev manjše, vendar so bili izbrani tekmovalci, ki so imeli dobra izhodišča za doseganje vrhunskih rezultatov. Na podlagi triletnega spremljanja smo ugotavljali spremembe parametrov posameznika in rezultate primerjali med seboj na letnem nivoju v med seboj primerljivih mesecih. Pretečeni čas, srčni utrip in laktat smo spremljali v različni conah obremenitve, in sicer: na laktatnem pragu (LT), v aerobno anaerobni coni (InAT), v coni začetka kopičenja laktata v krvi (anaerobno aerobna cona) in v coni maksimalnega napora (MAX). Tekmovalci so izboljšali svoj maksimalni čas od 1:30 minute do 2:45 minute, maksimalni srčni utrip se jim ni veliko spreminjal, je pa značilno visok, saj sta dva tekmovalca presegla mejo 210 srčnih udarcev v minuti in tretji 190 srčnih udarcev v minuti, ter laktat, ki je ob povečanem času teka na tekoči preprogi ostal skoraj enak, kar kaže na povečanje vzdržljivostne moči tekmovalcev. Ugotovili smo, da so tekmovalci dvigovali nivo pripravljenosti, saj so bili sposobni več treninga opraviti v daljšem času. Tekmovalci so vsi v sezoni 2018/19 dosegli vrhunske rezultate in osvojili medalje na svetovnem mladinskem prvenstvu.
Ključne besede: trenažni proces, laktat, srčni utrip, čas teka
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole na področju pomurja
Damjana Flisar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Skrb za čisto okolje in ravnanje z odpadki pri delu v 4. razredih osnovne šole v Pomurski regiji je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen naravoslovja in tehnike v otrokovem življenju. Sledi analiza učnega načrta za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu s stališča o skrbi za čisto okolje in ravnanju z odpadki pri delu. Pregledali in analizirali smo tudi učbenike za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Nadalje smo predstavili osnovne šole, na katerih je potekalo anketiranje, ter projekt Ekošola kot načina življenja. Na koncu smo še predstavili, kako skrbimo za okolje, v katerem živimo, ter kako ravnamo z odpadki in kako jih ločujemo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate empirične raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu stoenaindvajsetih četrtošolcev iz treh primestnih in treh mestnih osnovnih šol. Ugotovili smo, da anketirani učenci pretežno skrbijo za okolje, v katerem živijo, in ločujejo odpadke. Na podlagi dobljenih rezultatov zaključujemo, da so anketirani učenci usvojili veliko znanja o skrbi za čisto okolje in se tudi zavedajo, kako pomembno je, da lepo skrbijo za okolje, v katerem živijo. Večina anketiranih učencev ve, da je njihova šola vključena v program Ekošola ter kaj je bistvo tega programa. Menijo tudi, da je šola tista, kjer dobijo največ informacij o skrbi za čisto okolje, udeležujejo se tudi različnih zbiralnih akcij (prevladuje akcija zbiranja starega papirja) ter na različne načine sami prispevajo k čisti, lepši in varnejši naravi, najbolj tako, da ločujejo odpadke ter jih ne odmetavajo v naravo. Boljše rezultate smo pričakovali pri poznavanju domačega kraja, saj je precej učencev odgovorilo, da v njihovi bližini ni nobenega zbirnega centra, čeprav ima vsaka občina urejen vsaj en zbirni center.
Ključne besede: okolje, odpadki, osnovna šola, četrti razred, skrb za čisto okolje, Pomurje
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

4.
Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji
Maja Bokan, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Izkustveno učenje in poučevanje o vodi pri predmetu naravoslovje in tehnika v Pomurski regiji je sestavljeno iz treh samostojnih, medsebojno povezanih delov – teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del vsebuje tri sklope, in sicer: pedagoško-didaktični sklop, psihološki sklop in geografki sklop ter predstavitev vode. V pedagoško-didaktičnem sklopu podrobneje predstavimo učni načrt za naravoslovje in tehniko ter opredelimo izkustveno učenje kot didaktično strategijo poučevanja pri naravoslovju. V psihološkem sklopu opišemo psihofizične lastnosti učencev, v geografskem sklopu na kratko predstavimo pomursko regijo in osnovne šole, katere so vključene v empirični del naloge. Po teh treh sklopih pa se osredotočimo na tematski sklop voda in opredelimo lastnosti vode, njen pomen za človeka ter onesnaževanje voda. V empiričnem delu predstavimo analizo raziskave, ki smo jo izpeljali v šestih šolah v Pomurski regiji (treh primestnih in treh mestnih šolah). Namen raziskave je bil ugotoviti, kolikšno znanje in odnos imajo učenci 4. in 5. razredov do vode. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da imajo učenci v drugem triletju določeno znanje o vodi, vendar se je izkazalo, da imajo še vedno pomanjkljivo znanje o njej. Učenci imajo na splošno pozitiven odnos do vode, vendar ne vsi, nekateri jo premalo cenijo in se ne zavedajo njenega pomena za življenje. Na podlagi teh rezultatov smo mnenja, da je potrebno učence bolj poučiti o vodi in še bolj ozaveščati o tem, kako pomembna dobrina je voda. Rezultati empiričnega dela so nas usmerili v pripravo praktičnega dela. Pripravili smo model izvedbe aktivnosti z vodo na osnovi izkustvenega učenja. Vsaka aktivnost je podrobno opisana (zapisana vsebina, zajeti cilji, postopek aktivnosti, predvideni pripomočki). Učni model je pripravljen na način izkustva učencev, saj ta zagotavlja, da pridobljeno znanje ostane trajno. Pomembno je zavedanje, da je učenje o naravi v naravi za učence izjemnega pomena, saj jim omogoča lažjo zapomnitev učnih snovi in trajnejše znanje.
Ključne besede: učenci, naravoslovje in tehnika, izkustveno učenje, eksperimenti z vodo, Pomurska regija
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

5.
Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah
Nina Mohorko, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Uspešnost evidentiranja likovno nadarjenih učencev na razredni stopnji v slovenskih osnovnih šolah smo v uvodnih poglavjih predstavili pojem nadarjenost, naravo nadarjenosti in značilnosti nadarjenih učencev. Odgovorili smo na vprašanje, kako odkrivamo nadarjene učence in kakšno vlogo imajo pri tem učitelji, starši, šolski psihologi in izobraževalne ustanove. Predstavili smo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju nadarjenosti učencev. Teoretični del zaključujemo z odgovori na vprašanje, kakšna je razlika med splošno in specifično nadarjenostjo, opredeljujemo likovno nadarjenost, opisujemo razvoj likovnega izražanja ter opisujemo značilnosti likovno nadarjenih otrok. Na kratko opišemo tudi ustvarjalnost in njene dejavnike, motivacijo ter likovno sposobnost ter predstavimo vlogo staršev in učiteljev pri razvijanju likovne nadarjenosti. V empiričnem delu predstavimo analizo likovnih izdelkov učencev tretjega in četrtega razreda iz osnovnih šol na območni enoti Zavoda republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, s katero smo spremljali uspešnost evidentiranja učiteljic likovno nadarjenih učencev v osnovni šoli. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji na podlagi likovnih izdelkov učencev ne znajo presoditi, kateri učenec je likovno nadarjen in posledično ne poznajo značilnosti kvalitetnega otroškega likovnega izdelka in značilnosti likovno nadarjenih učencev. Učitelji likovne izdelke učencev ocenjujejo preveč subjektivno in kot ustvarjalno vrednotijo šablonske rešitve, ki pa ne nakazujejo na likovno ustvarjalnost. Učitelji so kot likovno nadarjene evidentirali veliko več deklic kot dečkov, kar je po našem mnenju posledica subjektivnega vrednotenja. Najbolj zaskrbljujoča je misel, da se v zadnjih letih ni veliko spremenilo na področju odkrivanja nadarjenih, in zato je bilo najverjetneje prezrtih veliko likovno nadarjenih. Raziskavo bi bilo zanimivo razširiti na več občnih enot ter povprašati učitelje, katere lastnosti likovno nadarjenih upoštevajo pri evidentiranju ter spremljati tiste učence, ki so bili identificirani kot likovno nadarjeni pri njihovem razvoju skozi šolanje.
Ključne besede: likovna nadarjenost, evidentiranje likovno nadarjenih učencev, značilnosti likovno nadarjenih učencev, ustvarjalnost, likovni talent
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva
Kaja Ričnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva. Raziskava se je odvijala v osnovnih šolah severovzhodne Slovenije, in sicer na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, v OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, na OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Izvedena je bila na vzorcu 306 učencev, starih od 9 do 11 let. V raziskavo je bilo vključenih 138 deklic in 168 dečkov. Podatke smo pridobili v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke o telesni samopodobi in športni dejavnosti smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Uporabili smo »Vprašalnik o telesni samopodobi«, kjer so bila vprašanja vezana na telesno samopodobo in so ga izpolnili učenci. Drugi anketni vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, s katerim smo želeli pridobiti podatke o športnem udejstvovanju otrok, pa so izpolnili starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Merjenci so bili na podlagi športne dejavnosti razdeljeni na tri skupine: nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Zbrane podatke smo nato obdelali s pomočjo računalniškega programa s statističnim programom SPSS. Razlike v telesni samopodobi glede na športno dejavnost ločeno po spolu smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Primerjava med dečki in deklicami v skupni telesni samopodobi kaže bistveno boljše vrednotenje telesne samopodobe pri dečkih kot pri deklicah. Največje razlike v vrednotenju smo ugotovili med zelo športno dejavnimi dečki in srednje športno dejavnimi deklicami. Podobno svojo skupno telesno samopodobo ocenjujejo nizko športno dejavni dečki in zelo športno dejavne deklice. Zanimivo je, da se razlike med športno bolj oziroma manj aktivnimi deklicami pokažejo pri telesni samopodobi, ne pa tudi pri splošni.
Ključne besede: samospoštovanje, telesni razvoj, kognitivni razvoj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 39; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Vpliv spodbudnega in nespodbudnega okolja na znanje (predznanje) učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo
Daša Černigoj, 2019, magistrsko delo

Opis: V večjih mestih se osnovne šole nahajajo v različno spodbudnih okoljih, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na otroke. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na predznanje oziroma znanje učencev na področju branja in pisanja ob vstopu v šolo. S tem namenom je bilo na dveh šolah v severovzhodni Sloveniji na začetku šolskega leta 2017/2018 izvedeno preverjanje, ki je bilo sestavljeno za potrebe preverjanja in preizkušanja pismenosti v prvih razredih. V teoretičnem delu naloge sta opisani poglavji o pismenosti in opismenjevanju samem, opisane pa so tudi vse štiri komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje). V nadaljevanju je opredeljena tudi diferenciacija in individualizacija. V empiričnem delu je raziskano temeljno vprašanje magistrske naloge, ali okolje, iz katerega učenci prihajajo, vpliva na njihovo znanje/predznanje branja in pisanja ob vstopu v šolo. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja, le ta pa je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev prvih razredov šole, ki so prihajali iz spodbudnega okolja ter šole, ki je prihajala iz nespodbudnega okolja. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafov. Ti so pokazali, da spodbudno oziroma nespodbudno okolje vpliva na učenčevo predznanje branja in pisanja, saj so učenci, ki so prihajali iz spodbudnega okolja, pri reševanju preizkusa pismenosti dosegali boljše rezultate pri vseh nalogah testa znanja, kot učenci, ki so prihajali iz nespodbudnega okolja.
Ključne besede: Opismenjevanje, preizkus pismenosti, preverjanje predznanja, spodbudno in nespodbudno okolje, prvi razredi, branje, pisanje.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
Razvoj nogometnih in osnovnih vzdržljivosti z žogo pri nogometaših mlajših selekcij
Boštjan Habith, 2019, diplomsko delo

Opis: V začetku naloge so opisane osnovne motorične sposobnosti, ki predstavljajo pomemben dejavnik v otroškem razvoju in treningu otrok. Prav tako so opisane nogometne (specialne) motorične sposobnosti, ki so značilne za nogometna gibanja z žogo ali brez na treningih in tekmah. Temeljni cilj diplomske naloge je podrobneje razčleniti osnovno in nogometno vzdržljivost ter z njunimi metodami in predstavitvijo različnih vaj z žogo doseči, da bi bralci naloge razumeli bistveno razliko teh dveh vzdržljivosti in ju posledično znali tudi sami vpeljati v različne nogometne vaje ter uporabiti v samem procesu treninga. Glavni cilj prikazanih vaj je stopnjevanje obremenitev (kondicijske priprave) že od najmlajših selekcij, za ustrezen razvoj otrok in boljše rezultate.
Ključne besede: nogomet, otroci, kondicijska priprava, vzdržljivost, stopnjevanje obremenitev.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

9.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (751,77 KB)

10.
Gibalni razvoj otrok starih od tri do štiri leta
Miha Planinšič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta, smo v teoretičnem delu predstavili gibalne sposobnosti ter njihov razvoj, gibalni razvoj v 3. in 4. letu starosti, dejavnike gibalnega razvoja in kakšen pomen ima kvaliteten gibalni razvoj v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo opisali motorične teste, ki smo jih uporabili na testiranjih in predstavili rezultate naše raziskave. V okviru diplomske naloge smo spremljali gibalni razvoj otrok, starih od 3 do 4 leta. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni iz konkretne populacije otrok. Naš namen je bil raziskati, kakšna je gibalna učinkovitost ter kakšen je gibalni napredek otrok v sedemmesečnem obdobju. Podatke o gibalnem razvoju smo pridobivali s pomočjo testov gibalnih sposobnosti v obdobju od oktobra 2017 do aprila 2018. Ugotovili smo, da so deklice gibalno bolj učinkovite kot dečki, a med njimi ni statistično značilnih razlik. Rezultati testov gibalnih sposobnosti so pokazali, da so v povprečju otroci na finalnem testiranju svoje rezultate izboljšali v primerjavi z inicialnim testiranjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo razbrali, da so nekateri otroci tudi nazadovali. Tako smo prišli do zaključka, da se otrok mora vsakodnevno gibati, če želi napredovati, drugače se lahko zgodi, da otrok v gibalnih sposobnostih tudi nazaduje.
Ključne besede: gibalni razvoj, od 3 do 4 leta, testi gibalnih sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno: 18.06.2019; Ogledov: 168; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (591,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici