| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 4158
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje besedno-nebesednega izražanja domišljijskega binoma pri predšolskih otrocih, starih od pet do šest let
Tjaša Bizjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Predšolsko obdobje predstavlja čas otrokovega največjega razcveta in je obenem zlati čas za razvoj razmišljanja ter odkrivanja samega sebe. Gre za obdobje otroške prilagodljivosti, ko odrasel posega v otrokov osebni prostor in mu pomaga pri krepitvi ustvarjalnosti ter poglobitve v domišljijski svet. Pri vstopu v svet domišljije otroku pomaga t. i. domišljijski binom, ki predstavlja igro dveh besed. Otrok se največ nauči prek komunikacije in interakcije z odraslo osebo, pri katerih je zelo pomemben dejavnik poslušanje. Prek tehnike poslušanja otrok prevzame veščine govora. Spremljali smo namreč besedno-nebesedno izražanje otrok v obdobju petih mesecev. Otrokom, starim od pet do šest let, smo ponudili možnost, da prek pripovedovanja zgodb spoznajo domišljijski binom, obenem pa se urijo v uporabi in združitvi sličic domišljijskih binomov, uporabi eno- ali večstavčnih povedi, knjižnega pogovornega jezika, narečnih besed, izpuščanja, dodajanja in zamenjavi glasov v besedah, počasni ali hitri odzivnosti, mašilih in odmorih. Opazili smo razpon razlik besednega in nebesednega izražanja tako med prvim kot zadnjim preverjanjem. Nekateri otroci so že na prvem preverjanju pokazali znanje na področju spremljanih kriterijev, večina pa jih je usvojila do konca petih preverjanj. Ugotovili smo, da za njihovo optimalno razvijanje otroci potrebujejo vaje v izražanju tako na besednem kot na nebesednem področju.
Ključne besede: besedno-nebesedno izražanje, domišljijski binom, predšolski otrok, domišljija, ustvarjalnost.
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

2.
Zaznavanje in odzivi na spolno nasilje nad otroki
Urška Doler, 2021, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pojem, ki je temelj diplomske naloge je zaznavanje in odzivi na spolno zlorabo nad otroki. V diplomski nalogi so zajeti še ostali pojmi, ki so povezani s samo temo naloge. Najprej smo opredelili nasilje in specifično spolno nasilje nad otrokom, ter kakšen vpliv ima tovrstna travmatična izkušnja. V nadaljevanju smo govorili o prepoznavnih znakih, oz. o tem, kako prepoznati žrtev spolne zlorabe. Sledijo še različne vrste pomoči in kako najučinkoviteje pomagati zlorabljenemu otroku. V empiričnem delu diplomske naloge smo zbrali rezultate, pridobljene s pomočjo strokovnih delavcev (vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev), ki so izpolnili anketni vprašalnik. Raziskali smo seznanjenost strokovnih delavcev s tematiko spolne zlorabe in pojavnost le-te v vrtcu. Zanimala nas je pogostost pojava tega problema v predšolskem obdobju. Zbrali smo nekaj primerov oseb (4), ki so v obdobju otroštva, tj. do 14 leta starosti, bile žrtve spolnega nasilja in z njimi naredili vnaprej pripravljen intervju, v katerem nas je predvsem zanimalo, v kakšni meri je bila žrtvi nujena pomoč. Pridobljene podatke smo primerjali in povezali s teorijo ter s hipotezami, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: otrok, spolna zloraba, razkritje spolne zlorabe, znaki spolne zlorabe, pomoč v primeru spolne zlorabe
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
Merjenje pri naravoslovnih dejavnostih predšolskih otrok
Eva Bezjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Merjenje je naravoslovni postopek, s katerim se otroci srečujejo že v predšolskem obdobju. Otroci pri dejavnostih z merjenjem spoznavajo količine, enote za merjenje količine, merilne pripomočke ter strategije merjenja. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature predstavili spoznavni razvoj otroka in zgodovino merjenja. Še podrobneje smo se osredotočili na merjenje v predšolskem obdobju, merjenje različnih količin in na druge raziskave, povezane z merjenjem. V empiričnemu delu smo predstavili 5 nalog, s katerimi smo ugotavljali, kako otroci, stari od 4 do 6 let, razumejo merjenje ter osnovne merske pojme. Opazovani otroci so v raziskavi pokazali razumevanje, da ima nek predmet prostornino, uspešno prepoznali in izmerili dolžino ter prepoznali najvišji predmet izmed podanih.
Ključne besede: predšolski otrok, merjenje, dolžina, ploščina, prostornina
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

4.
Slovenščina na dlani 4
Natalija Ulčnik, 2021

Opis: Monografija v prvem delu prinaša znanstvene, v drugem delu pa strokovne prispevke o razvoju in rabi jezikovnih virov in učnih e-okolij za jezikovni pouk slovenščine. V izhodišče postavlja digitalizacijo v jezikoslovju in nove možnosti poučevanja slovenščine ter nakazuje smernice razvoja učnih gradiv. Izpostavljeni so najnovejši jezikovni viri, ki lajšajo učenje ter poučevanje slovenščine, npr. Vejice 1.0, Jezikovni sledilnik 1.0, Sloleks 2.0, SPiPP, nekateri med njimi pa učinkovito izkoriščajo tudi igrifikacijske elemente, npr. Igra besed. V središču zanimanja je inovativno učno e-okolje Slovenščina na dlani, njegova priprava in specifike vsebinskih sklopov. Analiziran je tudi vpliv informativne literature v učnih e-virih na razvoj bralne pismenosti. Monografija se zaokrožuje z razmislekom o pomenu večjezičnosti in osebne raznojezičnosti v digitalni dobi ter s prikazom inovativnih didaktičnih pristopov, ki jih je v epidemioloških razmerah spodbudila povečana raba sodobnih tehnologij.
Ključne besede: jezik, jezikovni viri, učno e-okolje, e-orodje, slovenščina, učenje, poučevanje, pravopis, slovnica, frazeologija besedilo
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vključenost lokalnega okolja v obravnavo vsebin kulturne dediščine na razredni stopnji
Laura Anderlič, 2021, magistrsko delo

Opis: Kulturna dediščina predstavlja pomemben del našega življenja. V magistrski nalogi je predstavljen vpogled v sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem oziroma pripadniki starejše generacije glede vsebin kulturne dediščine. Naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. Teoretični del magistrske naloge zajema izbrane vsebine in nekatere znanstvene ugotovitve o kulturni dediščini, poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah in vključevanju lokalnega okolja v poučevanje teh vsebin. V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom preverili stališča in mnenja pripadnikov starejše generacije o poučevanju kulturne dediščine v osnovnih šolah. Zanimalo nas je, kako opredeljujejo kulturno dediščino, kakšen odnos imajo do nje ter njihovo vključevanje v prenašanje kulturne dediščine domačim. Večina pripadnikov starejše generacije meni, da je v osnovnih šolah v Sloveniji premalo poučevanja in vpletanja vsebin kulturne dediščine v pouk in da imajo učitelji in učenci radi vsebine, ki so povezane s kulturno dediščino. Ugotovili smo, da je pri otrocih pomembno spodbujati zavest o kulturni dediščini. Večina pripadnikov starejše generacije prenaša kulturno dediščino svojim potomcem, zelo malo pa se le-ta prenaša na način sodelovanja z osnovnimi šolami in društvi. Ob besedni zvezi kulturna dediščina se anketirani najprej spomnijo na materialne stvari, pomeni pa jim vrednoto, ohranjanje in domovinsko zavest.
Ključne besede: kulturna dediščina, lokalno okolje, osnovna šola, didaktika, družboslovje
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

6.
Kaj se dogaja znotraj mojega telesa in čemu služi
Nina Grisbacher, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili projektni teden, v katerem smo poskušali spoznati notranjost in naloge posameznih organov človeškega telesa. Projektni teden smo zasnovali tako, da smo najprej preverili otrokovo predznanje in predstave o notranjosti in delovanju človeškega telesa. V teoretičnem delu diplomske smo predstavili raziskovanje in učenje predšolskega otroka, projektno delo in vključenost te teme v kurikulum ter predstavili pregled literature, ki nam je lahko v pomoč pri obravnavi te teme. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili 5-dnevni projekt, v katerem smo na aktiven in dojemljiv način izvedli več aktivnosti, katerih namen je bil spoznavanje notranjosti in delovanja človeškega telesa. Otroci so pokazali zanimanje za to temo in za dejavnosti, saj so sodelovali in postavljali najrazličnejša vprašanja. Primerjava predznanja in znanja po projektnem tednu kaže napredek otrok po izvedenem projektu, saj pri preverjanju predznanja otroci niso prepoznali vseh organov na fotografijah ter jih niso pravilno razvrstili. Po končanem projektnem tednu pa so otroci pravilno poimenovali vse organe, jih razvrstili in povedali, čemu služijo oziroma kakšne so njihove glavne naloge.
Ključne besede: človeško telo, delovanje človeškega telesa, naloge organov, projektno delo, raziskovanje predšolskega otroka.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - gline
Anja Cvetko, 2021, magistrsko delo

Opis: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe. Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet. V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske. Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Ključne besede: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 164; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

9.
Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu
Urša Lopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Ključne besede: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1023,28 KB)

10.
Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem
Mia Želj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen predšolske vzgoje. Nato smo predstavili javni vrtec: na kratko smo opisali vrtec, organizacijo dela in vlogo vzgojitelja. Nadaljevali smo z opisom dnevne rutine in ciljev javnega vrtca. V zaključku smo opisali strukture in vključevanje otrok s posebnimi potrebami ter opredelili javen vrtec. Po tem zaporedju smo opisali še Waldorfski in Montessori vrtec. V empiričnem delu smo raziskovali razlike dnevne rutine v javnem, Waldorfskem in Montessori vrtcu. Zanimalo nas je, kakšni so elementi dnevne rutine, ali se le ti spreminjajo ali ostajajo na podlagi česa določeni vrtec načrtuje glavno dejavnost v dnevni rutini in kako se pri tem motivira otroke. Zanimal nas je tudi potek med prehodi v dnevni rutini vseh naštetih vrtcev. Raziskovati smo želeli, kakšno vlogo imajo vzgojiteljice v naštetih vrtcih in ali se njihova vloga zelo razlikuje. Nato nas je zanimalo, kako med tem poskrbijo za najpomembnejše, počutje otrok. Osredotočili smo se tudi na to, ali imajo možnost izbire, kakšne igrače uporabljajo v vrtcih in koliko časa je namenjeno otrokovi prosti igri.
Ključne besede: dnevna rutina, javni vrtec, Waldorfski vrtec, Montessori vrtec
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 215; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 1.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici