SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3575
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli
Kaja Krajnc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimala uporaba fonomimične metode v vrtcu in osnovni šoli. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pismenost in opismenjevanje, nato pa smo se osredotočili na fonomimično metodo. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 223 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo v 1. in 2. razredu redne osnovne šole, ter vzgojiteljev v vrtcu v oddelkih drugega starostnega obdobja. Osredotočili smo se na ocene pedagoških delavcev o poznavanju in usposobljenosti za izvajanje fonomimične metode ter njenem vključevanju v vzgojno-izobraževalno delo. Ugotovili smo, da pedagoški delavci srednje dobro poznajo fonomimično metodo, so jo pa po lastnem mnenju najbolj spoznali ravno izven službe (s samoizobraževanjem, delavnicami …). Glede na ocene anketiranih smo ugotovili, da so tudi srednje dobro usposobljeni za izvajanje omenjene metode, izrazili pa so visoko stopnja strinjanja s trditvijo, da se želijo usposobiti oziroma izpopolniti svoje znanje za izvajanje fonomimične metode. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji razrednega pouka in vzgojitelji fonomimično metodo včasih vključujejo v svoje pedagoško delo. Z vključevanjem fonomimične metode pri otrocih najbolj spodbujajo razvoj artikulacije glasov in slušnega razločevanja, najmanj pa razvoj motorike. Glede na delovno mesto so anketirani ocenili, da učitelji razrednega pouka bolje poznajo fonomimično metodo, so bolje usposobljeni za njeno izvajanje in jo tudi v večji meri vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo kot vzgojitelji.
Ključne besede: opismenjevanje, metode opismenjevanja, fonomimična metoda, vrtec, osnovna šola
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

2.
Primerjava povezanosti športne dejavnosti in učne uspešnosti učenk in učencev
Kim Miklaužič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je povezava učne uspešnosti in športne dejavnosti učenk in učencev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu 348 učencev, starih od 9 do 11 let, in je potekala na osnovnih šolah severovzhodne Slovenije. Podatke smo v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja zbirali s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS Statistic 21.00 za Windows. Za preverjanje razlik pri športni dejavnosti med učno uspešnejšimi in učno manj uspešnimi učenci smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Statistično značilne razlike smo ugotavljali na ravni tveganja (p≤0,05). S Post-Hoc (Scheffe) preizkusom smo natančneje definirali razlike v času, ki ga različno učno uspešni učenci namenjajo športni dejavnosti. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v času, ki ga za organizirano športno dejavnost v klubu namenjajo učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri slovenščini. Statistično značilna razlika se je pokazala tudi v času, ki ga učno zelo uspešni, učno uspešni in učno manj uspešni dečki pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu, športno interesne dejavnosti in v času, ki ga dečki namenijo športni dejavnosti dnevno. Statistično značilna razlika je bila tudi v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri slovenščini namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Prav tako, se je pokazala statistično pomembna razlika v času, ki ga učno zelo uspešne, učno uspešne in učno manj uspešne deklice pri matematiki namenjajo za organizirano športno dejavnost v klubu. Čeprav v več primerih nismo odkrili statistično značilnih razlik med vsemi obravnavanimi oblikami športne dejavnosti in učno uspešnostjo pri matematiki in slovenščini, ugotovitve kažejo, da sta ocena iz matematike in slovenščine tesno povezani z organizirano športno dejavnostjo v klubih tako pri dečkih kot pri deklicah. Učno zelo uspešni učenci so prav tako bolj športno dejavni.
Ključne besede: Razlike med spoloma, gibalna dejavnost, ocena iz matematike, ocena iz slovenščine, učni uspeh.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1014,59 KB)

3.
Integracija otrok priseljencev v osnovno šolo
Maruša Globačnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je glavni cilj izpostaviti vidike vključevanja otrok priseljencev. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni pojmi, s katerimi se lahko srečajo otroci priseljencev znotraj šolskega območja, kot tudi v širši socialni skupnosti. Ugotavljamo s kakšnimi procesi se lahko srečujejo, kaj vpliva na njihovo integracijo, ter kako uspešna je le ta. V nadaljevanju teoretičnega dela smo podrobneje preučili vzroke za splošne migracije, preučili pa smo tudi odnos in pogled do priseljencev na slovenskem prostoru. V zadnjem delu smo predstavili samo vključitev otrok priseljencev v šolski sistem, kakšna je njihova uspešnost, ter v kakšni meri h uspešnosti pripomorejo starši in šolski organi.
Ključne besede: otroci, priseljenci, uspešnost, vključevanje, integracija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta šport
Klara Todorović, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni namen študije je bil raziskati kompetence učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta šport, pri čemer smo preverili, ali se učitelji razrednega pouka čutijo dovolj kompetentni za izvajanje predmeta šport, kako na kompetentnost vplivajo posamezni dejavniki, kje so pridobili ustrezne kompetence in kako jih nadgrajujejo. Študija je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu in je vključevala 140 učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo tudi šport. Zbiranje podatkov je potekalo na osnovnih šolah v Podravju, v obliki anketnega vprašalnika, pri čemer smo za namene analize uporabili 110 v popolnoma izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike, pri čemer smo uporabili statistični program SPSS. Rezultati prikazujejo, da se učitelji razrednega pouka ocenjujejo kot kompetentne za poučevanje predmeta šport, posledično pa ugotavljamo, da razvitost lastnih kompetenc vrednotijo relativno visoko. Učitelji pri sebi še ugotavljajo šibkosti na določenih vsebinskih področjih predmeta kot so gimnastika, ples in plavanje, ter se zavedajo pomembnosti razvoja in nadgradnje kompetenc. Kljub zavedanju šibkih področij in želji po izboljšanju kompetentnosti, je prisotnost na dodatnih strokovnih izobraževanjih še zmeraj prešibka. Učitelji se najraje poslužujejo izobraževanj s pomočjo strokovne literature in sodelovanja s športnimi pedagogi, ter kažejo zadovoljstvo z obsegom ponudbe dodatnih izobraževalnih programov. Novosti redno prenašajo v prakso.
Ključne besede: Kompetence, kompetence razrednih učiteljev za poučevanje predmeta šport, predmet šport, dodatna strokovna izobraževanja in usposabljanja.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Poučevanje izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu na področju Goričkega
Monika Tušek, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako pogosto in na kak način se učitelji prvih razredov pri predmetu spoznavanje okolja na področju Goričkega poslužujejo pouka zunaj učilnice. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del se razdeli na pedagoško-didaktični, psihološki in geografsko zgodovinski sklop. V pedagoško-didaktičnem sklopu bomo predstavili predmet spoznavanje okolja in podrobneje opisali teorijo v povezavi z izkustvenim učenjem. V sam opis so zajete metode, faze, načela, cilji, okoliščine in vodenje izkustvenega učenja. V nadaljevanju bomo opisali tudi pouk na prostem in se pri tem osredotočili tudi na prednosti in slabosti tovrstnega pouka. Psihološki sklop je namenjen grobemu opisu obdobju srednjega otroštva. Geografsko-zgodovinski sklop pa se navezuje na pokrajino Goričko, ki se nanaša na praktični del magistrske naloge. V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila izvedena po goričkih osnovnih šolah, v katero je bilo zajetih deset učiteljev, ki poučujejo prvi razred. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, na kak način in kako pogosto se učitelji poslužujejo pouka zunaj učilnice pri predmetu spoznavanje okolja in kakšne pozitivne učinke tovrstni pouk doprinese učencem. Prav tako smo raziskali in analizirali potrjene učbeniške komplete prvih razredov za predmet spoznavanje okolja in proučili, v kolikšni meri so zastopane in predlagane dejavnosti za izvajanje pouka zunaj učilnice. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da se učitelji prvih razredov poslužujejo poučevanja izven učilnice vsaj enkrat na teden. Navajajo, da ima tovrstni pouk pozitivne učinke na učence v smislu boljše zapomnitve snovi – trajnejšo znanje, uporaba in izraba učenčevih čutil, v ospredje pa so izpostavili tudi povečano motivacijo pri učencih. Učitelji imajo na splošno pozitiven odnos do poučevanja izven učilnice, saj je za učence bolj zanimivo, boljša zapomnitev, pridobivanje izkušenj in drugo. Rezultati nakazujejo, da se učitelji v primeru slabega vremena ne odločajo poučevati zunaj, obenem pa polovica vprašanih trdi, da šolska okolica v njihovih krajih ni primerna za pouk izven šolskih klopi. Na podlagi empiričnih rezultatov smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali primer modela za pouk zunaj učilnice v prvem razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Učni model je pripravljen na način, da ga lahko učitelji prakticirajo izven učilnice, s čimer smo želeli nagovoriti učitelje, da je izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja izredno pomembno in skorajda neizbežno.
Ključne besede: razredni pouk, prvi razred, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, poučevanje izven učilnice.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenskimi težavami
Maja Kuronja, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Doktorska disertacija obravnava zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V teoretičnem delu so najprej predstavljena dosedanja znanstvena spoznanja o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se natančneje osredotočili na otroke z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so lahko vključeni v redne oblike vzgoje in izobraževanja ali pa so vključeni v institucionalno vzgojo in izobraževanje (mladinski dom, vzgojni zavod). Sledi del, v katerem smo proučevali pojem samoučinkovitosti na splošno in posebej za učitelje ter se usmerili v učinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V prvem delu empirične raziskave smo, z vprašalnikom avtoric Tschannen-Moran in Woolfolk Hoy (2001), proučevali zaznavanje samoučinkovitosti učiteljev na področju učenčevega sodelovanja, poučevanja in vodenja razreda. V drugem delu nas je zanimala odzivnost učiteljev na zahteve poučevanja učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, uporabili smo deset trditev avtoric Woolfson in Brady (2009). V tretjem delu smo zbirali podatke o tem, kako učitelji ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij in mnenje učiteljev o številu učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami v oddelku. Pri vseh vprašanjih smo ugotavljali razlike med učitelji na rednih osnovnih šolah (n = 81) in učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja (n = 81). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike glede na šolo poučevanja pri odzivanju na potrebe učencev z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami ter pri uporabi znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah, izražajo višjo stopnjo učinkovitosti na področju sodelovanja z družino učenca z učnimi in vedenjskimi težavami, pogosteje preizkušajo različne strategije in pristope pri delu z učenci s težavami in višje ocenjujejo svoje sposobnosti uporabe znanj z različnih področij. Učitelji, ki poučujejo otroke iz institucionalne vzgoje in izobraževanja, pa izražajo višjo učinkovitost pri nekaterih postavkah učenčevega sodelovanja, pri oceni razumevanja poučevane snovi pri učencu in na področjih vodenja razreda, ki se navezujejo na obvladovanje motečega vedenja, na vzpostavljanje rutine in pri učenčevem upoštevanju razrednih pravil. Število otrok s težavami je po mnenju obeh skupin učiteljev višje od uradnih podatkov. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: integracija/inkluzija, otroci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, osnovna šola, institucionalna vzgoja in izobraževanje, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 23; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

7.
Izbor metod pri razvoju eksplozivne moči mladih košarkarjev
Domen Plohl, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje opredelili eksplozivno moč košarkarjev in metode za razvoj eksplozivne moči. Posebej smo želeli razložiti vpliv pliometrične metode za razvoj eksplozivne moči pri mladih košarkarjih. Predstavili smo tudi en primer treninga, ki smo ga izvedli v pripravljalnem obdobju po prvem testiranju. V empiričnem delu naloge smo opravili 2 meritvi, kjer smo uporabili 5 testov za ugotavljanje eksplozivne moči. Ti testi so skok v daljino z mesta, skok v višino z mesta, met medicinke izpred prsi sede, met medicinke nad glavo stoje ter šprint na 20 metrski razdalji. Po prvem merjenju smo ugotovili začetno (inicialno) stanje merjencev (košarkarji KK Ruše) v eksplozivni moči rok in nog. V drugem merjenju smo ugotavljali končno (finalno) stanje merjencev pri eksplozivni moči prej omenjenih segmentov telesa. Na osnovi analize razlik dobljenih rezultatov prvega (začetnega) in drugega (končnega) merjenja smo lahko ugotavljali napredek posameznega igralca v eksplozivni moči. Preko merjenj smo ugotovili, da so igralci bili zelo uspešni in napredovali v vseh petih testih, kar pripomore k temu, da je igra omenjenega moštva hitrejša in učinkovitejša. Opravljena diplomska naloga je koristna, saj smo pridobili nove informacije o razvoju igralcev, predvsem o tem, kako je napredek v eksplozivni moči mladih košarkarjev KK Ruše vplival na uspešnost v njihov igri. Dobljena spoznanja omogočajo še uspešneje načrtovanje in programiranje procesa treniranja tudi v prihodnje.
Ključne besede: Mladi košarkarji, eksplozivna moč, košarka, pliometrija
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

8.
Športni program za preventivo pred stresom
Rok Nigerl, 2018, diplomsko delo

Opis: S hitrim tempom današnjega življenja smo vsi preobremenjeni in na vsakem koraku pod stresom, ki se mu dandanes, žal, še kako težko izognemo. Rekreacija in šport nam pomagata ta odvečni stres sprostiti, saj kadar se gibamo, se nam izboljšata psihično in fizično stanje. V teoretičnem delu sem se odločil opredeliti, kaj je stres, in opisati njegov potek po fazah. Opredelil sem, kako je bil stres bil videti nekoč in kako je stres videti danes, kako se stres pokaže v različnih pojavnih oblikah. Nadaljeval sem z alternativo, kar je program sproščanja, ki je sestavljen iz enostavnih dihalnih vaj, vse do vaj za globoko sprostitev, ki zelo učinkujejo pri zniževanju stresa. V nadaljevanju sem opredelil gibanje, bolj natančno športno rekreacijo in njene vplive ter cilje za naše telo, saj nas redna vadba ščiti pred veliko poškodbami in preprečuje razna bolezenska obolenja ter krepi naše telo za nadaljnja leta življenja. Nazadnje sem pisal o vadbi za preprečevanje stresa in vse koristi, ki jih vadba prispeva boljšemu življenju ter kako z gibanjem zmanjšujemo stres in izboljšamo svoje psihično stanje. V raziskavi sem sam oblikoval vprašanja za anketni vprašalnik, ki sem ga izvedel s pomočjo interneta. Zanimalo me je, koliko oseb je takšnih, ki menijo, da šport pozitivno vpliva na boljše psihično stanje in da redno ukvarjanje s športom pomaga zniževati stres. Postavil sem tudi vprašanja o drugih načinih sproščanja z dihalnimi vajami, saj me je prav tako zanimalo, koliko jih je že ta način sproščanja uporabilo in koliko so jim te tehnike pomagale. Zanimalo me je tudi, pod kakšnim stresom so vsi, ki so rešili anketno in kako ta stres nanje vpliva na vsakodnevni bazi. Zastavil sem tudi določena vprašanja, da sem ugotovil, kaj so razlogi, da se nekdo ne ukvarja s športom oziroma da se s športom ne ukvarja toliko, kot bi si sam želel. V zadnjem delu sem povzel celotno raziskavo in njene rezultate, opravil sem interpretacijo hipotez, ki sem si jih zastavil ter oblikoval zaključek z lastnim mnenjem in lastnimi izkušnjami, ki sem jih že imel z ljudmi.
Ključne besede: Gibanje, stres, rekreacija, sproščanje, preventiva stresa
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

9.
Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcu
Janja Čepek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljena definicija vodenja ter menedžmenta nasploh. Omenjeni so različni modeli vodenja in pristopi ter bistvene razlike med njimi. Predstavljeno je, kakšne razlike se kažejo v vodenju glede na pristop vodje oz. ravnatelja na ljudeh, ki jih vodja oz. ravnatelj vodi (od oblastnih vodij, ki svoje zaposlene vlečejo naprej in jih po drugi strani konstantno preverjajo, do pasivnih vodij, ki se ne zanimajo za rezultate in zaposlene). V zaključku tega dela je opredeljen primeren pristop vodje oz. ravnatelja v vrtcu. V nadaljevanju je poudarek na vodenju ravnateljev oz. vodij na področju vzgoje in izobraževanja. Prikazani so različni slogi vodenja. Poudarjeno je, da ima vsak vodja oz. ravnatelj veliko pristojnosti, ki se nanašajo na njegovo delo. Dejstvo je, da njegovo delo ne zajema samo vodenja zaposlenih oz. kolektiva, ampak so njegove dolžnosti veliko širše. Vodilo dobrega vodje oz. ravnatelja naj bosta dobra motivacija in razumevanje z zaposlenimi ter njihovega vedenja. Empirični del je sestavljen iz raziskave, ki se nanaša na vodenje ravnateljev oz. vodij. Anketiranci so odgovore posredovali preko spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil poslan vsem vrtcem v Sloveniji. Izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo samo 46. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ravnatelji oz. vodje svoje vodenje ocenjujejo in katerih pravil/načel se v sklopu lastnega vodenja držijo. Pridobljeni podatki so bili obdelali v programu SPSS.
Ključne besede: Vodenje, kolektiv, vrtec, ravnatelj, vzgojitelj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (287,32 KB)

10.
Uspešnost šestošolcev pri zapisovanju besedilne naloge na osnovi enačbe deljenja
David Vrbančič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ena izmed oblik integracije jezika in matematike so besedilne naloge, ki predstavljajo pomemben del matematičnih vsebin v šoli, saj abstraktno matematiko postavljajo v življenjski kontekst. V večini primerov je učitelj tisti, ki oblikuje besedilno nalogo, učenci pa jo morajo rešiti, tako da jo spremenijo v matematični simbolni zapis. V magistrski nalogi smo vloge zamenjali, tako da so morali učenci zapisati življenjsko besedilno nalogo na osnovi podane enačbe deljenja . S pomočjo preizkusa znanja smo želeli proučiti uspešnost učencev pri tej dejavnosti in pridobiti vpogled v pojmovno razumevanje enačbe z deljenjem. Zanimala nas je ustreznost, kontekstualiziranost in tema zapisane besedilne nalog glede na spol učencev. Raziskava je temeljila na vzorcu 651 učencev 6. razreda slovenskih osnovnih šol. Podatki so bili obdelani s kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se šestošolci v tej obrnjeni metodi ne znajdejo najbolje, saj je le malo več kot polovica ustrezno zapisala besedilno nalogo, pri čemer razlik glede na spol ni bilo. Med neustreznimi nalogami sta prevladovala nesmiselni zapis in uporaba napačne računske operacije odštevanja. Precej boljše rezultate smo dobili pri kriteriju kontekstualiziranosti, saj je več kot 70 % učencev podalo nalogo z življenjskim kontekstom, pri čemer so bile deklice statistično uspešnejše. Rezultati kažejo tudi, da so najpogostejše teme zapisanih besedilnih nalog: sladkarije, sadje in zelenjava, matematični izrazi in ljudje, pri čemer razlik glede na spol ni bilo. Če pogledamo celostno, ugotovimo, da so bile naloge, ki so jih oblikovali učenci, zelo podobne nalogam iz učnih gradiv, ki jih vsakodnevno srečujejo v šoli.
Ključne besede: matematika, deljenje, enačba, matematični problem, besedilne naloge, zapisovanje besedilnih nalog.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici