Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z izbrano temo smo želeli preučiti odnos, strategijo in znanje, ki jih imajo smučarski skakalci glede klinične športne prehrane ter kakšna je njihova sestava telesa. Smučarski skoki spadajo med športe, pri katerih je nizka telesna masa zelo pomembna. Opredelimo jih kot gravitacijske športe, kar pomeni, da povečana telesna masa omejuje dobro izvedbo. Nizka telesna masa je eden izmed dejavnikov uspešnosti; vendar je treba upoštevati, da lahko zelo nizka telesna masa povzroči resne težave pri telesnih zmogljivostih zaradi zmanjšanja skakalne sile, splošne šibkosti in obvladovanja sil pri doskokih. Predvsem pa se povečata tveganje za telesno in duševno zdravje. Ker je dolgotrajno ohranjanje nizke telesne mase zelo težko izvedljivo in zahteva kar nekaj znanja, je namen naloge analiza prehranskih strategij smučarskih skakalcev. Poglavitni cilj klinične športne prehrane je zadostitev energijskim in hranilnim potrebam vrhunskega športnika. To je potrebno za kakovostno telesno regeneracijo in adaptacijo na trening, ohranjanje njegovega zdravja in za preprečitev poškodb. Prehranska strategija neposredno vpliva na telesno maso skakalcev, ki je regulirana glede na indeks telesne mase (ITM). Uvedba kriterija ITM, ki določa dolžino smuči, je zmanjšala prednost lahkih skakalcev, vendar je kljub uporabi krajših smuči še vedno v določenih mejah predstavlja prednost nizka telesna masa. Zato si smučarski skakalci v športni praksi prizadevajo k optimalno nizki telesni masi. To nakazujejo tudi rezultati naše raziskave, kjer se pokaže, da zaradi želje po nizki telesni masi smučarski skakalci izpuščajo obroke in si sami prilagajajo svoje prehranske strategije. To se odraža na meritvah telesne sestave, ki kažejo na nizek delež puste mase kljub normalnemu indeksu telesne mase ob primerni stopnji hidracije in dokaj nizek fazni kot. Ravno slednji je pokazatelj splošnega zdravstvenega in prehranskega stanja posameznika ter odraža tudi športnikovo zmogljivost. V analizi rezultatov meritev sestave telesa smo tako pri smučarskih skakalcih ugotovili, da nizka telesna masa ne sovpada s strokovnimi merili zdrave sestave telesa. Zato bi bilo iz vidika zdravja pri smučarskih skakalcih, bolj optimalno določanje sestave telesne mase kot pa merjenje ITM. Na ta način, bi lažje zaščitili pusto maso športnikov, ki je determinanta njihovega zdravja. Zdravo razmerje telesnih mas je namreč ključno izhodišče za nadzor zdravja športnikov v športih, kje nizka telesna masa predstavlja tekmovalno prednost.
Ključne besede: športna prehrana, smučarski skakalci, prehranska strategija, sestava telesa
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 48; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe. V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 9; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,05 MB)

Opis: Formativno spremljanje postaja v današnjih časih vedno pogostejši pristop, ki ga pri svojem poučevanju uporabljajo učitelji tako pri mlajših kot tudi starejših učencih. Gre za pristop, ki postavlja učenca v središče učnega procesa ter ga spremeni iz pasivnega v aktivnega udeleženca vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu naše magistrske naloge smo v prvem delu natančneje predstavili preverjanje in ocenjevanje znanja, v drugem delu pa opredelili formativno spremljanje. Namen našega magistrskega dela je bil ugotoviti, kako dobro osnovnošolski učitelji poznajo formativno spremljanje in njegove posamezne elemente, kako pogosto se jih poslužujejo pri lastnem poučevanju ter katere prednosti in pomanjkljivosti pri tem opažajo. Sodelovalo je 153 osnovnošolskih učiteljev. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da učitelji dobro poznajo formativno spremljanje in njegove elemente, največ znanja o njem pa so pridobili na različnih izobraževanjih. Ugotovili smo, da učitelji po načelih formativnega spremljanja poučujejo občasno, najpogosteje pa se poslužujejo različnih elementov. Učitelji v formativnem spremljanju vidijo različne prednosti, kot so samostojnejši in aktivnejši učenci, večja samozavest in bolj razvito kritično mišljenje pri učencih ter večje sodelovanje med njimi. Težave imajo predvsem s časovno omejitvijo, ohranjanjem discipline v razredu ter vzdrževanjem motivacije učencev.
Ključne besede: osnovnošolski učitelji, formativno spremljanje, elementi formativnega spremljanja, pogledi osnovnošolskih učiteljev
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 114; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,64 MB)

Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 55; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo šolanje osebe z Aspergerjevim sindromom. Osredotočili smo se na prehod iz srednje šole na univerzo ter prilagoditve med študijem. V teoretičnem delu najprej pojasnimo, kaj so motnje avtističnega spektra, med katere spada Aspergerjev sindrom. Podamo številne značilnosti za lažjo prepoznavo in sprejemanje teh motenj. Poudarek je na Aspergerjevem sindromu v odraščanju, saj je naša študija primera študent, ki bo kmalu prešel v svet odraslih. Teoretični del zaključimo s študenti na slovenskih univerzah in kako je za njih prilagojeno vso študijsko okolje ter se navežemo na navodila strokovnim delavcem na univerzah, ki jih v empiričnem delu dodatno obravnavamo. Osrednji del empiričnega dela predstavljajo rezultati, zbrani na podlagi intervjujev z obravnavanim fantom, njegovo mamo in pedopsihiatrinjo. Vsebina intervjujev je vezana predvsem na obdobje fantovega dosedanjega izobraževanja s poudarkom na prehodu iz srednje šole na fakulteto, ki za osebe z Aspergerjevim sindromom predstavlja še posebej težek prehod. Na podlagi analize obravnavanega primera povzamemo proces njegovega šolanja od osnovne šole do univerze ter podamo nekaj praktičnih usmeritev za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z Aspergerjevim sindromom.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, Aspergerjev sindrom, študenti s posebnimi potrebami, prehod, univerza
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 28; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,04 MB)