SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3696
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Lutka - ljubljenka skupine, kot motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih v vrtcu
Doroteja Žalec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Lutka – ljubljenka skupine kot motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih, smo predstavili temo s področja lutk, saj je ta za predšolskega otroka izrednega pomena. Preko lutke se otrok brez skrbi in zadržkov izraža in razvija ter spoznava sebe in svet, v katerem živi. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature najprej predstavili lutko in vrste lutk. Opisali smo tudi dejavnosti z lutko in lutko v povezavi z ostalimi področja kurikula. Podrobno smo opisali lutko – ljubljenko skupine. V praktičnem delu je opisano izvajanje šestih dejavnosti s predšolskimi otroki, starih od 4 do 5 let. V ta del naloge smo vključili dnevne priprave, vsaki pripravi pa je sledila tudi kasnejša evalvacija in slikovno gradivo. Namen praktičnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, ali je lutka dobro motivacijsko sredstvo za dejavnosti pri kurikularnih področjih v vrtcu. Namen tega dela je spoznati tudi to, kako lutka vpliva na delo v vrtcu. Ali so njeni učinki pozitivni ali ne. Učinke lutke – ljubljenke skupine smo preverili v motivacijskem delu za dejavnosti pri kurikularnih področjih. Uporabili smo deskriptivno metodo, kjer smo proučevali na nivoju opisovanja dejstev, odnosov in procesov brez vzročnega razlaganja. Prav tako smo uporabili tudi metodo praktičnega dela.
Ključne besede: Lutka – ljubljenka skupine, predšolska vzgoja, otrok, dejavnosti z lutko, motivacija, kurikularna področja.
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

2.
Lutkovna predstava za otroke
Katja Brezovšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lutkovna predstava za otroke na podlagi strokovne literature, knjig, člankov in internetnih virov preučuje teoretične osnove lutke in lutkovne predstave ter njenega poteka. Lutke vključujejo in povezuje veliko področij. Diplomsko delo je teoretično. Delo obravnava lutke, lutkovno predstavo in njen potek, kar otroci spoznajo že v predšolskem obdobju. Z lutko se otroci počutijo varne in tako lahko postane njihova vsakodnevna prijateljica. Z njo lahko dosežejo ali odkrijejo nekaj novega ali pa obnovijo nekaj že znanega. Lutka jih popelje v svet domišljije in tako lahko z njo veliko lažje dosežejo zastavljene cilje. Pravljični liki pa se prek pesmi, barv, gibanja in besede približajo otroku in tako prenašajo pomembne življenjske vsebine. Z lutko vzgojitelji ali lutkovni igralci nastopajo pred otroki v vrtcu, v gledališču ali kjer koli, kjer si pripravijo oder za lutkovno predstavo. Predstave so otrokom prirejene glede na njihovo starostno obdobje in njihova dojemanja sveta, lutke. Za začetek in navdih pa si je mogoče ogledati kakšno lutkovno predstavo v samem lutkovnem gledališču. Najprej se je treba lotiti teme in besedila, kasneje pa izdelave lutk, scene, glasbe, osvetljave, ki se seveda vežejo na temo lutkovne predstave. Za nastanek le-te sta potrebna skrbno načrtovanje in priprava, da ob izvedbi predstave gledalcu pusti pozitiven vtis, vznemirjenje in ustvarjalnost.
Ključne besede: Otrok, lutke, lutkovne tehnike, lutkovna predstava, gledališče, nastanek lutkovne predstave
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Vloga lutke v vrtcu
Nina Lubej, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga lutke v vrtcu je teoretično delo, napisano na podlagi strokovne literature. Obravnava teme se začne s predstavitvijo lutke, načini njene uporabe v vrtcu in opisom posameznih vrst lutk. V nadaljevanju je predstavljena vloga lutke pri razvoju otroka. Podrobneje smo se osredotočili na njeno vlogo v igralnici, kako lutka pomaga vzgojitelju pri njegovem vzgojno-izobraževalnem delu in kakšna je pozitivna vloga lutke na otroka. Sledi poglavje v katerem smo opisali vpliv lutke na otrokov čustveni, socialni in spoznavni razvoj. V zadnjem delu pa smo se dotaknili področja, na katerega lutka vpliva s svojo čarobno močjo.
Ključne besede: lutka, otrok, vzgojitelj, vpliv lutke, razvoj otroka, čarobna moč lutke
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
Vpliv zunanjih dejavnikov na razvitost elementarnih glasbenih sposobnosti 6–7 let starih otrok
Tina Kolarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretični del diplomskega dela zajema predstavitev elementarnih glasbenih sposobnosti pri 6–7 let starih otrocih. Podrobneje smo predstavili stopnje in razvoj glasbenih sposobnosti, teste, s katerimi lahko ta razvoj preverjamo, način priprave učitelja na glasbeno uro ter dejavnike, ki jih mora pri tem upoštevati. Na koncu smo opisali glasbene dejavnosti, s pomočjo katerih razvijamo elementarne glasbene sposobnosti. V empiričnem delu smo raziskovali vpliv različnih dejavnikov (spol, starost, splošna in glasbena izobrazba staršev ter otrokove šolske in obšolske glasbene dejavnosti) na razvitost melodičnega in ritmičnega posluha. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom za starše in testi razvitosti elementarnih glasbenih sposobnosti. Raziskava je pokazala, da imajo višje razvite glasbene sposobnosti otroci, katerih starši imajo višjo izobrazbo.
Ključne besede: Melodični in ritmični posluh, razvitost glasbenih sposobnosti, vloga učitelja, glasbeni razvoj.
Objavljeno: 20.05.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (876,24 KB)

5.
Obogatitev dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi
Teja Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Dnevna rutina v vrtcu je nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, kar poteka vsak dan in zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Otrokom s stalnostjo in rednostjo zagotavlja občutek varnosti ter možnost predvidevanja, kaj se bo zgodilo in kaj bo sledilo. Dnevno rutino sestavljajo segmenti: prihod in odhod, obedovanje in malica, spanje/počitek, osebna nega: toaleta, umivanje in pospravljanje ter prehodi iz ene dejavnosti v drugo. Zasledili smo nekaj nasvetov kot primerov dobre prakse med dnevno rutino: otrokom naj bi skrajšali čas čakanja v koloni, zmanjšali neaktivnost, zmanjšali čas pospravljanja, ublažili nelagodje ob prihodu v vrtec, utrdili čustven stik in spodbujali komunikacijo med otrokom ter vzgojiteljico in v medvrstniških odnosih, pripravili primerno vzdušje pri počitku, zagotovili participacijo otrok pri pospravljanju in drugih opravilih ter moteče spremembe naredili umirjene in zanimive. Menimo, da togost, ki jo z vso to stalnostjo in ponavljajočim se dogajanjem prinaša dnevna rutina, otrokom ne dopušča preveč fleksibilnost in so s tem prijetno vodeni prehodi med segmenti dnevne rutine onemogočeni. Zato smo dnevno rutino obogatili z glasbo, s katero smo zagotovili zgornje nasvete primerov dobre prakse. Glasba je del kurikuluma, natančneje spada pod področje umetnosti – glasbena umetnost. Z načrtovanimi glasbenimi dejavnostmi razvijamo otrokov celostni razvoj. Glasba s svojimi značilnostmi in pestrostjo spodbuja ljudi, jim ponuja občutenja različnih občutkov, ter združuje skupine in jih povezuje. Rezultati naše raziskave so pokazali na ustreznost izvedbe obogatitve dnevne rutine z glasbenimi dejavnostmi. Pokazale so se statistično značilne razlike pred začetkom in ob zaključku izvedbe a) na področju čustvenih odzivov, zlasti pri zmanjšanju izražanja negativnih čustev, trme in drugih čustvenih težav pri prehodih, b) na področju medsebojnih odnosov, zlasti pri bolj aktivnem sodelovanju otrok in zmanjšani udeležbi v konfliktih ter c) na področju motiviranosti otrok, zlasti glede povečane motivacije za sodelovanje, zmanjšanju časa, ki je bil potreben, da se otrok vključi v dejavnost, zmanjšanem nemiru in neodzivnosti otrok pri prehodih. Pridobljeni rezultati predstavljajo pomemben napredek pri vodenju dnevne rutine, kot tudi na glasbenem področju.
Ključne besede: dnevna rutina, glasba, otrok, vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 61; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

6.
Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka
Katja Sever, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka smo v teoretičnem delu predstavili zdravo prehrano predšolskega otroka. Zajeli smo zdrave in nezdrave prehranjevalne navade predšolskih otrok ter se osredotočili na vlogo družine pri zdravem prehranjevanju predšolskega otroka. Vključili smo tudi vlogo vrtca, saj ocenjujemo, da družina in vrtec korakata z roko v roki pri navajanju predšolskih otrok na zdravo prehranjevanje. Ob koncu smo zajeli še težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri prehranjevanju predšolskega otroka. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade družin s predšolskimi otroki, kako družina vpliva na zdravo prehranjevanje in prehranjevalne navade predšolskega otroka ter kakšna je vloga vrtca pri tem. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev predšolskih otrok iz različnih vrtcev v Prekmurju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo družine s predšolskimi otroki zdrave prehranjevalne navade, družina in vrtec pa v veliki meri pozitivno vplivata na prehranjevanje predšolskega otroka. Pozitivne ugotovitve so, da starši poskrbijo za vsakodnevno zaužit zajtrk predšolskega otroka, družine dnevno zaužijejo tri do pet obrokov. Starši predšolske otroke vključujejo v pripravo obrokov in pogrinjkov, veliko družin s predšolskimi otroki obroke pripravlja doma, več kot polovica staršev pa otroke omejuje pri uživanju prevelikih količin sladkorja in maščob. Rezultati kažejo tudi, da otroci skoraj ne pijejo gaziranih pijač. Več kot polovica družin s predšolskim otrokom hrano prideluje doma, če hrano kupijo pa preverjajo poreklo in sestavine izdelka. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot povsem primerno za predšolskega otroka. Nekaj negativnih rezultatov kaže, da predšolski otroci izmed vseh obrokov največkrat izpuščajo dopoldansko malico; in da večina staršev predšolske otroke nagrajuje s sladkarijami ter sladoledom. Včasih se družine s predšolskim otrokom prehranjujejo s hitro pripravljenimi obroki, občasno pa obiskujejo restavracije s hitro pripravljeno hrano. Starši predšolskih otrok navajajo alergije na določeno hrano, pogoste prebavne motnje in prekomerno telesno težo kot najpogostejše težave s prehranjevanjem.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, predšolski otrok, vloga družine, vloga vrtca, težave pri prehranjevanju
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, magistrsko delo

Opis: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Ključne besede: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

8.
Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost
Janja Törnar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Otrokovi odzivi v konfliktnih situacijah glede na spol in starost smo v prvi vrsti opredelili, kakšen pomen za otroka nosi socialni razvoj, ob tem pa opisali tudi medsebojne odnose. Osredinili smo se na pojem konflikt in vključili definicije različnih avtorjev. V nadaljevanju smo našteli vrste konfliktov in jih na kratko opisali, za tem pa opisali vzroke konfliktov ter preko opredelitev posameznih avtorjev potrdili tudi lastno mnenje, da se vzroki za nastanek konfliktov od posameznika do posameznika razlikujejo. Sledila je opredelitev odzivov na konflikte, kjer smo se osredinili na to, kako se posamezniki odzivajo na konflikte, kako so odzivi na konflikte povezani z družino, na kakšen način se na konflikte odzivajo deklice in dečki ter poiskali opredelitve, kakšna je razlika v odzivanju na konflikte glede na starost. K temu smo v nadaljevanju dodali še načine reševanja konfliktov, ki smo jih povzeli po različni literaturi. Na koncu teoretičnega dela pa smo vključili tudi komunikacijo in jo opredelili z definicijami različnih avtorjev. V empiričnem delu smo z metodo anketiranja pridobili podatke, ki smo jih predstavili v obliki grafov in opisa. Z analizo podatkov smo ugotovili, da konflikt med otroki najpogosteje nastane zaradi igrač, da med dečki konflikt nastane pogosteje kot pa med deklicami, da se deklice na konflikte najpogosteje odzivajo z jokom, dečki pa z agresijo in da so pri dečkih glavni povod za nastanek konflikta igrače, pri deklicah pa pomoč vzgojiteljici. V zaključku diplomskega dela smo ovrednotili hipoteze in predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli med prebiranjem literature in z analizo rezultatov ankete.
Ključne besede: Predšolski otrok, socialni razvoj otroka, konflikti, spol, starost, komunikacija.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 40; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
Interesne dejavnosti kot dejavnik organizacije prostega časa pri učencih osnovne šole
Valerija Mlinar, 2019, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik drugače doživlja prosti čas. Strokovnjaki različno opredeljujejo prosti čas, pri čemer je večini opredelitev skupno, da posameznik lahko prosto izbira, kaj bo delal v prostem času, prisotna je torej svobodna izbira. Na preživljanje časa pa vpliva več dejavnikov: sposobnosti, interesi, ekonomske razmere, prostor, naprave in sredstva, ki so na voljo, družina, šola in lokalna skupnost. V teoretičnem delu smo opredelili prosti čas, izpostavili njegov pomen in dejavnike, opisali vrste in načela prostega časa. Predstavili smo tudi razvojno-psihološki vidik strukturiranja prostega časa in navedli razlike med dejavnostmi in aktivnostmi. Povzeli smo različne raziskave, ki so bile izvedene na tem področju. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika poiskali odgovore na vprašanja, ali se učenci ukvrajajo z ineteresnimi dejavnostmi in katere so te dejavnosti, ali imajo učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, boljši učni uspeh, predvsem pa, če ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi vpliva na organizacijo prostega časa učencev. Večina učencev se ukvarja z interesnimi dejavnostmi. Največ učencev se ukvarja s športnimi dejavnostmi, najmanj pa z družboslovnimi interesnimi dejavnostmi. Učenci, ki se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, imajo pri vseh treh glavnih predmetih višjo povprečno oceno kot učenci, ki nimajo interesnih dejavnosti. Bolj organizirani so učenci, ki se ukvarjajo z vsaj eno interesno dejavnostjo, preostale dejavnosti pa si razporedijo enakomerno.
Ključne besede: prosti čas, dejavnosti, aktivnosti
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1013,87 KB)

10.
Poznavanje koncepta šole v naravi in prispevek učitelja k izvedbi in organizaciji šole v naravi
Miša Mlakar, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji poznajo Koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, raziskati mnenje učiteljev o lastnem prispevku h kakovostni organizaciji šole v naravi, motive učiteljev za sodelovanje in ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev o pomenu šole v naravi za otrokov celostni razvoj. V raziskavo je bil vključen 101 učitelj razrednega pouka in predmetni učitelj iz koroške in osrednjeslovenske regije, ki ima izkušnjo s sodelovanjem v šoli v naravi. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS Statistic 22. V raziskavi sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Rezultati raziskave so pokazali, da je povprečna starost učiteljev, udeleženih v raziskavi, med 44 in 46 let in da 69,6 % učiteljev razrednega pouka ni usposobljenih za poučevanje licenciranih športnih vsebin ter da je 57,8 % učiteljev primerno usposobljenih za poučevanje športnih vsebin. Učitelji dobro poznajo koncept šole v naravi za devetletno osnovno šolo, ki zajema tudi načela in vzgojno-izobraževalne cilje šole v naravi. Za sodelovanje v šoli v naravi se odločajo, ker se čutijo odgovorne, samoiniciativne in organizacijsko sposobne osebe. Zavedajo se, da z dobrim pristopom, odnosom, spretno predajo znanj v naravi pomagajo pri celostnem razvoju otroka. Rezultati kažejo, da se sicer obe skupini čutita kompetentni za izvajanje športnih in naravoslovnih vsebin ter poučevanje smučarskih in plavalnih tečajev, a obstajajo manjše statistično značilne razlike.
Ključne besede: profesorji, športna dejavnost, pouk izven učilnice, celosten razvoj otroka
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (893,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici