SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3015
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poučevanje glasbene umetnosti z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v četrtem razredu osnovne šole
Rosanda Dovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je v zadnjem obdobju postala nepogrešljiva, ne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v pedagoškem procesu. Učitelju olajša delo pri poučevanju, učence pa dodatno motivira za učenje. S pomočjo IKT lahko popestrimo pouk tudi pri pouku glasbene umetnosti. Namen magistrskega dela je bil preizkusiti IKT pri pouku glasbene umetnosti in preučiti njen vpliv na učenčevo počutje, sodelovanje, motivacijo in samooceno znanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena informacijsko komunikacijska tehnologija, njena uporaba v izobraževanju, vizija v slovenskih šolah, vzroki za vključevanje IKT v izobraževanje in njen vpliv na spremembe v izobraževalnem procesu. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti uporabe IKT v izobraževanju z vidika učitelja, učenca in starša. Natančno smo predstavili predvsem sodobne učne medije, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: računalnik, tablični računalnik, interaktivno tablo in e-gradiva. Praktični del smo izvedli s pomočjo dveh četrtih razredov 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica. Uporabili smo eksperimentalno metodo z obliko primerjalnega eksperimenta. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so učenci odgovorili po končani izvedbi praktičnega dela. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in intervalne statistike. Rezultati so pokazali, da je uporaba IKT pri pouku glasbe smiselna in zanimiva za učence. Ugotovili smo, da IKT poveča motiviranost učencev za delo in zmanjša dolgočasenje pri pouku. Prav tako so rezultati pokazali, da IKT ne vpliva na dosežke učencev in na samooceno znanja. Ugotovili pa smo, da z uporabo IKT povečamo aktivno sodelovanje učencev pri pouku glasbene umetnosti, kar pa dolgoročno lahko vodi do boljših dosežkov in s tem do boljše učne samopodobe in samoocene znanja. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je IKT smiselno vključiti v pouk glasbene umetnosti, vendar premišljeno in načrtovano. Učitelj mora biti vešč uporabe sodobne tehnologije, jo najprej preučiti in preizkusiti sam, šele nato jo lahko smiselno vključi v pouk. Le tako bo učitelj dosegel večjo aktivnost in motiviranost za delo in učenje ter s tem prispeval k boljši zapomnitvi snovi in s tem k boljšim rezultatom.
Ključne besede: IKT, glasbena umetnost, osnovna šola, motivacija, počutje, sodelovanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (4,38 MB)

2.
Uporaba ploščic za vzorčke na področju aritmetike in delov celot
Sabina Kmetec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba ploščic za vzorčke na področju aritmetike in delov celot so predstavljene nekatere aktivnosti z uporabo teh ploščic iz seta za vzorčke. Sledili smo aktivnostim, ki so navedene v članku Hungry for Early spatial and Algebraic Reasoning. Otrokom smo najprej predstavili uporabo in pomen ploščic za vzorčke. Za večjo motivacijo in čim bolj zanimivo in razumevajočo razlago za otroke smo uporabili tudi lutko gosenico Berto, ki je otroke še bolj motivirala k sodelovanju. Otroci so se skozi aktivnosti srečali s področjem aritmetike in delov celote.
Ključne besede: matematika, aritmetika, števila, štetje, liki, deli celote, ulomki, vzorci, aktivnosti, predšolska vzgoja, ploščice za vzorčke
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,57 MB)

3.
Povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti
Tjaša Šendlinger, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti sestavljata dva dela, in sicer teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem navezanosti, predstavili teorijo navezanosti in opisali vzorce in stile navezanosti v otroštvu, še posebej smo poudarili razvoj navezanosti v odraslosti, ker raziskava zajema populacijo študentov. Preučili smo značilnosti štirih stilov navezanosti pri odraslih. V drugem poglavju teoretičnega dela magistrskega dela smo opredelili pojem komunikacije, predstavili različne oblike komuniciranja in pojasnili značilnosti elektronsko podprte komunikacije. Ker nas zanima, kako študentje razumevajo dvoumna elektronska sporočila, bomo pojasnili prej omenjeni pojem in opisali nekaj pravil elektronsko podprtega komuniciranja. V empiričnem delu smo rezultate pridobili s pomočjo štirih anketnih vprašalnikov. Vprašalnike je rešilo 184 študentov treh različnih fakultet, od prvega do četrtega letnika študija. V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšna je povezava med razumevanjem dvoumnih elektronskih sporočil in stili navezanosti študentov glede na spol. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s statističnim programom SPSS in z različnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med spoloma v razumevanju dvoumnih elektronskih sporočil, in sicer več moških razumeva dvoumna elektronska sporočila na načine, ki izražajo nevarno navezanost v primerjavi z udeleženkami raziskave. Pokazalo se je, da bolj pozitivno razumevajo dvoumna elektronska sporočila tisti udeleženci, ki bolj odkrito komunicirajo z vrstniki in izražajo več bližine v navezanosti ter manj odvisnosti. Tisti udeleženci, ki razvijejo anksiozne odnose z drugimi, razumevajo dvoumna elektronska sporočila na načine, ki izražajo nevarno navezanost. Sklenemo lahko, da bolj negativno razumevajo dvoumna elektronska sporočila tisti, ki imajo višji rezultat odklonilno izogibajočega stila navezanosti.
Ključne besede: navezanost, stili navezanosti, elektronska sporočila, študentje, dvoumno izražanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1016,84 KB)

4.
Upravljanje gibanja pri otrocih s posebnimi potrebami
Natalija Kranjec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Upravljanje gibanja pri otrocih s posebnimi potrebami je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili otroke s posebnimi potrebami, gibalni razvoj pri otrocih s posebnimi potrebami in spremljanje gibalnega razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati upravljanje gibanja pri otrocih s posebnimi potrebami. Cilj empiričnega dela pa je bil raziskati eksplozivno moč, koordinacijo in ravnotežje pri otrocih s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo izvedli motorične teste na vzorcu iz konkretne populacije, in sicer na otrocih s posebnimi potrebami, ter rezultate primerjali z rezultati nekaterih raziskav, ki so bile narejene na zdravih otrocih. S kvantitativno obdelavo testov smo ugotovili, da imajo otroci s posebnimi potrebami pri upravljanju eksplozivnih gibov, pri upravljanju koordinacije gibov in pri upravljanju vzpostavljanja in ohranjanja ravnotežja večje težave kot zdravi otroci.
Ključne besede: upravljanje gibanja, otroci s posebnimi potrebami, koordinacija, ravnotežje, eksplozivna moč
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (796,06 KB)

5.
Vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok
Tjaša Trep, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vlogo vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nadarjenost, predstavili modela nadarjenosti in dejavnike, ki vplivajo na razvoj nadarjenosti. Predstavili smo pravice, potrebe in značilnosti motorično nadarjenih otrok in pojasnili, zakaj je pomembno njihovo zgodnje odkrivanje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju, in sicer koliko so vzgojitelji za to delo usposobljeni, ali prepoznavajo motorično nadarjene, kakšne individualne možnosti jim omogočajo in kakšno spodbudno okolje jim nudijo. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec konkretne populacije 120 vzgojiteljic/vzgojiteljev, zaposlenih v javnih vrtcih Republike Slovenije, na območju podravske regije. Pridobili smo 102 izpolnjena anketna vprašalnika in jih zaradi pomanjkljivosti obdelali 99. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (frekvenčne distribucije in 2-preizkus). Ugotovili smo, da so vzgojitelji dobro usposobljeni za delo z motorično nadarjenimi, ne glede na delovno dobo ali stopnjo izobrazbe, in da prepoznavajo motorično nadarjene otroke, pri tem pa ni razlike med prepoznavanjem v prvem in drugem starostnem obdobju ali v kombinirani skupini, niti med različno starimi vzgojitelji. S pomočjo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so po mnenju anketiranih vzgojiteljev možnosti individualnega dela slabe in da se večina vzgojiteljev strinja, da otrokom nudijo zadovoljivo spodbudno gibalno okolje.
Ključne besede: nadarjenost, motorično nadarjeni, zgodnje odkrivanje, vzgojitelj, otroci
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

6.
Stališča študentov razrednega pouka do zdravstvene vzgoje
Samo Jan, 2017, magistrsko delo

Opis: Zdravje je tisto, ki v našem življenju predstavlja predpogoj za vse naše početje. Le zdravi smo lahko produktivni – s produktivnostjo pa se čutimo koristne in s tem dajemo našemu življenju smisel. Za čim večjo produktivnost moramo vedeti, kako zdravje ohranjati, tako v preventivi kot kurativi. Poleg ohranjanja lastnega zdravja je naša dolžnost, da pomagamo sočloveku in s svojimi dejanji pripomoremo tudi k boljšemu splošnemu zdravju. Še posebej pomembna je vloga ljudi, ki so odgovorni za najranljivejšo skupino družbe, otroke. To so med drugim učitelji razrednega pouka, ki se v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa vsak dan srečujejo z najmlajšimi. Kjer je veliko ljudi, je tudi veliko možnosti, da pride do ogrožanja zdravja. Učitelji zakonsko odgovarjajo za vse sodelujoče v vzgojno-izobraževalnem procesu, vse to pa je razlog, da bi morali biti dobro podkovani z znanjem s področja zdravstvene vzgoje. V primarnem delu raziskave nas je zanimalo, kako študenti, ki zaključujejo dodiplomski študij razrednega pouka v Sloveniji, pojmujejo zdravstveno vzgojo, kakšna so njihova stališča do zdravstvene vzgoje, kakšna je njihova ocena o pridobljenem znanju s tega področja ter katera področja prve pomoči se jim zdijo najpomembnejša. V drugem delu raziskave smo se posvetili iskanju vsebin, povezanih z zdravstveno vzgojo na študijskih programih razrednega pouka v Sloveniji. Primerjali smo cilje, kompetence, predmetnike in nabor izbirnih predmetov na omenjenih študijskih programih. V tretjem delu raziskave smo na treh naključno izbranih osnovnih šolah preverjali, ali vodijo evidenco o poškodbah, ali imajo za to izdelan zapisnik, kakšno je bilo število poškodb v obdobju preteklih 5 let ter do kakšnih poškodb prihaja. Prišli smo do (pričakovanih) ugotovitev, da študenti razrednega pouka v Sloveniji po študiju čutijo pomanjkanje pridobljenih znanj s področja zdravstvene vzgoje. Poleg tega se strinjajo, da bi tak predmet moral biti v študijskem predmetniku razrednega pouka, saj se trenutno ne čutijo sposobne ukrepati v primeru poškodbe otroka. Pri primerjavi študijskih programov razrednega pouka skoraj ni zaslediti vsebin s področja zdravstvene vzgoje, velika odstopanja med fakultetami smo opazili tudi pri naboru izbirnih predmetov. Osnovne šole s pomočjo zapisnikov vodijo evidenco o poškodbah. Število poškodb se z vsakim letom povečuje, prihaja pa do raznovrstnih poškodb, ki od odgovornih zahtevajo usposobljenost na področju zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: zdravje, zdravstvena vzgoja, prva pomoč, poškodba, razredni pouk, zakonodaja
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

7.
Učbeniška gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije
Janja Milošič, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Učbeniška gradiva za pouk naravolovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole s stališča Bloomove taksonomije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki sta vsak zase zaključena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. Teoretični del sestavljajo naravoslovni sklop (opisani so naravoslovje, njegova področja in vede, vertikala naravoslovja v osnovni šoli, pridobivanje naravoslovnih kompetenc skozi naravoslovne vsebine, naravoslovna pismenost in pomen zgodnjega naravoslovja), psihološki sklop (predstavljene so psiho-fizične lastnosti devet- in desetletnikov) in didaktični sklop (predstavljeni so pouk glede na Bloomovo taksonomijo ciljev ter gradiva za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu osnovne šole). V empiričnem delu sta predstavljena analiza učnega načrta za naravoslovje in tehniko ter analiza Sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje potrjenih učbeniških kompletov za pouk naravoslovja in tehnike v četrtem razredu (v šolskem letu 2016/2017) po Bloomovi taksonomiji. Ugotovljeno je, da učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011) vsebuje cilje vseh taksonomskih stopenj po Bloomu, vendar premalo poudarja enakomerno razporeditev ciljev s stališča Bloomove taksonomije. Prav tako so rezultati analiz pokazali, da v učbeniških kompletih za naravoslovje in tehniko v četrtem razredu (potrjenih za šolsko leto 2016/2017) prevladujejo cilji nižjih taksonomskih stopenj po Bloomu in da se v gradivih, katerih soavtor je specialni didaktik s področja naravoslovja, pojavi večja razpršenost ciljev s stališča Bloomove taksonomije.
Ključne besede: naravoslovje, Bloomova taksonomija, učni načrt za naravoslovje in tehniko (2011), učbeniški kompleti, 4. razred
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (2,17 MB)

8.
Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole
Nina Gonza, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Lutka pri učencih v prvem triletju osnovne šole sem predstavila lutkovno predstavo in pravljico Janček ježek v različnih izdajah. Predstavila sem lutkovno umetnost in lutkovno gledališče ter likovne in oblikovne elemente slikanice in odnos med besedilom in ilustracijami slikanice, pri čemer sem najprej primerjala vse variante izdanega besedila. Enako sem storila tudi v ilustriranih knjigah. Na koncu sem lutkovno predstavo in istoimensko slikanico Janček ježek primerjala, poiskala razlike in podobnosti ter jih interpretirala. Namen mojega magistrskega dela je bil tudi predstaviti lutko pri gledališki dejavnosti otrok in lutko kot sredstvo pri pouku ter poudariti smernice učiteljem za poučevanje kulturno-umetnostne vzgoje. Pri pisanju magistrskega dela sem uporabila deskriptivni in analitični pristop k raziskovanju. Deskriptivno metodo sem uporabila pri definiranju teoretičnih pojmov in opisu teorije. Z metodo analize sem analizirala lutkovno predstavo, slikanico in ilustrirane knjige, komparativno metodo in metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, kjer sem naredila primerjavo lutkovne predstave in slikanice ter povzela lastne ugotovitve. Cilj magistrskega dela je bil predstaviti literarno delo Janček ježek in pokazati, kako se ta prezentira v drugem mediju – gledališču. Predstavljena je vrhunska lutkovna predstava in smernice učiteljem, kako učence pripraviti na predstavo ter kako voditi pogovor po predstavi, in sicer z razlogom, da bi strokovni delavci znali izbirati kakovostne lutkovne predstave in tako otrokom približali kulturno-umetnostno vzgojo. Otrok lahko s pomočjo lutke lažje izrazi svoja čustva in občutke, saj se ji lahko zaupa. Na tak način lahko najde rešitve za svoje težave. Hkrati pa si ob gledanju lutkovnih predstav bogati besedni zaklad in se razvija v kritičnega gledalca.
Ključne besede: slikanica, ilustrirana knjiga, lutkovno gledališče, kulturno-umetnostna vzgoja, Janček ježek.
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,08 MB)

9.
Zur Entwicklung der Partizipial- und Gerundialkonstruktionen auf -č und -ši in der slowenischen Schriftsprache des 19. Jahrhunderts
Marko Jesenšek, 1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Die Partizipial- und Gerundialkonstruktionen auf -č und -ši in der slowenischen Schriftsprache des 19. Jahrhunderts wurden in der gesprochenen Sprache kaum ver­ wendet, und waren auch in der Entwicklungsgeschichte der Literatursprache zen­ tralslowenischen Typs seit dem 16. Jahrhundert schlecht vertreten. 2 Das Interesse für diese alten syntaktischen Kategorien verstärkte sich jedoch unerwartet im 19. Jahrhun­ dert: Das ist die Zeit der ersten Übermittlungen der Bemtihungen für eine eigene Schriftsprache in Prekmurje, wo die Partizipial- und Gerundialkonstruktionen auf -č und -ši bereits seit den Erstausgaben stark vertreten waren.
Ključne besede: Slowenisch, Partizipialkonstruktionen, Gerundialkonstruktionen
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,56 MB)

10.
Zu einigen strukturellen Eigenschaften von Nominalisierungen im Deutschen
Teodor Petrič, izvirni znanstveni članek

Opis: Wie in den meisten Literatursprachen zeigt sich auch in der deutschen Sprache eine allgemeine Tendenz zur Nominalisierung. Neben dem Ausbau van hochgradig komprimierten Nominalgruppen, deren Gliedkern oft ein Verbalstraktum ist, gelten die Funktionsverbgefüge als "die zweite Erscheinungsweise der Entwicklungstendenz der deutschen Sprache zum Nominalisierungsstil" oder sogar "als Hauptträger nominali­ sierender Tendenzen" 3 in der deutschen Sprache.
Ključne besede: Sprachwissenschaft, Linguistik, Deutsch, Syntax, Grammatik, Nominalisierung
Objavljeno: 18.05.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (711,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici