SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 3441
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Miselni izzivi v vrtcu
Alja Mihelčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Miselni izzivi so dejavnosti, ki otrokom in odraslim predstavljajo izziv. Otroci se različno odzovejo na miselne izzive. Nekatere spodbudijo k reševanju le-teh, nekaterim predstavljajo negotovost, nekaterim veselje. Večini izmed njih predstavljajo izziv, zaradi česar tovrstne miselne in gibalne dejavnosti pritegnejo njihovo pozornost. Diplomsko delo z naslovom Miselni izzivi v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so zapisane strokovne razlage iz literature, ki zajema to področje. Opredelili smo, kaj so miselni izzivi pri čemer smo se osredotočili na štiri razvojna področja otrokovega razvoja: kognitivni in socialni razvoj, čustveni, gibalni ter govorni razvoj. Zanimalo nas je, zakaj so ta področja pomembna in kako vplivajo na miselni razvoj otroka. Predstavljeni so tudi vidiki pogojeni z miselnimi izzivi in kaj vse je potrebno za njihov razvoj pri otrocih. Empirični del temelji na opazovalnih listih, ki smo jih pripravili pred izvajanjem dejavnosti z otroki. Dejavnosti so bile pripravljene za spodbujanje miselnih izzivov iz razvojnih področij omenjenih v teoretičnem delu. Opazovalni listi so bili izvedeni v dveh opazovanjih, in sicer v skupini prvega starostnega obdobja od 2. do 3. leta starosti. Pri obeh opazovanjih je bil prvi poskus brez sugestije, medtem ko je bil drugi poskus izveden s sugestijo. Preverjali smo tudi uspešnost pri prvem in drugem opazovanju. Ugotovljeno je bilo, da je večini otrok šlo boljše pri drugem opazovanju in da so otroci z večkratnim ponavljanem uspešnejši. Spol otroka ni vplival na rezultate.
Keywords: Čustveni razvoj, gibalni razvoj, igra, miselni izziv.
Published: 19.02.2018; Views: 43; Downloads: 4
.pdf Full text (1,43 MB)

2.
Zmožnost razumevanja slovenskih in angleških frazemov pri učencih 5., 7. in 9. razreda osnovne šole
Barbara Šimenc, 2018, master's thesis

Abstract: Frazemi so tako v slovenščini kot v angleščini pogosto prisotni v našem vsakdanjem življenju. So izrazi, ki bogatijo naš jezik in jih najdemo tako v umetnostnih besedilih kot tudi v vsakdanji komunikaciji. Vendar pa je razumevanje frazemov v primerjavi z ostalimi besedami in besednimi zvezami velikokrat težje, saj so večinoma rabljeni v prenesenem pomenu. V slovenskih in angleških risankah, filmih in knjigah lahko zasledimo veliko frazemov. Tudi v šoli se srečamo z njimi, in sicer v učbenikih, delovnih zvezkih in tudi nacionalnih preverjanjih znanja. Najpomembnejše je, da učenci frazeme razumejo, zato smo v sklopu magistrske naloge raziskali, s koliko frazemi v slovenskem in angleškem jeziku se učenci srečajo v šoli in kakšne so zmožnosti razumevanja teh frazemov pri učencih petega, sedmega in devetega razreda osnovne šole. V nalogi smo se osredotočili na frazeme s prenesenim pomenom. Zanimale so nas razlike, ki nastajajo v razumevanju frazemov glede na starost učencev, glede na vrsto in glede na jezik, v katerem je frazem. Analiza testov je pokazala, da je starost za razumevanje frazemov zelo pomembna. Mlajši učenci so imeli več težav pri razumevanju slovenskih in angleških frazemov kot starejši učenci. Kar nekaj težav se je pojavilo tudi pri starejših učencih glede angleških frazemov, saj niso vedeli njihovega pomena, kar hkrati potrjuje naša predvidevanja, da angleške frazeme razumejo slabše kot slovenske. Po pogovoru z učitelji razrednega pouka in angleščine smo ugotovili, da menijo, da se učenci premalo srečujejo s slovenskimi in angleškimi frazemi. Več bi morali delati na razumevanju tako slovenskih kot angleških frazemov, saj poznavanje frazemov širi učenčev besednjak.
Keywords: frazeologija, frazemi, slovenski frazemi, angleški frazemi, razumevanje frazemov, preneseni pomen
Published: 19.02.2018; Views: 40; Downloads: 7
.pdf Full text (617,67 KB)

3.
Analiza izbranih liričnih svit Edvarda Griega
Tadeja Škerl, 2017, master's thesis

Abstract: Na podlagi sistematične analize knjižnih in elektronskih virov skuša pričujoče magistrsko delo opredeliti obdobje v življenju skladatelja Edvarda Griega, čas, v katerem je komponiral lirične suite, torej, kakšni so bili vplivi, navdihi, pobude. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na iskanju gradiva o življenju in delu Edvarda Griega ter o Norveški nasploh pa tudi nekaj o norveški ljudski glasbi. Iskanje virov zajema glasbeni zbirki Oxford Music Online in Jstor. Literaturo črpam tudi iz Univerzitetne knjižnice Maribor in Osrednje knjižnice Celje. Analiza obstoječega poznavanja Griegovega življenja in dela je temeljila na sistematičnem pregledu biografskih in bibliografskih prispevkov ter člankov o življenju in delu Edvarda Griega. Drugi del analize pa obsega dela o liričnih suitah Edvarda Griega ter njihovo analizo, ki se dotika harmonije in oblikoslovja. Magistrsko delo namenja poseben poudarek analizi liričnih suit Edvarda Griega v harmonskem, oblikoslovnem in pianističnem smislu. Prikaže kompozicijsko teoretski in idejni pomen izbranih liričnih suit Edvarda Griega in jih poveže tudi z Norveško in njeno ljudsko glasbo.
Keywords: Edvard Grieg, lirične suite, glasba za klavir, analiza liričnih suit, značilnosti norveške ljudske glasbe
Published: 19.02.2018; Views: 36; Downloads: 1
.pdf Full text (2,07 MB)

4.
Arnold Schőnberg - analiza Klavirske suite opus 25
Saša Voler, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo vsebuje oris življenja Arnolda Schönberga in njegovega glasbenega opusa. Arnolda Schönberga spoznamo kot učenca in kot učitelja, spoznamo ga kot abstraktnega človeka, ki se bojuje s triskaidekafobijo, ki ima velik vpliv na njegova dela. V magistrskem delu je tudi razlaga Schönbergovih odnosov s skladatelji njegovega kroga, ki so nanj tako ali drugače vplivali, hkrati pa spoznamo, da se je Schönberg posvečal tudi slikarstvu. V začetnem opisu glasbe 20.stoletja spoznamo obdobje, v katerem je Arnold Schönberg deloval, in glavne značilnosti te glasbe (ekspresionizem, atonalnost, dvanajsttonska tehnika). V enem izmed poglavij je podan kronološki pregled vseh njegovih del, nekatera dela so na kratko opisana, predstavljene pa so tudi značilnosti teh del. Uporabljena metodologija v magistrskem delu temelji na teoretičnih metodah. Te metode so: deskriptivna metoda, metoda analize in sinteze, zgodovinska metoda, metoda abstrakcije in konkretizacije, komparativna metoda in metoda klasifikacije. V zadnjem delu magistrske naloge je opravljena natančna oblikoslovna analiza njegovega dela Klavirske suite opus 25. Spoznamo kratek zgodovinski oris tega dela in pa zanimivo povezavo te suite s francoskimi in angleškimi baročnimi suitami. V zadnjem poglavju so podani rezultati raziskovalnega dela magistrske naloge. Na kratko se lahko seznanimo z rezultati analize Klavirske suite opus 25 in pa s povezavo te analize z njegovim življenjem, z njegovo fobijo in z njegovimi ustvarjalnimi obdobji (poznoromantično, atonalno in dvanajsttonsko obdobje).
Keywords: Arnold Schönberg, glasba 20. stoletja in ekspresionizem, dvanajsttonska metoda, Klavirska suita opus 25, triskaidekafobija, Alexander von Zemlinsky, Vassily Kandinksy.
Published: 06.02.2018; Views: 54; Downloads: 3
.docx Full text (9,21 MB)

5.
Delo z učno uspešnimi in učno manj uspešnimi nadarjenimi učenci
Saša Klančišar, 2018, master's thesis

Abstract: Pravočasno odkrivanje nadarjenih učencev v osnovni šoli je zelo pomembno tako za njihov kognitivni kot tudi osebnostni razvoj. Nikakor pa ne smemo pozabiti na tiste učence, pri katerih se njihovi potenciali in talenti ne kažejo z učnim uspehom, torej na učno manj uspešne nadarjene. Zaradi različnih vrst nadarjenosti je nujna diferenciacija učnega procesa. V praksi pa se učitelji večkrat soočajo s problematiko, kako čim bolj kakovostno diferencirati učni proces. Zato sem se odločila, da bo magistrska naloga temeljila na poglobljenem raziskovanju dodatnih dejavnosti, ki jih učitelji pripravijo za nadarjene učence. V teoretičnem delu sem predstavila različne definicije nadarjenosti, kakšne so značilnosti učno uspešnih nadarjenih učencev in kakšne učno manj uspešnih nadarjenih učencev ter kako jih odkrivamo. Predstavila sem vlogo učitelja in staršev, ki jo imajo pri odkrivanju nadarjenih ter povzela nekaj načinov, kako spodbujati razvoj nadarjenih. V empiričnem delu me je zanimalo, koliko dodatnih dejavnosti učitelji pripravijo za nadarjene učence, katere so te dejavnosti in kako so za dodatno delo nadarjeni učenci motivirani. Raziskavo sem izvedla pri učencih tretjih in četrtih razredov, za katere ugotavljam, da so za dodatne dejavnosti na splošno precej motivirani. Rezultati so pokazali, da se je neposredno pri pouku pojavljalo premalo raznolikih dodatnih dejavnosti oziroma so se pri določenih učnih predmetih pojavljali redko ali pa sploh ne.
Keywords: Nadarjeni, učno uspešni, učno manj uspešni, dodatne dejavnosti, diferenciacija.
Published: 30.01.2018; Views: 44; Downloads: 14
.pdf Full text (939,16 KB)

6.
Kamišibaj, prilagojen slepm in slabovidnim otrokom
Mihaela Škof, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Kamišibaj, prilagojen slepim in slabovidnim otrokom je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili vid ter okvare in bolezni vida, razvoj in obravnavo slepih in slabovidnih otrok v vzgoji in izobraževanju, čutno zaznavo pri slepih in slabovidnih otrocih, tipne slikanice in tipne tehnike ter nazadnje še kamišibaj, kako ga uporabljamo in kako ga izdelamo. V praktičnem delu smo izdelali avtorski kamišibaj in tipno slikanico z avtorsko zgodbo, ki smo ju prilagodili slepim in slabovidnim otrokom. Glede na to, da je kamišibaj v Sloveniji še precej neznana oblika pripovedovanja pravljic, sploh za slepe in slabovidne, smo se odločili, da ga podrobneje spoznamo in z njim seznanimo tudi slepe in slabovidne otroke. Namen izdelave magistrskega dela je bil pridobiti pripomočka za zgodnje opismenjevanje v brajici ter urjenje tipa in vida slepih in slabovidnih otrok. Na centru IRIS (Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne) smo preverili uporabnost obeh pripomočkov v praksi. Oba pripomočka smo evalvirali na osnovi strukturiranega opazovanja in preverili ustreznost po merilih oblikovanja tipnih prikazov s pomočjo ocenjevalne lestvice. Na podlagi le-te smo ugotovili, da so bile pri obeh pripomočkih upoštevane tipne zakonitosti, in prišli do sklepa, da sta tako tipanka kot kamišibaj kakovostna, funkcionalna in primerno oblikovana za slepe in slabovidne otroke. Z njima slepi in slabovidni pridobijo nova pripomočka za urjenje tipa in vida, hkrati pa s kamišibajem tudi novo obliko izražanja in povezovanja med slepimi ter slabovidnimi otroki.
Keywords: kamišibaj, tipna slikanica (tipanka), slepi in slabovidni otroci, didaktični pripomočki, zgodnje opismenjevanje, brajica
Published: 30.01.2018; Views: 37; Downloads: 9
.pdf Full text (5,64 MB)

7.
Primerjava kurikula predšolske glasbene vzgoje v slovenskem in finskem kurikularnem prostoru
Miha Dežman, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je pridobiti in zapisati razlike med posameznima kurikularnima glasbenima področjema. Podrobneje so razčlenjeni slovenski in finski izobraževalni sistem, predšolska vzgoja in kurikul. Opredeljeni in podkrepljeni so z ustreznimi zakonskimi akti in predstavljeni v integraciji z vzgojno-izobraževalnimi pristojnim organi. Razlike se prično pojavljati že v sami strukturi izobraževalnega sistema med državama, poglavitna razlika pa je v sestavi kurikula in razdelitvi glasbenega kurikularnega segmenta glede na posamezno državo. Ugotovljeno je, da je finski kurikul bolj razdelan in doslednejši, z vrsto poglavij in podpoglavij, medtem ko je slovenski kurikul skromnejši, saj vsebuje le štiri poglavja, in sicer cilje, načela, otrok v vrtcu in področja dejavnosti. Ugotovljeno je tudi, da je na Finskem predšolska vzgoja na področju glasbe drugačna od slovenske, saj ciljev, načel, vsebin in glasbenih dejavnosti ni mogoče razdeliti na isti način. Finski kurikul se pri glasbeni vzgoji bolj osredotoča na otrokovo učno okolje, pridobitev kulturnih kompetenc, interakcijo z drugimi otroki in izražanje čustev preko glasbe. Prav tako je poudarek na kulturni raznolikosti in jezikovni ozaveščenosti, področja učenja pa so tista, kjer je glasbena vzgoja v kurikulu najbolj prisotna. Lahko bi rekli, da je glasbena vzgoja v slovenskem prostoru bolj sistematično zasnovana v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja posameznih glasbenih dejavnosti. Finski sistem prav tako več pozornosti posveča doživljanju in izražanju doživetij oziroma čustvenemu občutenju glasbenih vsebin.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, kurikul, glasbena vzgoja
Published: 29.01.2018; Views: 18; Downloads: 7
.pdf Full text (1,38 MB)

8.
Individualni napredek v določenih osnovah pisanja
Sandra Dervarič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Opismenjevanje je proces, s katerim se enkrat v življenju sreča vsak človek. Največkrat se s tem sreča človek v predšolskem obdobju, pred vstopom v šolo pa pride do formalne pismenosti. Prvi motivatorji in spodbudniki otroka v procesu opismenjevanja so vsekakor starši oz. skrbniki. Otrok jih opazuje in vpija, kot goba. Prav tako tudi v vrtcu vzgojiteljice z različnimi vajami in igrami spodbujajo te sposobnosti. Zato sem se v diplomski nalogi želela prepričati, ali predvaje po vzoru metode montessori vplivajo na predpisalne spretnosti. V teoretičnem delu smo predstavili področje motorike in grafomotorike. Predstavili smo pojem osnove pisanja, kjer smo omenili pravilno držo telesa pri pisanju. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali predvaje po vzoru metode montessori vplivajo na individualni napredek v določenih osnovah pisanja. Izvedeno je bilo testiranje v obdobju dveh mesecev. Otroke smo ocenili glede na sposobnosti risanja kroga, romba, vodoravnih in navpičnih črt, in to na začetku in na koncu testiranja.
Keywords: opismenjevanje, pisanje, osnove pisanja, vaje po metodi montessori, drža pisala
Published: 29.01.2018; Views: 18; Downloads: 5
.pdf Full text (2,74 MB)

9.
Pisanje nareka v 3. razredu osnovne šole v pomurski regiji
Jasmina Ritonja, 2018, master's thesis

Abstract: Učitelji, ki poučujejo v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju devetletne osnovne šole, se poslužujejo komunikacijskega modela poučevanja, katerega končni rezultat je praktično in ustvarjalno obvladovanje komunikacijskih dejavnosti. Doseganje pravopisnih zmožnosti učencev lahko preverjamo na različne načine, med enega izmed njih sodi tudi pisanje nareka. S pomočjo nareka učitelj preveri pravopisno zmožnost učencev, hkrati pa pridobi vpogled v sposobnost branja in pisanja, kar mu daje smernice za nadaljnje delo s posamezniki v razredu. Glavni namen našega raziskovanja je s pisanjem narekov preveriti pravopisno zmožnost učencev 3. razreda v eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem izhodišču magistrskega dela so opredeljeni proces opismenjevanja in komunikacijske sposobnosti, med katerimi smo izpostavili poslušanje, branje in pisanje. Predstavili smo tudi motnje pri branju in pisanju. Posebno pozornost smo namenili opredelitvi nareka, predstavitvi pisanja nareka, pravopisu in ciljem pravopisnih zmožnosti za 1. vzgojno-izobraževalno obdobje. V sklopu empirične raziskave magistrskega dela smo s pisanjem narekov učencev 3. razreda izbrane osnovne šole v pomurski regiji preverjali pravopisne zmožnosti učencev. Preverjanje pisanja nareka smo izvajali dvakrat, saj smo pridobljene rezultate obeh preverjanj primerjali med seboj.
Keywords: opismenjevanje, poslušanje, branje, pisanje, pisanje nareka, pravopis, cilji pravopisne zmožnosti
Published: 29.01.2018; Views: 29; Downloads: 14
.pdf Full text (914,90 KB)

10.
Preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk
Dragana Vasić, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preverjanje pismenosti prvošolcev pred in po obravnavi črk. V teoretičnem delu so predstavljene sporazumevalne dejavnosti, in sicer spretnost poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Človek najprej posluša, nato se nauči govoriti, potem pa še brati in pisati. Poslušanje je temelj za razvoj naslednjih treh spretnosti. Govorjenja se otrok nauči s pomočjo poslušanja. Branja in pisanja se uči nevede, že v predšolskem obdobju. V prvem razredu osnovne šole se začne proces opismenjevanja, tj. poučevanje branja in pisanja. Opismenjevanje poteka sistematično ter prosto s spodbujanjem prostega branje in pisanja. Vse štiri sporazumevalne dejavnosti so ključne za doseganje spretnosti branja in pisanja. V teoretičnem delu so zajeti tudi učni cilji iz učnega načrta za slovenščino, ki se uresničujejo pri razvoju sporazumevalnih veščin. Razvoj veščin ne poteka samo pri pouku slovenščine, ampak se tudi povezuje in širi med druge predmete v šoli. V empiričnem delu je bil namen raziskave preizkus pismenosti prvošolcev, da bi ugotovili napredek znanja pismenosti pred in po obravnavi črk. Poudarek preizkusa je bil na glaskovanju in pisanju besed po težavnosti. S pomočjo pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da se je znanje glaskovanja in pisanja po obravnavi črk od prvega do drugega preizkusa povečalo. V raziskavi je sodelovalo 5 mariborskih osnovnih šol. Oba preizkusa preverjanja pismenosti je rešilo 191 učencev.
Keywords: sporazumevalne dejavnosti, poslušanje, govorjenje, branje, pisanje, opismenjevanje, preizkus pismenosti
Published: 29.01.2018; Views: 16; Downloads: 6
.pdf Full text (1,63 MB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica