Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo obravnava sisteme delitvene mobilnosti v Sloveniji, ki so del širše delitvene ekonomije. Osredotoča se na souporabo avtomobilov, koles in e-skirojev ter analizira ponudnike teh storitev, njihove modele poslovanja in uporabniške navade. Cilj raziskave je analizirati stališča anketirancev do souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev, ugotoviti ključne dejavnike, ki vplivajo na uporabo souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev, prepoznati slabosti ter predlagati rešitve za izboljšanje ter povečanje uporabe souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev. Raziskava temelji na kombinaciji kvantitativne in kvalitativne metode. Vključuje anketiranje uporabnikov souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev, analizo sekundarnih virov ter primerjalno analizo ponudnikov storitev. Raziskava je pokazala, da so uporabniki souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev v Sloveniji predvsem mlajši prebivalci mestnega okolja. Souporaba avtomobilov, koles in e-skirojev ima v Sloveniji velik potencial za trajnostni razvoj prometa, vendar se sooča s slabostmi kot je omejena dostopnost in slaba povezljivost z javnim prometom. Predlagane izboljšave vključujejo širitev omrežja in boljše integracije s trajnostnimi oblikami prevoza, kar bi prispevalo k povečanju uporabe souporabe avtomobilov, koles in e-skirojev ter zmanjšanju prometnih obremenitev.
Keywords: delitvena mobilnost, souporaba vozil, polnilna postaja, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (5,98 MB)

Abstract: V magistrski nalogi preučujemo problematiko stresa na delovnem mestu in ugotavljamo njegovo povezavo s pojavom tihega odhajanja zaposlenih. Stres je eden največjih in najpomembnejših izzivov sodobnega delovnega okolja. Stres vpliva tako na posameznike, kot na organizacije. Izvori stresa so tako izven delovnega okolja, kakor v njem. Dejavniki v delovnem okolju, ki zaposlenim povzročajo stres vplivajo na motivacijo zaposlenih, poveča se tveganje za različne zdravstvene težave, izgorelost itd. V organizaciji se lahko pojavi tudi tiho odhajanje zaposlenih. Negativne posledice stresa se kažejo tudi na upadu produktivnosti in uspešnosti organizacije. Glavni cilj naše raziskave je bil ugotoviti, ali stres vpliva na tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji. V teoretičnem delu magistrske naloge predstavljamo koncept stresa, različne vrste stresa, simptome stresa in njegove posledice. Stres povzročajo različni dejavniki, ki jih glede na mesto izvora delimo na stresorje v delovnem okolju (neugodne delovne razmere, slabi odnosi s sodelavci in nadrejenimi, odgovornost za druge zaposlene, časovni pritiski in preobremenjenost idr.) in stresorje izven delovnega okolja. Poznamo številne simptome stresa, tako čustvene, kot fizične, vedenjske in psihološke. Stres povzroča številne negativne posledice za zaposlene in organizacijo, kot so zmanjšana produktivnost, slabše duševno in fizično zdravje zaposlenih, višja fluktuacija in zmanjšanje uspešnosti organizacije. Da bi preprečili te negativne posledice stresa je pomembno, da posamezniki in organizacije izvajajo ukrepe za premagovanje in obvladovanje stresa. Gre za ukrepe, povezane z zdravim življenjskim slogom zaposlenih (zdrava prehrana, telesna dejavnost, joga, meditacija, odsotnost kajenja in psihoaktivnih snovi idr.), kakor tudi za ukrepe, ki se neposredno nanašajo na oblikovanje delovnih mest (preoblikovanje dela, uvedba fleksibilnega delovnega časa, kroženje itd.). Nadalje smo predstavili koncept tihega odhajanja zaposlenih (ang. quiet quitting), ki postaja v organizacijah vse pogostejše. Gre za vedenje, ko zaposleni opravljajo le nujne delovne naloge, da obdržijo zaposlitev. Vzroki za tiho odhajanje so različni: prenizke plače, slabe možnosti za razvoj kariere in napredovanje, nepravično ocenjevanje, slabo delovno okolje idr.. Tiho odhajanje prinaša višjo fluktuacijo zaposlenih, zmanjšano pripadnost zaposlenih organizaciji, znižuje produktivnost in uspešnost organizacije. V empiričnem delu smo preučevali zaznavanje stresa, izvore in posledice stresa, ukrepe za premagovanje stresa ter prisotnost tihega odhajanja med zaposlenimi v organizaciji X. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v izbrani organizaciji doživljajo stres zaradi dela, ki ga opravljajo. Ob tem kot najpogostejše stresorje navajajo preobremenjenost, časovne pritiske in težke delovne razmere. Zaposleni kot najpogostejše posledice, ki jih občutijo navajajo čustvenost, občutek utrujenosti, izčrpanosti in izgorelosti ter živčnost in napetost. Za premagovanje stresa zaposleni največkrat določijo prioriteto delovnih nalog, poiščejo pomoč sodelavca ter si vzamejo kratek odmor. Po drugi strani pa kot ukrepe, ki jih najpogosteje izvaja organizacija navajajo spodbujanje sodelovanja med zaposlenimi, spodbujanje zdravega načina življenja ter omogočanje sodelovanja pri izboljšavah delovnega okolja in organizacije dela. Prav tako smo ugotovili, da je tiho odhajanje zaposlenih v izbrani organizaciji prisotno in da stres vpliva na pojav tihega odhajanja zaposlenih. Za zmanjšanje obeh negativnih dejavnikov bi bilo smiselno izvesti razbremenitev zaposlenih s preoblikovanjem delovnih mest in zaposlitvijo dodatnega kadra.
Keywords: stres, stresorji, posledice stresa, tiho odhajanje, javne organizacije
Published in DKUM: 14.05.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (2,43 MB)

Abstract: Negovalni kader intenzivnega okolja je pogosto izpostavljen ergonomskim tveganjem bodisi zaradi okoljskih pritiskov bodisi zaradi števila obremenitev. Strokovne vodje intenzivnega oddelka morajo prepoznati vlogo pri uvajanju ustreznih ergonomskih pristopov ter tako pri razbremenjevanju negovalnega kadra v procesu dela. Zato smo v raziskovalnem delu želeli ugotoviti ter preučiti pomen managementa za uveljavljanje ergonomskih pristopih negovalnega kadra v okolju intenzivne terapije. V raziskavi smo se osredotočali na dva različna vzorca, zato smo rezultate pridobili s pomočjo dveh raziskovalnih metod, ti sta kvantitativnega tin kvalitativnega tipa. V vzorcu negovalnega kadra smo podatke pridobili z anketnim vprašalnikom. Uporabili smo namensko naključno vzorčenje. Realizirali smo (n = 89) vzorcev. Za vzorec vodilnih medicinskih sester smo izbrali (n = 5) strokovnih vodij enot intenzivne terapije (prav tistih, katerih negovalni kader je vključen v raziskavo). Vzorec vodilnega negovalnega kadra smo raziskovali s pomočjo pol strukturiranega intervjuja, uporabili smo namensko in tarčno vzorčenje. Ugotovili smo, da je 62 % anektiranih medicinskih sester tekom dela v intenzivni terapiji razvilo kostno-mišično obolenje. 25 % od teh pa je koristilo bolniški stalež ter zato bilo odsotnih od dela v zadnjih 12 mesecih. Vse vodje so ocenile, da je kultura ergonomije v intenzivni terapiji slaba, vendar da je stopnja absentizma kadra zaradi kostno-mišičnih obolenj nizka. V UKCLJ so okolja intenzivne terapije dobro ergonomsko zasnovana in opremljena z ergonomskimi pripomočki. Vendar se formalna izobraževanja delavcev o ergonomiji pri delu medicinskih sester nikakor ne izvajajo, prav tako ne ocenjevanje ergonomskih tveganj v intenzivnim kliničnem okolju. Zato je potrebna večja vključenost primernih podporno-izobraževalnih služb v razvoj ergonomske kulture. Absentizem je kazalec obolevnosti delovne populacije, vendar se zaradi raznolikosti razlogov odsotnosti dela ne more uporabiti kot celoviti kazalnik dobre varnostne ergonomske kulture delovnega okolja.
Keywords: strategije ergonomskih pristopov, absentizem, kostno-mišična obolenja, obremenitve medicinskih sester
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,56 MB)

Abstract: Razvoj digitalnega marketinga v podjetju Saša Grošelj s. p. je usmerjen v izboljšanje prepoznavnosti blagovne znamke, povečanje dosega ciljnega občinstva in optimizacijo komunikacije s potencialnimi kupci. Ključni poudarki vključujejo prisotnost podjetja na družbenih omrežjih, prenovo spletne strani ter učinkovito uporabo plačljivega oglaševanja na platformah, kot sta Facebook in Instagram. V teoretičnem delu so predstavljeni osnovni koncepti digitalnega marketinga, vključno z optimizacijo spletnih strani, družbenimi omrežji ter s povezovanjem tradicionalnih in digitalnih marketinških strategij. Empirični del vključuje analizo podatkov, ki so bili zbrani iz Meta analitike in Google Analytics, ter rezultate intervjuja z vodstvom podjetja. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode analize obstoječih digitalnih kanalov, primerjava statističnih podatkov ter anketiranje in spremljanje vedenja uporabnikov. Rezultati so pokazali, da so prenova spletne strani, vključitev poslovnih profilov na družbenih omrežjih in redno promoviranje vsebin že prispevali k povečanju dosega in interakcij. Facebook je postal osrednji kanal za komunikacijo s strankami, medtem ko Instagram prinaša več ogledov in interakcij z objavami. Na podlagi rezultatov naloga predlaga nadgradnjo obstoječih dejavnosti, večje sodelovanje z glasbeniki za promocijo izdelkov in ustvarjanje dodatnih videovsebin. Ti koraki bi podjetju omogočili krepitev konkurenčnosti in dostop do novih trgov.
Keywords: digitalni marketing, družbena omrežja, spletna optimizacija, izdelovanje jermen
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (1,96 MB)

Abstract: V magistrskem delu je predstavljen pomen izbire ustrezne skladiščne strategije za delo komisionarjev v skladišču gotovih izdelkov. Analizirali smo parametra poti, ki jo opravijo komisionarji pri izpolnjevanju svojih naročil, in celotni čas komisioniranja, ki je potreben za izvedbo naročil. Na realnem primeru smo obravnavali različne metode uskladiščenja izdelkov in dobljene rezultate primerjali z rezultati, pridobljenih z metodo uskladiščenja, ki se trenutno v uporablja v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da lahko skladiščna strategija neposredno vpliva na celotno pot in posledično celotni čas komisioniranja, hkrati pa je pomemben faktor tudi obseg naročil (število postavk v posameznem naročilu). Med sabo smo primerjali štiri strategije, ki so pri določanju skladiščnih lokacij posameznim izdelkom upoštevale različne parametre: šifro izdelka, frekventnost odpremljanja, sorodnost med pari izdelkov ali kombinacijo sorodnosti ter frekventnosti. Rezultati prikazani v navedenem magistrskem delu lahko služijo kot osnova za nadaljnje raziskave na področju izbire ustrezne skladiščne strategije v skladišču gotovih izdelkov, ob predpostavki, da poznamo zgodovino izdajanja izdelkov.
Keywords: skladišče gotovih izdelkov, metode uskladiščenja, sorodnost, komisioniranje, problem uskladiščenja izdelkov
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (1,43 MB)