Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu sta bila raziskana algoritma ABC in CS. Algoritma ABC in CS spadata v metahevristične algoritme, s katerimi rešujemo probleme, kjer je iskalni prostor prevelik, da bi raziskali vse možne rešitve. Algoritma smo primerjali na zveznih problemih in pri diskretnem primeru, ki je bil sestavljanje urnika za zaposlene v podjetju. Po implementaciji algoritmov, smo najprej primerjali dobljene rezultate med algoritmoma. Nato smo primerjali delovanje algoritmov z rezultati iz literature. Na koncu pa smo še primerjali, kako algoritma delujeta pri sestavljanju urnika za zaposlene v podjetju.
Ključne besede: evolucijski algoritmi, algoritem ABC, algoritem CS, zvezni problemi, problem sestavljanja urnika
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 933; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava pravno organizacijski okvir v smislu oblike gospodarskih družb, ki se lahko ustanovijo v Združenih Arabskih Emiratih, natančenje v Dubaju, ter razpravlja o tem, katere izmed njih smejo ustanavljati tujci. Lokalno prebivalstvo je načeloma vedno prisotno pri ustanovitvi gospodarske družbe, ki jo želi ustanoviti tujec. Glede na dejstvo, da pravna ureditev v Dubaju razlikuje ustanovitev družbe na »onshore« in »offshore«, je v diplomski delu opredeljena razlika med obema. Pravni okvir je urejen na zvezni ravni z Zveznim zakonom št. 2/2015 o gospodarskih družbah, ki sem ga primerjala z ureditvijo v Republiki Sloveniji. Podrobneje je na fiktivnem primeru predstavljena ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo (korporacijski koraki ustanovitve družbe v ZAE) kot tudi pravni okvir in možnosti ustanovitve družbe za tujce.
Ključne besede: Združeni Arabski Emirati, Dubaj, ustanovitev gospodarske družbe, Zvezni zakon, »onshore«, »offshore«, prosto ekonomsko območje, družbena pogodba, lokalno prebivalstvo, tujec.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2017; Ogledov: 1543; Prenosov: 159
Celotno besedilo (671,77 KB)

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno v DKUM: 07.04.2011; Ogledov: 6869; Prenosov: 1019
Celotno besedilo (1,31 MB)

Ključne besede: pretvorniki, usmerniki, Boost pretvornik, faktor moči, prevajalno razmerje, dušilke, regulatorji, zvezni tok, zračna reža, množilniki, valovitost napetosti, regulacijska zanka, višjeharmonska komponenta, osnovna hormonska komponenta, fazni kot
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2764; Prenosov: 0