SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNA UREDITEV ORGANIZACIJE DAVČNE SLUŽBE V SLOVENIJI - PRIMERJALNI POGLED Z AVSTRIJ0
Denis Špilar, 2011, diplomsko delo

Opis: Državna uprava mora delovati v javnem interesu. Organizirana mora biti tako, da lahko svoje naloge izvaja v skladu s sodobnimi načeli delovanja javne uprave, ki zagotavljajo kakovostne storitve, usmerjene k njihovim uporabnikom. Eden izmed večjih in tudi pomembnejših organov državne uprave je Davčna uprava Republike Slovenije, ki izvaja naloge davčne službe oziroma dejavnost pobiranja davkov. Organizacijska struktura davčne uprave, kot organa v sestavi Ministrstva za finance je tri nivojska. Na centralni ravni deluje Generalni davčni urad, na območni ravni pa naloge davčne službe neposredno izvajajo davčni uradi. Le ti imajo tudi izpostave kot njihove teritorialne organizacijske enote na lokalnem nivoju. Organizacija davčne uprave predvsem na območnem in tudi lokalnem nivoju ni povsem ustrezna in usklajena z nekaterimi drugimi primerljivimi organi državne uprave, kar vpliva na njeno delovanje oziroma izvajanje storitev v skladu z modernimi načeli javne uprave. Navedena tematika je v diplomski nalogi prikazana s pravno teoretičnega in tudi primerjalnega vidika. V okviru slednjega je podrobno predstavljena organizacija Finančne (davčne in carinske) uprave v Republiki Avstriji, ki je leta 2005 izvedla korenito organizacijsko reformo in s tem postala ena najmodernejših finančnih uprav v Evropski Uniji.
Ključne besede: Ključne besede: državna uprava, načela delovanja, organizacija, davčna uprava, davčni urad, davčna izpostava, zvezna finančna uprava, finančni urad, moderna načela vodenja.
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 2113; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (944,64 KB)

2.
3.
Limite inverznih limit
Matej Merhar, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se obravnava vprašanje ali iz konvergence grafov navzgor polzveznih veznih funkcij sledi konvergenca ustreznih pripadajočih inverznih limit za konstantna inverzna zaporedja kompaktnih metričnih prostorov. V uvodnem delu se vpeljejo osnovni pojmi kot so navzgor polzvezne funkcije, inverzna zaporedja in inverzne limite. V osrednjem delu se na konkretnih primerih pokaže, da je odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje v splošnem negativen in v obliki izrekov poda dodatne pogoje za vezne funkcije, ki zagotavljajo, da iz konvergence njihovih grafov sledi konvergenca pripadajočih inverznih limit. Med drugim se dokaže, da če so vezne funkcije surjektivne in funkcija h kateri njihovi grafi konvergirajo enolična, tedaj tudi zaporedje pripadajočih inverznih limit konvergira. Te pogoje se v nadaljevanju nekoliko omili in posploši na splošna inverzna zaporedja. Predstavi se tudi uporaba navedenih rezultatov za konstrukcijo poti v hiperprostorih. V zaključnem poglavju se navede še nekatera odprta vprašanja, ki odpirajo možnost nadaljnjega raziskovanja.
Ključne besede: kontinuum, hiperprostor, limita, inverzna limita, zvezna preslikava, navzgor polzvezna preslikava, pot
Objavljeno: 08.10.2013; Ogledov: 1266; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (305,50 KB)

4.
5.
6.
DAVČNI UČINKI POSLOVNIH CON NA PRORAČUN OBČIN SPODNJEPOSAVSKE REGIJE
Aleksander Denžič, 2016, magistrsko delo

Opis: Četudi poslovne cone v splošnem prepričanju predstavljajo vse bolj priljubljen razvojni instrument, še vedno obstaja negotovost, povezana z dokazi učinkovitosti investiranih sredstev. Iz tega naslova je bilo moje zanimanje usmerjeno v ugotavljanje davčnega učinka izgradnje poslovnih con na proračun občin spodnjeposavske regije v obdobju po vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo. Magistrska naloga odgovarja na temeljno vprašanje, in sicer ali občine spodnjeposavske regije z vlaganjem v izgradnjo poslovnih con uresničujejo zastavljene strateške razvojne cilje, in ali se, posledično, občinska in evropska finančna sredstva, ki so bila vložena v izgradnjo in opremo poslovnih con, dejansko tudi vračajo nazaj v proračun občin skozi davčne prihodke. Z analizo primera sem prikazal davčno-pravne učinke poslovnih con na podlagi vračanja vloženih sredstev v proračune občin prek davčnih prihodkov. S tem namenom sem proučil pravne podlage in s študijo primera analiziral vpliv slovenske davčne zakonodaje na učinke poslovnih con v regiji, ter ob tem primerjal davčne učinke spodnjeposavske regije in regije Zvezna dežela Koroška. Izhajajoč iz analize obsega, zasedenosti in poslovanja poslovnih con v spodnjeposavski regiji, le-te ne uresničujejo deklariranih zastavljenih razvojnih ciljev. Posledično temu, večina poslovnih con v spodnjeposavki regiji, za razliko od občin v Zvezni deželi Koroški, nima pozitivnega davčnega učinka. Tovrstna analiza oziroma primerjalna analiza za obravnavane občine spodnjeposavske regije ter Zvezne dežele Koroške doslej še ni bila opravljena. Prispevek naloge je izvirne narave in lahko pripomore k odločitvam o nadaljnjih izgradnjah poslovnih con v Posavju in širše v Republiki Sloveniji, saj je v nalogi predstavljen model ugotavljanja učinkovitosti poslovnih con z vidika davčnih učinkov mogoče prenesti tudi na druge občine/regije. Hkrati pa ima študija tudi praktično uporabno vrednost predvsem za vodstva občin spodnjeposavske regije.
Ključne besede: regionalna politika, poslovne cone, davčni učinki, finančni učinki, proračun, razvojni cilji, spodnjeposavska regija, Zvezna Dežela Koroška.
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 335; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici