1. Revizorjevo poročanje organu upravljanja po prenovljenih msr in drugih pravilih revidiranja.Larisa Nikić, 2020, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta bomo predstavili pomembnost komuniciranja zunanjega revizorja (v nadaljevanju revizor) s pristojnimi za upravljanje. Osnova za to delo bo prenovljeni Mednarodni standard revidiranja 260 – Komuniciranje s pristojnimi za upravljanje (MSR 260), ki je predstavljen v četrtem poglavju tega dela diplomskega projekta. MSR 260 se navezuje tudi na druge MSR-je in druge zakone.
Da lahko pojasnimo revizorjevo komuniciranje z organi upravljanja, moramo najprej razumeti, zakaj pride do revizije. Revizija računovodskih izkazov je pomembna predvsem zato, ker povečuje zaupanje širši javnosti, lastnikom in organom upravljanja.
Revizor mora biti sposoben določiti, katere informacije bo predstavil in katerim organom upravljanja. Te revizor izbere na podlagi njihovih pristojnosti in nalog, ki so pojasnjene v tretjem poglavju.
Ko razumemo, kaj so organi upravljanja in zakaj pride do revizije računovodskih izkazov, se lahko osredotočimo na revizorjevo komuniciranje pristojnih za upravljanje, ki je ena izmed revizorjevih nalog, ki so zapisane v pravnih pravilih. Komuniciranje med revizorjem in pristojnimi za upravljanje pripomore h kakovostnejšemu delu revizorja in s tem kakovostnejšemu končnemu poročilu. Kakovostnejše poročilo revizorja daje realno podobo družbe in s tem večje zaupanje javnosti.
Komuniciranje revizorja s pristojnimi za upravljanje je pomembno, saj pomaga revizorju s pomembnimi informacijami o revidirani družbi, njeni organiziranosti, okolju, informacijah o posebnih poslih in dogodkih. Komuniciranje je dvosmerno, saj tudi pristojni za upravljanje dobijo od revizorja informacije, ki jim pomagajo pri njihovem delu nadzora postopkov računovodskega poročanja, pri zmanjševanju tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, pri odkrivanju raznih nepravilnosti in odkrivanju prevar. Komuniciranje poteka v času revizije; pogostost komuniciranja je odvisna od pojavnosti problemov in zapletenih dogodkov, ki potrebujejo razjasnitev. Ključne besede: Zunanji revizor, revizija računovodskih izkazov, revizorjevo poročanje, revizorjevo komuniciranje, pravila revidiranja Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 1092; Prenosov: 110 Celotno besedilo (508,66 KB) |
2. Vloga zunanje revizije pri odkrivanju in preprečevanju prevar v računovodskih izkazihInes Slana, 2018, diplomsko delo Opis: Tako kot nekoč tudi danes poznamo posameznike, ki so za lastno obogatitev pripravljeni narediti vse. Tudi podjetja morajo nenehno konkurirati svojim tekmecem na trgu, kar pa še ne pomeni, da lahko izbirajo vsa sredstva za dosego cilja. Če želijo dandanes postati ali ostati konkurenčni na velikem in fleksibilnem trgu, se ne smejo posluževati vseh sredstev. Zato se bomo v diplomskem delu osredotočili na nedovoljena sredstva, kar so v našem primeru prevare v računovodskih izkazih in kakšna je vloga zunanjega revizorja pri odkrivanju le teh in kaj lahko naredi, da jih prepreči.
V diplomskem projektu bomo predstavili kakšne vrste prevar v računovodskih izkazih poznamo ter katere so najpogostejše pojavne oblike. Opredelili bomo vlogo zunanjega revizorja pri odkritju vseobsegajoče napake, za katero predvideva, da je prevara, kakšni postopki sledijo ter s katerimi zakonskimi in strokovnimi pravili je opredeljeno njegovo delo. Radi bi ugotovili tudi, kakšne informacijske tehnologije uporablja pri svojem delu.
V primerjalnem delu diplomskega projekta se bomo osredotočili na statistične podatke o računovodskih prevarah, saj bi radi ugotovili kaj se dogaja pred, med in po gospodarski krizi, oziroma nas zanima če število prevar s pojavom krize naraste. Primerjali bomo tudi nekatere izmed največjih afer na področju računovodskih prevar po svetu ter kakšne postopke uporabljajo revizorji v navedenih državah. Ključne besede: prevara, računovodski izkazi, zunanja revizija, informacijska podpora, zunanji revizor Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1647; Prenosov: 188 Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAHŠpela Kramberger, 2016, magistrsko delo Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije.
Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani. Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 209 Celotno besedilo (1,88 MB) |
4. Sodelovanje notranjih in zunanjih revizorjev v bankiKristina Gerič, 2016, diplomsko delo Opis: Današnje stanje lahko označimo kot stanje zmanjšanega zaupanja v finančne informacije gospodarskih družb. Zato so potrebna zagotovila revizorjev, da so podatki in informacije, ki jih zagotavlja upravna in računovodska služba zanesljivi, pravilni in točni. Osnovna naloga notranje revizije je preiskovanje dokazov ali notranje kontrole obvladujejo tveganja. Prav tako pa daje zagotovila in ustrezno svetuje, kako uspešno odpravljati tveganja, ki se pojavljajo pri poslovanju bank. Izboljšuje kakovost vodenja in upravljanja, to vse pa vodi k uspešnemu doseganju ciljev. Zunanja revizija igra izredno pomembno vlogo pri vzdrževanju visoke kvalitete finančnih poročil. Visoka kvaliteta poročil pa poveča zaupanje javnosti. Zunanja revizija je zakonsko obvezna, opravi jo neodvisen pooblaščen revizor, ki poda neodvisno strokovno mnenje o računovodskih izkazih, ki je podprto z dokazi in objektivnim mnenjem.
Namen diplomske naloge je prikazati sodelovanje med notranjimi in zunanjimi revizorji v banki. To medsebojno sodelovanje vpliva na občutno zmanjšanje obsega, vrste in časa preizkušanja notranjih kontrol. Ključne besede: Notranji revizor, zunanji revizor, banka, sodelovanje revizorjev, notranje kontrole. Objavljeno v DKUM: 08.04.2016; Ogledov: 1340; Prenosov: 214 Celotno besedilo (2,04 MB) |
5. VLOGA ZUNANJEGA REVIZORJA PRI ODKRIVANJU PREVAR V RAČUNOVODSTVU IN METODOLOGIJA ODKRIVANJA LE-TEHBlaž Frešer, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo preučili vlogo zunanjega revizorja pri odkrivanju prevar v računovodstvu in metodologijo odkrivanja teh prevar. Preučili smo definicijo in vrste prevar, razloge za nastajanje prevar, odgovornosti različnih strokovnjakov pri odkrivanju in preprečevanju prevar, postopek zunanjega revizorja in njegovo delo povezano s prevarami. Prav tako smo preučili različne metode, ki jih zunanji revizorji in drugi strokovnjaki lahko uporabijo v pomoč pri odkrivanju prevar.
Ugotovili smo da finančna kriza povzroča povečanje tveganja nastanka prevar, zaradi pritiskov, ki se izvršujejo na posameznike oziroma poslovodstvo. Zaradi tega postaja poznavanje prevar in metod za njihovo odkrivanje vse pomembnejše, saj se tudi podjetja trdijo izvajati razne ukrepe (na primer notranje kontrole), ki bi prevare zmanjšale. Ugotovitve, ki izvirajo iz teoretičnih osnov, se tako lahko uporabijo tudi v praksi. Ključne besede: Računovodstvo, prevara, zunanji revizor, metode odkrivanja prevar, odgovornost odkritja prevar. Objavljeno v DKUM: 04.11.2014; Ogledov: 2375; Prenosov: 209 Celotno besedilo (884,92 KB) |
6. REVIZORJEVA OCENA TVEGANJA POMEMBNO NAPAČNE NAVEDBE ZARADI PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH NA PODLAGI TRIANGULACIJE REVIZIJSKIH DOKAZOVTomaž Ličen, 2013, magistrsko delo Opis: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena. Ključne besede: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava Objavljeno v DKUM: 02.09.2013; Ogledov: 2852; Prenosov: 485 Celotno besedilo (1,11 MB) |
7. PRIMERJAVA METODIKE PREISKOVANJA GOSPODARSKIH PREVAR MED GOSPODARSKIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI PREISKOVALCIMojca Kerin, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučili metodiko preiskovanja prevar med gospodarskimi revizorji in metodiko preiskovanja prevar med pooblaščenimi preiskovalci in ju med seboj primerjali. Najprej smo opredelili pojem gospodarske prevare, predstavili motive zaposlencev, zaradi katerih storijo prevaro, opredelili načine odkrivanja prevar ter proučili odgovornost poslovodstva, ki jo nosi pri preprečevanju in odkrivanju prevar. V nadaljevanju smo proučili metodike dela notranjih, zunanjih in državnih revizorjev pri preiskovanju prevar. Znotraj tega smo predstavili njihovo odgovornost in strokovna pravila, ki jih morajo pri preiskovanju spoštovati ter na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare notranjega revizorja in ga analizirali. V naslednjem poglavju smo proučili metodiko dela pooblaščenih preiskovalcev. V sklopu tega poglavja smo predstavili značilnosti forenzične revizije in znanja ter veščine, ki jih mora pooblaščeni preiskovalec pridobiti oziroma imeti za uspešno in učinkovito opravljanje svojega dela. Na koncu tega poglavja pa smo prav tako na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare pooblaščenega preiskovalca in ga analizirali. Nazadnje pa smo proučevane metodike med seboj primerjali po teoretični in praktični plati ter med njimi poiskali bistvene razlike. Ključne besede: državni revizor, gospodarska prevara, metodika preiskovanja, notranja kontrola, notranji revizor, pooblaščeni preiskovalec prevar, poslovodstvo, prevarant, tveganje prevar, zunanji revizor, zunanje revidiranje, notranje revidiranje, državno revidiranje Objavljeno v DKUM: 16.09.2010; Ogledov: 3100; Prenosov: 391 Celotno besedilo (1,15 MB) |