Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava teoretično podlago s področja nadarjenosti, ki je lahko specifična ali pa splošna, ter razvojne modele nadarjenosti, razvite v okviru raziskovanja talenta in nadarjenosti. Med njimi izstopata Gagnéjev model nadarjenosti in Münchenski model, ki sta v pričujočem magistrskem delu podrobneje predstavljena. Nadalje se teoretični del osredotoča še na prepoznavanje posebnih sposobnosti, tipe nadarjenosti in notranje ter zunanje dejavnike razvoja talenta. Namen raziskave v okviru magistrskega dela, v kateri je sodelovalo 240 oseb, je bil preučiti vpliv dejavnikov razvoja glasbenega talenta v obdobju od 6. do 10. leta starosti. V ta namen smo na podlagi preučene literature oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali med člane narodnozabavnih glasbenih zasedb iz celotne Slovenije. Z uporabo 7-stopenjske lestvice smo preučevali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na razvoj glasbenega talenta in preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, doseženo stopnjo glasbene izobrazbe ter predajanje glasbenega znanja v obdobju med 6. do 10. letom starosti. Glede na starost in dejstvo, ali posameznik predaja glasbeno znanje dalje ali ne, statistično pomembnih razlik v vplivu dejavnikov razvoja glasbenega talenta z našo raziskavo nismo ugotovili. Obstajajo pa statistično pomembne razlike pri dejavnikih razvoja glasbenega talenta glede na stopnjo dosežene izobrazbe in glede na spol.
Ključne besede: Glasbeni talent, dejavniki razvoja glasbenega talenta, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, narodnozabavna glasba.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,99 MB)

Opis: Pomembno dejstvo, ki me je pripeljalo k izbiri teme za magistrsko nalogo je, da revščina vedno bolj narašča. In kar samo po sebi se postavlja vprašanje, koliko pomena ljudje, ki živijo pod pragom revščine posvečajo zdravi prehrani. Dejstvo je, da je kvalitetna prehrana bistvenega pomena za spodbujanje zdravega načina življenja in blaginje. Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje vpliva na boljšo kakovost življenja, nasprotno pa neustrezna prehrana vodi v povečano dovzetnost za bolezni. V magistrski nalogi sem se osredotočila na prehranjevanje prejemnikov denarne socialne pomoči. Denarna socialna pomoč je minimalni znesek, za katerega država smatra, da je dovolj visok za preživetje. Sploh tisti, ki se s tem ukvarjamo pa vemo, da temu ni tako. Zanimali so me tipični vzorci prehranjevanja teh ljudi, dejavniki, ki vplivajo na nakup hrane, njihovo zdravo oz. nezdravo prehranjevanje ter zdravo prehranjevanje v povezanosti z lastništvom vrtov. V teoretičnem delu naloge sem najprej predstavila dejavnike, ki vplivajo na vedenje porabnikov (torej tudi prejemnikov denarne socialne pomoči pri nakupu hrane). Podrobneje sem opisala notranje in zunanje dejavnike. Nadalje sem se osredotočila na prehrano – pomen zdrave prehrane, kakšna je zdrava prehrana, kakšne so prehranjevalne navade v Sloveniji. Na koncu teoretičnega dela pa je podrobno predstavljeno delo Centra za socialno delo, socialni transferji in denarna socialna pomoč. V drugem delu magistrske naloge je podana empirična raziskava, katero sem izvedla z metodo anketiranja. V anketi je sodelovalo 106 prejemnikov denarne socialne pomoči, od tega je bilo 99 vprašalnikov veljavnih in to je število, ki predstavlja vzorec analize. Preverjala sem štiri hipoteze, zanimalo me je namreč ali obstajajo tipični vzorci prehranjevanja pri prejemnikih denarne socialne pomoči (torej pri ljudeh, ki so finančno zelo omejeni), ali ima pri teh ljudeh največji vpliv na nakup hrane cena, ali se večina prejemnikov denarne socialne pomoči ne prehranjuje zdravo in ali se tisti, ki imajo vrtove prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki jih nimajo. Podatke sem tabelarično in grafično prikazala z uporabo računalniških programov Word in Excel. Rezultati so bolj ali manj pričakovani in kažejo, da obstajajo določeni vzorci prehranjevanja prejemnikov denarne socialne pomoči. Med drugim je zanimivo to, da imajo le redki več kot tri obroke na dan. Analiza je v skladu s pričakovanjem pokazala tudi, da je najpomembnejši dejavnik pri nakupu hrane cena, med najmanj pomembnimi dejavniki pa sta, da je hrana zdrava in slovenska. Mogoče je nekoliko presenetljiv rezultat, da se kljub vsem domnevam prejemniki denarne socialne pomoči prehranjujejo zdravo. K temu pripomore velik odstotek ljudi, ki poseduje vrt, saj si tako zelenjavo pridelajo doma. In tukaj sem ugotovila tudi povezavo med lastništvom vrtov in zdravo prehrano. Tisti, ki imajo vrt se namreč prehranjujejo bolj zdravo, kot tisti, ki vrta nimajo.
Ključne besede: notranji in zunanji dejavniki vedenja porabnikov, zdrava prehrana, center za socialno delo, denarna socialna pomoč
Objavljeno v DKUM: 30.05.2016; Ogledov: 2379; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Nikogar ni mogoče prisiliti, da prevzame položaj vodje pa čeprav je morda za takšno delovno mesto izredno sposoben. Da oseba postane uspešen vodja, mora imeti izredno močno voljo, saj se je potrebno odreči veliko stvarem, za kar mora biti osebno in moralno močna oseba, prav tako pa mora v svoje podjetje verjeti. Da podjetje deluje uspešno je izjemno pomembno, da je komunikacija med zaposlenimi in vodjo podjetja iskrena, korektna, da temelji na resničnih trditvah. Če v podjetju nastanejo konflikti, je pomembno, da jih znata udeleženca rešiti ter se nanje primerno odzvati, saj kot smo spoznali, ima lahko konflikt tudi pozitiven vpliv na podjetje. Pri izdelavi diplomskega seminarja smo se seznanili z novi znanji. Preučevanje podjetja nam je omogočalo dinamično in zanimivo delo. Pri tem smo dosegli naš namen, saj smo izvedeli dodatne informacije o podjetju, pridobili podatke o dejanskem stanju podjetja, torej kako poteka komunikacija, kako se zaposleni in vodja podjetja odzivajo na nastale konflikte ter kakšen je vzrok njihovega nastanka. Podrobneje smo spoznali osebnostne lastnosti vodje podjetja in jih na podlagi teoretičnih izhodišč analizirali. Na podlagi teoretičnih izhodišč metode razvoja po Scottu in Bruceu ter z vloženim lastnim znanjem o podjetju smo umestili podjetje v fazo razvoja, v kateri se nahaja. Na podlagi tega bomo podjetju omogočili in predstavili strateške možnosti, ki so pogojene z nadaljnjo rastjo podjetja.
Ključne besede: podjetje, uspešnost, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, vodenje, osebnostne lastnosti podjetnika, komuniciranje, konflikt.
Objavljeno v DKUM: 21.01.2011; Ogledov: 2041; Prenosov: 296
Celotno besedilo (1,56 MB)