Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Globalizacija je preoblikovala okolje s hitro spreminjajočimi se vzorci v trgovini in tujih neposrednih investicijah. Najpomembnejši mejnik v gospodarskem sodelovanju med EU in Mehiko je bil podpis Sporazuma o gospodarskem partnerstvu, politični koordinaciji in sodelovanju decembra 1997. leta. T. i. Globalni sporazum je eden najobsežnejših paktov, ki jih je EU kdaj imela z neevropsko državo, in prvi sporazum, ki pogojuje razmerje med spoštovanjem demokracije ter človekovih pravic. V magistrskem delu smo analizirali učinke prostotrgovinskega sporazuma EU-Mehika na slovensko gospodarstvo. Rezultati naše empirične raziskave kažejo, da je sporazum doprinesel pozitivne učinke tako Sloveniji kot tudi Mehiki, vendar pa so ti učinki minimalni. Učinki na slovensko gospodarstvo so sicer nekoliko večji, na mehiško gospodarstvo pa skorajda zanemarljivi.
Ključne besede: multilateralni trgovinski sistem, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, Mehika, prostotrgovinski sporazum, Slovenija, učinki
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 674; Prenosov: 121
Celotno besedilo (758,01 KB)

Opis: Po desetletju konfliktov, ki so nastajali na področju Zahodnega Balkana in so se zaključili šele s posredovanjem mednarodne skupnosti, se je ta regija znašla pred novimi, pomembnimi izzivi. V diplomskem delu podrobneje predstavimo poslovanje dveh držav, pri katerih bi lahko rekli, da gre za star, dobro znan trg. Srbija in Slovenija sta državi, ki sta nekoč že bili povezani v skupno gospodarstvo bivše Jugoslavije in sta po razpadu skupne države nadaljevali vsaka svoj razvoj z različno intenzivnostjo. V uvodnem delu se dotaknemo stanja, problematike in perspektive odnosov Srbije z Evropsko unijo ter samega gospodarstva Srbije skozi zgodovino. Slovenija se je po razpadu Jugoslavije osamosvojila in takoj začela s pristopnimi pogajanji za vstop v Evropsko unijo. 1. 5. 2004 je postala polnopravna članica Evropske unije z vsemi pravicami in dolžnostmi. Zato nadaljujemo s predstavitvijo skupne zunanjetrgovinske politike, katere osnovni namen je zaščititi pravila notranjega trga in omogočiti trgovanje evropskim podjetjem na globalni ravni, kar je velikega pomena pri poslovanju Slovenije z nečlanico Evropske unije. Evropska unija ponudi vsaki državi možnost popolne integracije za vstop vanjo, vendar morajo države najprej izpolnjevati določene politične in gospodarske pogoje ter tako krepiti medsebojno sodelovanje. Medtem ko je Slovenija uspešno in hitro izpolnila pogoje ter pristopila k Evropski uniji, je Srbija s ponovnim povezovanjem z mednarodnimi organizacijami šele po letu 2000 obnovila pristopna pogajanja ter začela dosegati določen napredek v smeri članstva v Evropski uniji. Glavni politični okvir za odnos med Slovenijo kot članico Evropske unije in državo Zahodnega Balkana – Srbijo predstavlja podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. Ta sporazum je osrednja tema diplomskega dela. Gre za proces pridružitve, ki je individualno zasnovan za vsako od sodelujočih držav. Vključuje sodelovanje, politični dialog, oblikovanje proste trgovine, finančno pomoč in približevanje evropskemu pravu s ciljem pridružitve posamezne države Evropski uniji. V zadnjem poglavju diplomskega dela na praktičnem primeru predstavimo, kako vpliva stabilizacijsko-pridružitveni sporazum na poslovanje slovenskega podjetja GEP Štalekar s srbskim podjetjem.
Ključne besede: Evropska unija, zunanjetrgovinska politika, stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, mednarodno gospodarsko pravo, pridružitev Srbije Evropski uniji.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 809; Prenosov: 72
Celotno besedilo (462,92 KB)

Opis: Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35; Frey v Pruslecki 2008, 5; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, zunanja trgovina, zunanjetrgovinska politika, liberalizem, protekcionizem, globalizacija, ekonomska diplomacija, teorije mednarodne menjave, Evropska unija, cilji
Objavljeno v DKUM: 03.06.2013; Ogledov: 2203; Prenosov: 503
Celotno besedilo (3,08 MB)

Ključne besede: zunanjetrgovinska politika, uvoz, tekstil, izdelki, proizvodi, konfekcija, enotni trg, konkurenčnost, SWOT analiza, mednarodno gospodarstvo, mednarodno sodelovanje, mednarodni ekonomski odnosi, internacionalizacija, mednarodni sporazumi, povezanost, GATT, mednarodni trg, pravila, Kitajska, Azija, Slovenija, Avstrija, mednarodne konvencije, mednarodna trgovina, trgovina, Urugvajska runda, podjetje, zaščita, partnerstvo, dumping, zunanja trgovina, zunanjetrgovinsko poslovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1959; Prenosov: 53
Celotno besedilo (382,69 KB)

Ključne besede: zunanjetrgovinsko poslovanje, zunanjetrgovinska politika, institucionalizem, mednarodne organizacije, mednarodni sporazumi, oblikovanje, Evropska unija, institucije, maastrichtski sporazum, regionalna politika, sodišča, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodne ekonomske integracije, enotni trg, dumping, meje, zunanja trgovina, aktivnosti, mednarodni trg, zaščita, prednost, predstava, Slovenija, delovanje, organiziranost, osnove
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1066; Prenosov: 108
Celotno besedilo (403,62 KB)