Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Podjetniška ideja je pomemben korak posameznika ob ustanovitvi svojega podjetja. Med pomembnimi odločitvami podjetnika je tudi odločitev o tem, kdo mu bo vodil poslovne knjige in poskrbel za pravočasno oddana računovodska poročila. Večina manjših podjetij, kamor štejemo tudi samostojne podjetnike, se odloči, da bodo tovrstne naloge zaupali računovodskemu servisu. Vseeno pa je pomembno, da vsako podjetje preuči samega sebe in oceni, ali bodo oblikovali svoje računovodstvo ali pa se bodo odločili za zunanje izvajanje računovodstva. Če se odločijo za slednje, pa se pojavi nov velik izziv, in sicer izbira najprimernejšega računovodskega servisa. V Sloveniji lahko računovodski servis odpre kdorkoli, kar pomeni, da morajo biti podjetniki še bolj pozorni, komu bodo zaupali vodenje poslovnih knjig. Podobno kot ocena o tem, ali se bo podjetje sploh odločilo za zunanje izvajanje dejavnosti računovodstva, pa je treba oceniti, kaj so najpomembnejši kriteriji pri izbiri računovodskega servisa. Ob tem marsikdo najprej pomisli na ceno storitve, ki je zagotovo zelo pomemben kriterij, zagotovo pa ga ne moremo kar imenovati za najpomembnejšega. Skozi pregled dosedanje literature na tem področju in navsezadnje tudi skozi anketni vprašalnik smo odkrili, da marsikomu cena storitev ni najpomembnejši kriterij, pač pa jih obstaja kar nekaj takšnih, ki so od cene veliko pomembnejši. V pisnem delu smo pregledali in predstavili različna področja računovodskih servisov. Ob tem smo nekaj pozornosti namenili epidemiji COVID-19 kot enemu večjih izzivov računovodskih servisov v zadnjem obdobju, prav tako pa tehnološkim spremembam in novim tehnologijam, ki so za računovodske servise izziv prihodnosti. Računovodski servisi so v zadnjem obdobju, v času zaprtja javnega življenja, bila velika opora samostojnim podjetnikom, sploh kar se tiče tolmačenja proti koronskih paketov in uveljavljanju podpore, ki jih je v teh težkih časih nudila vlada Republike Slovenije. Kot omenjeno, smo izpostavili nekaj novih tehnologij, ki bi v bližnji prihodnosti lahko precej spremenile naš vsakdan oziroma prisilile podjetja vseh velikosti, da prilagodijo svoje procese. Tehnološka pismenost je lahko že danes velika konkurenčna prednost, vse pa kaže na to, da v prihodnosti ne bo le konkurenčna prednost, ampak pogoj za obstanek.
Ključne besede: samostojni podjetnik, računovodski servis, zunanje izvajanje dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 23.01.2023; Ogledov: 525; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,42 MB)

Opis: Zaradi širjenja trenda digitalizacije in informatizacije poslovnih procesov se organizacije soočajo s številnimi izzivi, med katerimi prevladujejo grožnje informacijski varnosti. Kljub pomembnosti informacijske varnosti za stabilno in nemoteno poslovanje pa se v praksi pri upravljanju tovrstnega področja organizacije soočajo s številnimi izzivi (npr. pomanjkanje finančnih, kadrovskih in tehničnih sredstev). Skladno s tem postaja prenos aktivnosti, povezanih z upravljanjem informacijske varnosti na zunanje izvajalce, vedno bolj aktualna praksa, vendar v Sloveniji to področje ostaja neraziskano. Prenos upravljanja informacijske varnosti sicer ne predstavlja primerne rešitve za vse organizacije, saj so s tem povezana tudi določena tveganja. Zato je za organizacije ključno, da izberejo način upravljanja informacijske varnosti, ki je za njih najbolj primeren. Pregled literature kaže, da sicer obstajajo odločitveni modeli za izbiro najprimernejših načinov k upravljanju informacijskih sistemov, vendar ti niso uporabni za odločanje o pristopih k upravljanju informacijske varnosti (tj. notranje/zunanje). V okviru izdelave diplomskega dela je bila izvedena trofazna empirična raziskava, ki je vključevala strukturiran pregled literature ter dve kvantitativni raziskavi med strokovnjaki s področja informacijske varnosti. Cilj raziskave je bil ugotoviti aktualno stanje na področju prenosa upravljanja informacijske varnosti na zunanje izvajalce v Sloveniji ter razviti odločitveni model uporaben za organizacije pri presojanju pristopov. Rezultati raziskave kažejo, da je v ponudbi zunanjih izvajalcev najbolj razširjena storitev informacijskovarnostno svetovanje, medtem ko slovenske organizacije po oceni respondentov najpogosteje koristijo storitev vzpostavljanja in vzdrževanja informacijskovarnostnih sistemov. Prenosa informacijske varnosti se poslužuje približno polovica slovenskih organizacij, najpogosteje pa velike organizacije. Po mnenju respondentov bi organizacije pri odločanju o načinu upravljanja informacijske varnosti največji poudarek morale nameniti hitremu odzivanju na grožnje in zagotavljanju neprekinjenega poslovanja. Rezultati raziskave so tako omogočili identifikacijo in prioritizacijo odločitvenih dejavnikov, ki bi morali vplivati na izbiro najprimernejšega načina upravljanja informacijske varnosti v organizacijah. Prav tako gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki je podrobneje proučila stanje na področju prenašanja aktivnosti, povezanih z informacijsko varnostjo na zunanje izvajalce.
Ključne besede: diplomske naloge, SUIV, prenos aktivnosti, zunanje izvajanje, organizacije, AHP, odločitveni model
Objavljeno v DKUM: 18.09.2020; Ogledov: 980; Prenosov: 124
Celotno besedilo (970,60 KB)

Opis: Čas izvajanja številnih poslovnih procesov se z razvojem sodobnih tehnologij naglo skrajšuje. Poslovne procese, ki so nam včasih lahko vzeli tudi do več tednov, smo danes zmožni opraviti že v nekaj sekundah. Govorimo o hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Podjetja se tega izziva problema lotevajo na različne načine. V svoje strategije vpeljujejo nove prijeme in načine poslovanja. Veliko podjetij tako uporablja zunanje izvajanje aktivnosti oziroma, kot ga v literaturi pogosto imenujejo, outsourcing. To pomeni, da podjetja predajajo nekatere svoje dejavnosti zunanjemu izvajalcu, ki jih opravi namesto njih in to stori učinkoviteje ali pa z nižjimi stroški, kot če bi te aktivnosti opravljali sami v podjetju. Lahko gre za ključne dejavnosti, takrat govorimo o strateškem zunanjem izvajanju, lahko pa tudi za tiste manj pomembne poslovne procese podjetja. Podjetja tako skrbno znižujejo stroške in hkrati povečujejo kakovost, da bi obdržala ali povečala svoje konkurenčne prednosti. Na podlagi teh spoznanj smo v prvem delu diplomskega dela opredelili pojem zunanjega izvajanja aktivnosti in opisali njegov razvoj v preteklosti vse do danes. V nadaljevanju diplomskega dela smo podrobneje opisali procese, ki pripeljejo podjetje do točke, da izbere to obliko strateškega odločanja, ter procese odločanja znotraj samega zunanjega izvajanja aktivnosti. Na koncu smo opredelili korake, ki naj bi jim podjetje sledilo za uspešno načrtovanje, implementiranje in upravljanje zunanjega izvajanja aktivnosti. Pozneje smo se v teoretičnem delu osredotočili na logistiko in na zunanje izvajanje v logistiki. V diplomskem delu smo se lotili raziskave aktivnosti in dejavnosti podjetja Colligo, d. o. o., ki temelji na principu procesa zunanjega izvajanja v odnosu z drugim podjetjem, ter vpliva, ki ga zunanje izvajanje ima na samo podjetje. Na podlagi pregleda literature smo si zastavili raziskovalno vprašanje, ki sprašuje po aktivnostih, ki jih podjetje Colligo, d. o. o. opravlja za drugo podjetje znotraj procesa zunanjega izvajanja, Podatke smo pridobili s pomočjo raziskovalne metode spraševanja, in sicer s polstrukturiranim intervjujem direktorja podjetja Colligo, d. o. o. Na raziskovalno vprašanje smo odgovorili s postavitvijo odprtega vprašanja.
Ključne besede: poslovni proces, zunanje izvajanje, logistika, logistični outsourcing, podjetje Colligo d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 05.04.2018; Ogledov: 1756; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava zunanje izvajanje aktivnosti (ang. outsourcing) in procese v organizacijah in oskrbovalnih verigah, ki zunanje izvajanje spremljajo. Kritični pregled literature začenjamo z uvodom v management oskrbovalnih verig. Obravnava le-tega je pomembna vsaj iz treh razlogov: 1) organizacije na trgu večinoma ne nastopajo več kot posamezne entitete ampak v t.i. oskrbovalnih verigah, 2) oskrbovalne verige se krajšajo ali daljšajo, tako se spreminjajo procesi in poslovni modeli ter 3) dolžina, procesi in poslovni modeli oskrbovalnih verig vplivajo na zunanje izvajanje aktivnosti. V nadaljevanju predstavljamo zunanje izvajanje aktivnosti: opredelitve, priložnosti in ovire ter značilne dejavnosti s poudarkom na logistiki. Predstavimo različne procese, ki spremljajo zunanje izvajanje aktivnosti in prenose poslovnih procesov, in sicer offshoring, near shoring in re-shoring. Aplikativni del magistrske naloge je dvoplasten; prvi del raziskave zajema analizo zunanjega izvajanja mednarodnih organizacij iz sekundarnih podatkov, medtem ko je raziskava v drugem delu izvedena na podjetjih, ki imajo bodisi sedež ali hčerinsko družbo oz. predstavništvo v Sloveniji. Drugi del raziskave je študija več krajših primerov iz javno dostopnega gradiva, polstrukturiranih intervjujev in lastnega arhiva. Zaključujemo z diskusijo, v kateri predstavimo ključne ugotovitve, omejitve in možnosti za raziskave. V sklepnem delu preverjamo cilje in odgovarjamo na zastavljene hipoteze.
Ključne besede: management oskrbovalnih verig, zunanje izvajanje aktivnosti, offshoring, raziskava podjetij, študije primerov
Objavljeno v DKUM: 28.08.2017; Ogledov: 1730; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: V magistrskem delu smo predstavili oskrbovalno verigo in zunanje izvajanje dejavnosti oziroma outsourcing. Opisali smo ponudnike logističnih dejavnosti in podrobneje predstavili tretje (3PL) in četrte osebe v logistiki (4PL), poleg tega pa smo med seboj primerjali in predstavili ponudnike logističnih storitev od 2PL do 6PL. Ugotovili smo, da je razlika med ponudniki logističnih storitev v celovitosti njihovega izvajanja, saj druge osebe v logistiki izvajajo tradicionalne logistične dejavnosti, medtem ko šeste osebe v logistiki temeljijo na informacijski tehnologiji in imajo visoko učinkovit sistem. Dobili smo vpogled, kakšne so značilnosti, prednosti in slabosti zunanjega izvajanja dejavnosti v Sloveniji in tujini. Ugotovili smo, da je na slovenskem trgu veliko zanimanje za zunanje izvajanje dejavnosti, saj podjetja v tem vidijo prednost, za zunanje izvajanje dejavnosti (outsourcing) pa raje uporabljajo pomožne dejavnosti v podjetju. Zunanje izvajanje dejavnosti v tujini narašča, ker je pri njih že utečeno poslovanje kot ponudnik 4PL, saj se ponekod že odločajo za delovanje kot 5PL. Poslovanje kot ponudnik 4PL je dražje, zato je primerno za velika globalna podjetja, ki izvajajo celovitejše storitve. V raziskavi smo se osredotočili na slovenski trg; med logističnimi podjetji smo izvedli anketni vprašalnik o zunanjem izvajanju dejavnosti in odzivu 4PL v Sloveniji. Ugotovili smo, da večina logističnih podjetij deluje kot ponudnik logističnih storitev in da na slovenskem trgu prevladujejo ponudniki 2PL in 3PL. Redkokatero podjetje želi v svoje poslovanje uvesti izključno 4PL in opustiti poslovanje kot ponudnik 3PL. Za podrobnejši vpogled, kako poteka zunanje izvajanje dejavnosti v določenem podjetju in kakšen je odziv podjetja na 4PL, smo opravili intervju s podjetjem, ki deluje kot ponudnik 3PL. Ugotovili smo, da podjetje Intereuropa d. d. kot ponudnik celovitih logističnih storitev deluje predvsem kot 3PL, vendar pa imajo tudi stranke, za katere delujejo kot 4PL, zato je njihov odziv na 4PL pozitiven in bodo v prihodnosti delovali kot kombinacija 3PL in 4PL.
Ključne besede: logistika, oskrbovalna veriga, zunanje izvajanje dejavnosti (outsourcing), 3PL, 4PL
Objavljeno v DKUM: 15.11.2016; Ogledov: 1951; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,19 MB)