| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 70
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
VZPOSTAVLJANJE UČINKOVITE ORGANIZACIJE V PODJETJU X
Jadranka Jaušovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Organizacijska struktura je pomembna z vidika možnosti doseganja ciljev podjetja. Po drugi strani pa so tudi cilji pogosto podrejeni organizacijski strukturi. V praksi se pogosto dogaja, da organizacijska struktura ne prispeva dovolj k uresničevanju ciljev in strategije podjetja. To je posledica premajhne sposobnosti prilagajanja spremenjenim pogojem, ki nastopajo na tržišču. Zato je glavni namen diplomskega dela prikazati pomen ustrezne organizacijske strukture za doseganje zastavljenih ciljev podjetja. Na primeru zunanjetrgovinskega podjetja smo želeli prikazati delovanje organizacijskih struktur v praksi in njihov pomen za uspešnost podjetja.
Ključne besede: organizacijska struktura, vodenje in upravljanje, zunanja trgovina, model 7-S
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (825,08 KB)

2.
ORGANIZIRANJE ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU X
David Štrucl, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom na splošno opisal eno izmed največjih industrijskih panog na svetu – avtomobilsko industrijo. V današnjem času je avtomobilska industrija ena izmed najpomembnejših in najvplivnejših industrijskih panog. Evropska avtomobilska industrija se zelo hitro razvija. Da bi ohranila konkurenčnost na svetovnem trgu, je v mednarodno ekonomijo zadnja leta vpeta bolj kot kdaj koli prej. V diplomskem delu bom na splošno opisal organizacijske strukture avtomobilskih proizvajalcev znotraj Evropske unije ter okvirno predstavil nekaj prednosti, priložnosti in slabosti za proizvajalce avtomobilov v Evropski uniji. Večji pomen bom namenil težavam na posameznih področjih, kot so cena, kakovost, sodelovanje, količina in zunanjetrgovinsko poslovanje.
Ključne besede: zunanja trgovina, organiziranje, avtomobil, struktura, organizacija
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 522; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Analiza urejenosti in založenosti prodajalne bencinskega servisa
Andreja Vrečko, 2015, diplomsko delo

Opis: Zadovoljen in navdušen potrošnik je pomemben element za razvoj in uspešno poslovanje prodajalne. Mnenje potrošnika oziroma gosta je ključnega pomena, saj lahko trgovine v ponudbo vključijo še kakovostnejše storitve in izdelke.
Ključne besede: Pojem trgovine, trgovina na drobno, trženjski splet trgovine, zunanja in notranja urejenost trgovine
Objavljeno: 17.03.2016; Ogledov: 411; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (350,65 KB)

4.
Učinki implementacije barcelonskega procesa na Slovenijo z vidika zunanje trgovine, TNI in pretoka delovne sile
Gorazd Justinek, 2006, pregledni znanstveni članek

Opis: Slovenija in EU sta v zadnjih desetletjih zapostavljali pomembnost Mediterana kot strateško in ekonomsko interesnega območja. Dejstvo je, da so trgi južnega Mediterana zaenkrat še dokaj rizični, vendar pa vzpostavitev evromediteranskega partnerstva in barcelonskega procesa to tveganje močno zmanjšuje. Osrednji cilj barcelonskega procesa je ustanovitev območja proste trgovine med državami EU in mediteranskimi državami partnericami do leta 2010. V tej luči smo analizirali vplive in učinke, ki bi jih ta proces lahko imel na gospodarstvo Slovenije z vidika trgovinskih tokov, tujih neposrednih investicij ter pretoka delovne sile.
Ključne besede: zunanja trgovina, neposredne tuje investicije, tuje investicije, investicije, Slovenija, delovna sila, migracije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 480; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

5.
6.
ZUNANJA TRGOVINA NEMČIJE
Natalija Žerjav, 2013, diplomsko delo

Opis: Nemčija je eno od najbolj razvitih svetovnih gospodarstev in hkrati precej odprto gospodarstvo. Ima močan izvozni sektor, saj izvozi okoli 40% vrednosti svojega bruto domačega proizvoda in je glede na izvoz druga največja svetovna trgovinska velesila. Že pred davnimi leti so nemški ekonomisti govorili o mednarodnem trgovanju. Tako je na primer nemški ekonomist Friedrich List poudarjal, da je ameriško konkurenco treba zaščititi pred angleško, ščititi pa jo je treba tako dolgo, dokler sama ne bo postala dovolj konkurenčna. Pomembno pri tem je, da ne uničiš tuje konkurence, ampak okrepiš svojo. Zagovarjal je tudi zaščito industrije, ne pa kmetijstva. Ta ideja je še dandanes »živa« zaradi tega, ker so koristi tistih, ki z zaščito pridobijo, neprimerno večje od stroškov tistih, ki jih utrpijo. Te ideje so v Nemčiji postale realnost, tako vsaj kažejo vsi ekonomski kazalniki, ki jih bomo v nadaljevanju tudi opisali. V letu 2008 je svet zajela svetovna gospodarska kriza. Njene posledice, kot so na primer upad števila zaposlenih, zmanjšanje kupne moči prebivalstva, počasnejša gospodarska rast itd.,so vidne tudi v nemškem gospodarstvu. V nadaljevanju bomo natančneje predstavili, kakšno je trenutno stanje nemškega gospodarstva. Zaradi vse večje prisotnosti globalizacije in medsebojne povezanosti med državami se je vpliv finančne in gospodarske krize hitro preselil v avtomobilsko industrijo, ki je najpomembnejša industrija v Nemčiji in predstavlja delovno mesto za vsakega sedmega prebivalca Nemčije. Povpraševanje po avtomobilih je močno upadlo, kopičile so se zaloge vozil, naraščali so stroški skladiščenja, proizvodnja je močno upadla, ponekod celo ustavila in posledično so ljudje ostali brez zaposlitve.
Ključne besede: zunanja trgovina, Nemčija, gospodarski kazalniki, avtomobilska industrija, izvoz, uvoz, trgovinska bilanca
Objavljeno: 05.11.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (951,80 KB)

7.
ANALIZA INDIJE KOT POTENCIALNEGA CILJNEGA TRGA PODJETJA STRUC MUTA, KMETIJSKA MEHANIZACIJA D. O. O.
David Peteršinek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo opravili analizo Indije kot potencialnega ciljnega trga za podjetje STRUC MUTA, kmetijska mehanizacija d.o.o.. Omenjeno podjetje je danes vodilni proizvajalec male kmetijske mehanizacije v Sloveniji, svoje proizvode pa trži še na 20-ih tujih tržiščih. Podjetje vseskozi proučuje svoje možnosti širjenja poslovanja na tuje trge, med perspektivnejše trge pa uvršča tudi indijski trg, katerega analiza je predmet tega diplomskega seminarja. Preko analize širšega in ožjega tržnega okolja indijskega tržišča ugotavljamo smotrnost odločitve širjenja poslovanja na omenjen trg. Predstavljamo in analiziramo splošne ekonomske kazalnike ciljnega tržišča, odprtost gospodarstva neposrednim tujim investicijam, omenjamo pa tudi sprejete ratifikacije, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Indijo. Po analizi (ne)gospodarskega indijskega okolja predstavimo še splošne možne strategije vstopa ter izhodišča za oblikovanje marketinških aktivnosti oziroma marketing miksa. V zaključku predstavimo ugotovitev o najboljšem načinu vstopa in sicer z posrednim izvozom ter zahtevnejšo obliko vstopa z neposrednimi investicijami.
Ključne besede: Struc Muta, Indija, Slovenija, trženjska analiza, analiza tržnega okolja, analiza konkurence, marketing miks, strategija vstopa, zunanja trgovina, kmetijska mehanizacija.
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 1510; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (737,05 KB)

8.
MODEL UČINKOVITEGA UPRAVLJANJA ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE SLOVENIJE
Sabina Koleša, 2012, doktorska disertacija

Opis: Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35; Frey v Pruslecki 2008, 5; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, zunanja trgovina, zunanjetrgovinska politika, liberalizem, protekcionizem, globalizacija, ekonomska diplomacija, teorije mednarodne menjave, Evropska unija, cilji
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 2028; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

9.
SLOVENSKO VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO ZNOTRAJ EVROPSKEGA VINSKEGA TRGA
Barbara Križovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali slovensko in evropsko vinogradništvo in vinarstvo ter iskali priložnosti za slovenske vinogradnike znotraj evropskega in svetovnega vinskega trga. Proučili smo značilnosti proizvodnje vin v Sloveniji, površino vinogradov, količino pridelka, izvozne in uvozne aktivnosti in vinsko zakonodajo, kar smo kasneje primerjali z mednarodnimi vinskimi trgi. Ugotavljamo, da bo o dejavnosti vinogradništva potrebno začeti razmišljati širše ter zaradi presežnih količin vin iskati nove tržne niše. Ključna pomanjkljivost domačega vinogradništva in ovira na poti k mednarodni prepoznavnosti je neorganiziranost in nepovezanost vinarjev, ki so premajhni, da bi samostojno nastopali na tujih trgih. Kljub presežnim količinam vina na slovenskem trgu, na trg vstopajo tuji ponudniki, ki domačim pridelovalcem uspešno konkurirajo. Na podlagi naravnih danosti Slovenija ni primerna za masovno pridelavo vin temveč bi bilo potrebno pridelovati predvsem vrhunska vina, višjega cenovnega razreda, kajti le tako se lahko pokrije visoke pridelovalne stroške. Tudi mednarodni vinski trg je z vinom dodobra zasičen, poraba vina v tradicionalno vinorodnih deželah se konstantno zmanjšuje, tudi kot posledica trenutne ekonomske situacije. Evropo napadajo vinski pridelovalci iz tako imenovanega novega sveta, ki so zaskrbljujoče uspešni kljub razmeroma kratki tradiciji pridelovanja vin. Stagnacija evropske vinske branže tako zagotovo ne obljublja svetle prihodnosti in skrajni čas je, da se slovenski vinogradniki, v kolikor bodo želeli preživeti, organizirajo ter na tujih trgih nastopijo skupaj.
Ključne besede: slovensko vinogradništvo in vinarstvo, slovenski vinski trg, kolektivne blagovne znamke, trg vina v EU, zunanja trgovina z vini, evropska vinska zakonodaja, vinska reforma, mednarodni vinski trg, trženje vin.
Objavljeno: 21.12.2012; Ogledov: 3306; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (394,84 KB)

10.
GOSPODARSKO-TRGOVINSKI POLOŽAJ KITAJSKE V SVETU
Bojana Osrajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Ljudska Republika Kitajska se danes uvršča na drugo mesto največjih gospodarstev na svetu in je največja svetovna izvoznica. S svojo vlogo druge največje posojilodajalke na svetu, je še učvrstila svoj položaj na mednarodnem trgu. Tako si danes brez Kitajske ne moremo več predstavljati globalnega trga in svetovnega političnega dogajanja. Hiter vzpon kitajskega gospodarstva pa državi prinaša tako prednosti, kot tudi številne nevarnosti. Kitajska ni le velika svetovna izvoznica, temveč tudi velika uvoznica. Za vstop morajo tuja podjetja prestaviti vsaj del svoje proizvodnje na Kitajsko, ki je največja prejemnica neposrednih tujih investicij na svetu. Čeprav je bil vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo pomemben korak njene integracije v svetovni gospodarski red, se še vedno kažejo izjemni problemi. Če pogledamo z vidika mreže je danes Kitajska največji svetovni »centralni« trgovec, z največjimi povezavami z drugimi glavnimi globalnimi igralci. Ob izbruhu svetovne gospodarske krize se je Kitajska z velikim stimulativnim paketom osredotočila na prestrukturiranje gospodarstva, iz izvozno orientirane rasti na bolj potrošniško osnovano gospodarstvo, in izboljšanje svoje infrastrukture. Kitajska se danes srečuje z izzivom, da tudi v prihodnje zagotovi vzdržljivo rast iz socialnega, gospodarskega, ekološkega in okoljskega vidika.
Ključne besede: Ljudska republika Kitajska, zunanja trgovina, selitev proizvodnje, pravice intelektualne lastnine, svetovna gospodarska ureditev, neposredne tuje investicije, gospodarska rast.
Objavljeno: 29.08.2012; Ogledov: 2693; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici