| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREŽIVNINA IN NJENO UVELJAVLJANJE PO UREDBI O PREŽIVNINAH
Urška Orešnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je namenjeno ugotavljanju možnosti, ki se upravičencem ponujajo ob neplačilu preživnine, kot zneska, ki predstavlja vse tisto, kar je nekdo pravno dolžan nameniti za potrebno preživljanje bodisi otrok, staršev, zakonca, idr. Preživljanje ali alimentacija je ustanova družinskega prava, ki temelji na enem od osnovnih načel družinskega prava, na načelu vzajemne pomoči med člani družine oz. na načelu družinske solidarnosti. Zato se problem neplačila preživnin največkrat pojavi v družinah, kjer so vezi razrahljane in ni trdnih, družinskih vrednot. Pravila, ki določajo preživnine in same pravice, ki izhajajo iz njih so razpršena v številnih pravnih aktih. Posledično je uspešnost hitre izterjave preživnine odvisna od poznavanja prava na tem področju saj se razsežnost bistveno poveča, ko se vključi še mednarodni element (npr. zavezanec se preseli ali živi v drugi državi). Upravičenci do preživnine imajo na razpolago več postopkov s katerimi lahko zahtevajo njeno plačilo in ti postopki se med sabo ne izključujejo. Najprej je potreben sodno potrjen dogovor o preživnini ali sodno določena preživnina oz. drug izvršljiv naslov, na podlagi katerega se lahko vloži predlog za izvršbo in/ali kazenska ovadba ter zahtevek za uveljavitev nadomestila preživnine. Najlažjo in najlepšo rešitev za vse vpletene predstavlja dogovor oz. sporazum o preživnini. Zato bi na stopnji svetovanja bilo treba razširiti možnosti in vključiti poleg Centrov za socialno delo, še zakonske in družinske terapevte ter pravne svetovalce.
Ključne besede: preživnina, preživljanje, družina, otroci, starši, zakonec, zunajzakonska skupnost, registrirana skupnost istospolnih partnerjev, neplačilo preživnine, izvršilni postopek, izvršilna sredstva, kazenski postopek, kaznivo dejanje, nadomestilo preživnine, mednarodni element, mednarodno uveljavljanje preživnine, priznanje sodnih odločb
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 2395; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (377,80 KB)

2.
PREJEMKI V PARTNERSKIH ŽIVLJENJSKIH SKUPNOSTIH
Sonja Humek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza in primerjava denarnih prejemkov glede na zakonski stan partnerjev, ki sta različnega spola in živita v življenjski skupnosti. Moški in ženska, ki sta sklenila zakonsko zvezo in tako registrirala svojo skupnost, sta navzven povezana do razveze ali smrti. Partnerja, ki tega nista storila, sta pravno ravno tako zavezana, kot zakonca, vendar pa je njuno skupnost potrebno dokazati, kadar jo hočeta uveljaviti. Dokazati pa jo je potrebno takrat, kadar hoče eden izmed partnerjev pridobiti kakšno pravico, katere podlaga je ta zveza. Po drugi strani, pa je zamolčanje in zanikanje obstoja takšne zveze predvsem težko dokazati takrat, ko pristojni organ odloča o podelitvi posamezne pravice in sumi na obstoj zunajzakonske skupnosti, pa jo partnerja iz take zveze zanikata. Kadar zunajzakonska skupnost dejansko obstaja, pa jo partnerja zamolčita, prihaja do neupravičenih prejemkov in subvencij, predvsem v višini zneskov le teh. Na ta način prihaja do večjega črpanja sredstev iz državnega ali občinskega proračuna, zaradi takšnih, dejansko neupravičenih zahtevkov, pa imajo zato ostali posledično, dejansko potrebni pomoči, nižje prejemke. Problem je tudi kopičenje prejemkov, saj se določeni socialni transferji ne štejejo v celotni dohodek upravičencev, ki je podlaga za izračun posameznega prejemka. Rešitve za ureditev razmer na tem področju bo na novo uredil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem zakonom se bo v veliki meri onemogočilo in preprečilo danes pogosto izkoriščanje in zloraba sistema pri podeljevanju denarnih prejemkov.
Ključne besede: denarni prejemki, življenjska skupnost, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, družina, enostarševska družina, socialni transferji, kopičenje prejemkov, neupravičeni prejemki, socialne pravice.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1754; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (581,99 KB)

3.
DRUŽINA V LUČI NOVEGA PREDLOGA DRUŽINSKE ZAKONODAJE
Petra Tivadar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje različne definicije družine, prikazuje kakšno je stanje družin in ureditev zakonodaje glede tega področja v Sloveniji. Osrednja pozornost je namenjena Predlogu družinskega zakonika iz leta 2009. Predstavljene so razlike in novosti glede na Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je trenutno v veljavi. Opisuje tudi elemente političnega delovanja, pravni vidik Predloga družinskega zakonika ter odmeve v družbi in medijih glede omenjenega predloga. Izvedeni so bili individualno vodeni intervjuji, ki prikazujejo mnenje različnih strokovnjakov (pravniki, teologi, filozofi, MDDSZ) glede Predloga družinskega zakonika.
Ključne besede: družina, zakonska zveza, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Predlog družinskega zakonika, zunajzakonska skupnost, otrok, rejništvo, posvojitev, skrbništvo
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2208; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
POLOŽAJ OTROK OB RAZVEZI ZAKONSKE ZVEZE IN PRENEHANJU ZUNAJZAKONSKE SKUPNOSTI
Jerneja Stopar, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica najprej predstavi institute družinskega prava, zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost ter razvezo zakonske zveze in prenehanje zunajzakonske skupnosti. Nadaljuje s predstavitvijo položaja otrok ob razvezi zakonske zveze in prenehanju zunajzakonske skupnosti. Poudarek je namenjen koristi otrok ter na dejstvu, ali se interes res upošteva v postopkih, v katerih je udeležena šibkejša stranka, to je otrok. Avtorica je namenila poglavje ureditvi enakih vprašanj v drugih pravnih ureditvah. Za konec je avtorica dodala statistične podatke centra za socialno delo Novo mesto, iz katerih je razvidno, koliko razvez zakonske zveze je bilo na tem območju in nato, kako je bilo poskrbljeno za otroke.
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, korist otroka, dodelitev otrok.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1701; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (560,50 KB)

5.
KAZNIVO DEJANJE KRŠITVE DRUŽINSKIH OBVEZNOSTI
Jernej Španinger, 2012, diplomsko delo

Opis: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti in kaznivo dejanje nasilja v družini sta pereča pojava naše družbe, ki glede na aktualno gibanje življenja naraščata ali ostajata v istem obsegu, vsekakor pa ne stagnirata. V sodobni družbi je vedno manj zakonskih zvez, vedno več partnerjev živi v zunajzakonskih skupnosti, vedno bolj množičen pa postaja tudi pojav istospolnih partnerskih zvez. Kljub temu, da je zakonskih zvez za več kot 10 odstotkov manj kot pred petdesetimi leti, je za 100 odstotkov več ločitev, glede na število ločitev pred petdesetimi leti. Vse navedeno pripomore h kaznivim dejanjem kršitve družinskih obveznosti, kajti če ne bi bilo ločitev in razvez, tudi ne bi bilo kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, saj ta institut ne bi bil potreben, kadar bi vsi člani družine živeli skupaj pod eno streho in spoštovali medsebojne pravice ter obveznosti. K temu kaznivemu dejanju pripomore tudi vedno več zunajzakonskih skupnosti, ki niso registrirane pri nobenem pristojnem organu in tako predvsem ob njenem razpadu ostanejo otroci nezavarovani, v kolikor sami oziroma starš pri katerem so, ne sproži postopka za preživljanje otroka, tudi s strani drugega starša. Družinske obveznosti se kršijo tudi z zanemarjanjem družinskih članov, ki sami ne morejo skrbeti zase, če se jih pusti v težkem položaju iz katerega se sami ne morejo izkopati. Najhuje pa je, ko se s kaznivim dejanjem zanemarjanja otroka in surovega ravnanja kršijo otrokove pravice in svoboščine. Do tega kaznivega dejanja prihaja predvsem takrat, ko starši ali druga odrasla oseba, ki ima pravice in dolžnosti do otroka, le-tega zanemari ter hudo krši svoje obveznosti, še posebej če to stori z dejanjem, ki je škodljivo za otrokov nadaljnji razvoj ali z njim surovo ravna ali ga trpinči. Kaznivo dejanje pomeni tudi nasilno ravnanje v družini, ki je novo kaznivo dejanje in tako izločeno iz kaznivega dejanja nasilništva. Tukaj gre predvsem za pretepanje družinskih članov, omejevanje svobode, siljenje k delu, spravljanje v manjvreden položaj, zaničevanje in tudi spolno nasilje je prisotno v družinskem življenju. Ljubezen, spoštovanje, enakost, sreča so najpomembnejše vrline družinskega življenja. Ker k temu stremim in ker si želim, da v družinah ne bi bilo trpljenja, nasilja, trpinčenja, zanemarjanja, poniževanja, ampak da bi prišle na dan prej naštete vrline, sem se tudi odločil, da to problematiko raziščem v svojem diplomskem delu. V anketi sem poskušal ugotoviti, katere so najbolj pogoste oblike kaznivih dejanj zoper družinske člane, poskušal sem poiskati pomanjkljivosti v sistemu družinskega in kazenskega prava, ki se tičejo obravnavane tematike, ter opozoriti nanje in nenazadnje sem predlagal tudi določene izboljšave, ki bi, po mojem mnenju, lahko zagotovile lepši jutri družinskega življenja. Morda s tem diplomskim delom odprem oči kakšni žrtvi, da spozna kaj so njene pravice in kje jo zakon varuje, morda kakšen predlog uporabi celo zakonodajalec, če pa mi s svojim diplomskim delom uspe opozoriti na anomalije, ki se dogajajo v družinskem okolju in se zaradi tega začne govoriti o problematiki, ki je v sodobnem življenju tabu tema ter se posledično začnejo stvari obračati na bolje, je namen mojega diplomskega dela dosežen.
Ključne besede: Kaznivo dejanje kršitve družinskih obveznosti, kaznivo dejanje zanemarjanja otroka in surovo ravnanje, kaznivo dejanje neplačevanja preživnine, kaznivo dejanje nasilja v družini, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, ločitev, partner, starš, otrok
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1896; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (478,68 KB)

6.
RAZVOJ DRUŽINSKEGA PRAVA - OD ODZ DO DRUŽINSKEGA ZAKONIKA
Maja Brajnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 1918 je prišlo do združitve jugoslovanskih narodov pod skupnim imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za to obdobje je značilen velik vpliv verskih organizacij na pravno ureditev, kar se je predvsem izrazito kazalo na področju družinskega prava. Starši v razmerju do otrok niso bili enakopravni, žena je bila podrejena možu, ki je veljal za "glavo družine". Leta 1945, v času Federativne ljudske republike Jugoslavije, je bilo družinsko pravo postavljeno na nove temelje. Vsi pravni predpisi, ki so veljali pred in med drugo svetovno vojno, so bili razglašeni za neobstoječe. S tem smo popolnoma opustili uporabo pravne ureditve v stari Jugoslaviji, ki je bila ena izmed najbolj konservativnih v zahodni Evropi. V letu 1971 je z ustavno reformo Socialistične federativne republike Jugoslavije urejanje družinskopravnih razmerij v celoti prešlo v pristojnost posameznih republik. V Republiki Sloveniji je bil leta 1976 sprejet Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je za razliko od prej veljavnih temeljnih zakonov družinskopravno področje celovito uredil. Uredil je zakonsko zvezo, razmerja med starši in otrokom, posvojitev, rejništvo ter varstvo mladoletnih otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Družinska razmerja v Republiki Sloveniji ureja 35 let star zakon, kar sicer dokazuje, da je bil za takratne razmere leta 1976 napisan zelo napredno, saj je bil vse do danes le trikrat noveliran. Največ sprememb je bilo v premoženjskih razmerjih med zakoncema in v razmerju med otrokom in starši, nekatere pristojnosti, ki jih je ob sprejetju Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih imel center za socialno delo, so prešle na sodišča, spremembe so bile tudi na področju varstva in vzgoje otrok, izvrševanja roditeljske pravice ter otrokovih stikov itd. Leta 2011, natančneje 16. junija, je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet Družinski zakonik, ki je predstavljal obsežno reformo družinskega prava, vendar do njegove uveljavitve ni prišlo, saj je Civilna iniciativa za družino in pravice otrok zbrala zadostno število podpisov za razpis referenduma, na katerem se je leta 2012 večina državljanov in državljank Slovenije opredelila proti njegovemu sprejemu.
Ključne besede: Družina, otrok, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, enakopravnost, posvojitev, rejništvo, skrbništvo.
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1347; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (766,79 KB)

7.
PREMOŽENJE ZAKONCEV
Mateja Trinker, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je posebej obravnavano v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in spada v civilno pravo. Za premoženje zakoncev se uporabljata dva termina; skupno premoženje in posebno premoženje. Posebno premoženje je tisto premoženje, ki ga zakonec že ima ob sklenitvi zakonske zveze, in premoženje, ki izhaja iz posebnega premoženja. Skupno premoženje se pridobiva od sklenitve zakonske zveze. Za pridobivanje skupnega premoženja sta dva pogoja: obstoj zakonske zveze in da je premoženje pridobljeno z delom. Na podlagi zakona je pravna domneva, da sta deleža na skupnem premoženju enaka. V postopku razveze zakonske zveze si zakonca skupno premoženje razdelita: lahko si ga razdelita sporazumno in o tem skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali v nepravdnem postopku, če se pa eden izmed zakoncev ne strinja z obsegom skupnega premoženja ali s pravno domnevo o višini deležev na skupnem premoženju, lahko v pravdnem postopku uveljavlja pravico do drugačne razdelitve deležev. Sodišče lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na ohranitev in povečanje skupnega premoženja. Zakonca si lahko skupno premoženje razdelita tudi v času trajanja zakonske zveze.
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev skupnega premoženja, razveza zakonske zveze.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2803; Prenosov: 716
.pdf Celotno besedilo (1006,88 KB)

8.
Oblike življenjskih skupnosti raznospolnih in istospolnih partnerjev - ureditev v slovenskem pravnem redu in primerjalnih pravnih sistemih
Matej Leljak, 2019, magistrsko delo

Opis: Kaj je pravica? Je tisto, kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o vrednotah. Razumemo jo lahko v smislu, da mora nekomu biti nekaj zagotovljeno. Najbolj pomembne so naravne pravice, ki ljudem pripadajo zato, ker so ljudje. Gre za človekove pravice, ki so neodtujljive in univerzalne in predstavljajo minimalni standard za vse ljudi. Pojem pravice je tesno povezan s pojmom pravičnosti, eden izmed vidikov iskanja pravičnosti v pravu je potreba po enakopravnosti. Načelo enakopravnosti vsakomur zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine. Ena izmed pravic, ki je po vsem svetu verjetno ena izmed najbolj pomembnih socialnih in pravnih institucij, je pravica do zakonske zveze. Na mednarodni ravni je omenjena tudi v SDČP in EKČP, ki določata, da ima do sklenitve zakonske zveze pravico vsak posameznik, le to je država dolžna spoštovati in posameznika v to ne sme siliti, prav tako ga pri tem ne sme omejevati. Ni enotno njeno globalno razumevanje, zato definicije zakonske zveze dejansko ni, razlikujejo se tudi pogoji za njeno sklenitev in razvezo med posameznimi primerjalnimi sistemi. Je osnovno vodilo v vseh pravnih redih, da je zakonsko pravo del družinskega prava. Nekateri teoretiki ga opredeljujejo kot skupek pravnih norm, namenjen urejanju nastanka zakonske zveze, ki predstavlja razmerje med moškim in žensko, razmerja v zakonski zvezi, prenehanje zakonske zveze in razmerja povezana s prenehanjem. S takšno definicijo niso zajete druge partnerske skupnosti in ne skupnosti med istospolnimi partnerji. V RS je temeljna partnerska skupnost zakonska zveza, vendar daje DZ dejansko enake pravice, kot jih imata zakonca, tudi zunajzakonskima partnerjema, kjer gre za dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. V različnih državah je ta institut različno opredeljen in urejen, razlikujejo pa se tudi poimenovanja. Velika razhajanja se pojavljajo tudi pri istospolnih partnerjih, in sicer glede pravice le teh do sklenitve zakonske zveze ali kakšne druge partnerske skupnost. RS je leta 2015 uvedel institut partnerske zveze, ki istospolnim partnerjem daje enake pravice kot raznospolnim zakonska zveza, z izjemo na področju posvojitve in OBMP. V sodobnem času se je po vsem svetu razvilo prepričanje, da istospolni pari enako kot raznospolni ustvarjajo ljubeča in trajna partnerska razmerja. Zato so tudi ureditve v vedno več državah takšne, da so istospolna partnerska razmerja v primerljivem položaju z raznospolnimi. V okviru EU je ESČP obravnavalo že veliko število primerov na to temo in pojasnilo, da EKČP zavezuje države samo k priznavanju istospolnih partnerjev, ne tudi k dovoljevanju istospolnih zakonskih zvez- to je v diskreciji države same. V EU trenutno 23 od 28 držav priznava eno izmed oblik istospolne skupnosti, nekatere države dovoljujejo istospolne zakonske zveze, nekatere drugo obliko civilne unije, nekatere priznavajo istospolne zakonske zveze, opravljene po katerem tujem pravnem redu. Na drugi strani v ZDA možnost zakonske zveze istospolnih partnerjev velja za temeljno človekovo pravico, ki je zaščitena s strani zvezne ustave. Istospolni partnerji imajo tako enake pogoje, pravice in dolžnosti kot raznospolni pari v zakonski zvezi v vseh zveznih državah. Gre za pravico, ki je države same ne morejo omejevati.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, zunajzakonska skupnost, istospolna partnerska skupnost, prepoved diskriminacije, načelo enakosti.
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 321; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Prelivanje premoženjskih kategorij zakoncev, zunajzakonskih partnerjev ter partnerjev v partnerski zvezi na podlagi aktualne sodne prakse
Staša Gjerek, 2019, magistrsko delo

Opis: Premoženjska razmerja med zakonci (v nadaljevanju z njimi izenačenimi zunajzakonskimi partnerji ter partnerji v partnerski zvezi) so kompleksne narave, saj v času trajanja partnerske skupnosti prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij, skupnega ter posebnega premoženja. Že na začetku je potrebno opozoriti, da skupno premoženje sestavljajo premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze, medtem ko posebno premoženje lahko opredelimo kot premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Dandanes so mladi zaradi finančne negotovosti postavljeni v položaj, ko živijo doma ter tako vlagajo sredstva in delo v premoženje, ki je v lasti staršev ali tretjih oseb. Posledično prihaja do številnih prelivanj premoženjskih kategorij ter vlaganj, predvsem posebnega premoženja enega zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje, podjetniškega vlaganja ter drugih primerov, ki imajo za posledico vzpostavitev stvarnopravnih ter obligacijskih učinkov. Po pravilih obligacijskega prava ima zakonec, ki vlaga, splošni verzijski zahtevek, pravila stvarnega prava pa kot izhodišče napotujejo na uporabo pravil 48. člena SPZ, ki graditelju ne priznava lastninske pravice, temveč zahtevek za povrnitev tistega, za kar je bil lastnik obogaten. Ob tem se pojavljajo številna vprašanja v zvezi z zahtevkom, ki zakoncu pripada na podlagi vlaganj, za kar se je povečala vrednost nepremičnine. Gre predvsem za vprašanja, od koga lahko zakonec zahteva nazaj tisto, kar je vložil, v kakšnem času ter kakšnem obsegu. Med drugim pravila Družinskega zakonika glede premoženjskih razmerij med zakonci posegajo na področje vlaganj zakoncev, saj v primeru, če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko zakonca sporazumeta o obstoju in višini ter zavarovanju terjatve, ob upoštevanju pravil stvarnega prava ter zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Prav tako imata zakonca po novi ureditvi precej več možnosti v primeru izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega izmed njiju. S sprejetjem Družinskega zakonika je bil odpravljen kogentni, sicer veljavni zakoniti premoženjski režim in po novem imata zakonca možnost sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter svobodno ureditev premoženjskega režima. S sklenitvijo omenjene pogodbe, pa se pojavljajo številna vprašanja, predvsem glede publicitetnega učinka registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij ter dolžnosti in skrbnosti tretjih oseb o stanju vpisov, ki izhajajo iz registra, glede nadrejenosti ter podrejenosti premoženjskega statusa partnerjev. Ugotovimo lahko, kako pomembna je ureditev premoženjskega režima v času trajanja partnerske skupnosti, da kasneje, predvsem ob razvezi, ne prihaja do problemov ter s tem povezanimi postopki.
Ključne besede: Zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, partnerska zveza, skupno premoženje, posebno premoženje, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca, podjetniško premoženje zakoncev, vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje, obogatitveni zahtevek, povečanje vrednosti nepremičnine, osebni stečaj zakonca.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici