| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zunajbolnišnična obravnava refraktarne ventrikularne fibrilacije
Matjaž Vaupotič, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj zaradi refraktarne ventrikularne fibrilacije/tahikardije brez utripa (VF/pVT) ima visoko stopnjo umrljivosti in predstavlja izziv za zdravljenje. V magistrskem delu smo želeli predstaviti metode za zdravljenje refraktarne VF/pVT na terenu, ter ugotoviti njihove učinke na preživetje. Metodologija: Izveden je bil sistematični pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah: Pubmed, Science Direct, Google Učenjak ter Wiley Online Library. Vključili smo znanstvene članke v angleškem jeziku, ki obravnavajo izbrano temo, izdane v časovnem obdobju od januarja 2010 do decembra 2019 in se nanašajo na odraslo populacijo. Z metodo PRISMA smo prikazali potek pregleda literature. Rezultati: Metode, ki bi lahko izboljšale preživetje in nevrološki izhod bolnikov po srčnem zastojem zaradi refraktarne VF/pVT v prehospitalnem okolju, so: aplikacija ustreznih zdravil, dvojna zunanja defibrilacija, vzpostavitev zunajtelesnega krvnega obtoka (ECMO) na terenu in hiter transport bolnika med oživljanjem s pomočjo mehanske naprave za stiskanje prsnega koša do ustanove, ki lahko izvaja perkutano koronarno intervencijo med oživljanjem ali ECMO. Razprava in sklep: Vloga antiaritmikov pri zdravljenju VF/pVT ostaja nejasna. Beta blokatorji kažejo obetavno vlogo. Dvojnosekvenčna defibrilacija zaenkrat ne kaže statistično pomembnih izboljšav v preživetju bolnikov in ugodnih nevroloških izidov. Potrebno je jasno opredeliti, kdaj in pri kom jo uporabiti. Pravočasna vzpostavitev ECMO pri bolnikih v zunajbolnišničnem srčnem zastoju zaradi refraktarne VF/pVT lahko izboljša preživetje in nevrološki izid. Potrebujemo klinične poti in opredelitev, kateri bolniki so kandidati za hiter transport in invazivno oskrbo ter kdaj začeti z njo med oživljanjem.
Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, antiaritmična zdravila, dvojnosekvenčna defibrilacija, zunajtelesni krvni obtok
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 284; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (522,08 KB)

2.
Vpliv diklofenaka na krvavitev, funkcijo trombocitov in porabo opiatov po premostitvi venčnih arterij
Irena Osojnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Po srčni operaciji učinkovita analgezija prepreči bolnikovo neugodje ter zmanjša obolevnost in dolžino hospitalizacije ter tako zmanjša stroške zdravljenja. Vodenje anestezije po srčni operaciji je multimodalni pristop in eden od pristopov je dodajanje nesteroidnega antirevmatika opiatnemu analgetiku. Nesteroidni antirevmatiki zmanjšajo porabo opiatov po operaciji in njihove stranske učinke. Uporaba nesteroidnih antirevmatikov lahko vpliva na krvavitev, moti ledvično funkcijo in povzroči možne ishemične dogodke. Z našo raziskavo smo nameravali ugotoviti, ali diklofenak zmanjša porabo opioidov in njihovih stranskih učinkov. Prav tako smo ugotavljali vpliv diklofenaka na krvavitev in funkcijo trombocitov po premostitvi venčnih arterij z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Izvedli smo kontrolirano randomizirano raziskavo, v katero je bilo zajetih 72 bolnikov. Razdelili smo jih v dve skupini. Skupina, ki je dobila diklofenak, je dobila 75 mg tega zdravila v obliki Neodolpasse v 250 ml infuziji v dveh odmerkih, prvega tri ure po operaciji in naslednjega po 12 urah. Skupina, ki ni dobila diklofenaka (kontrolna skupina), je dobila 250 ml fiziološke raztopine. Obe skupini sta dobili za analgezijo opioidni analgetik Dipidolor (piritramid) 5 mg na 8 ur in vmes po potrebi do zadovoljive analgezije. Pri bolnikih smo spremljali porabo opioidov, teste strjevanja krvi, funkcijo trombocitov in krvavitev ter porabo krvnih pripravkov po operaciji. Dodatno smo spremljali tudi morebitni porast vrednosti sečnine, kreatinina in troponina. Za analizo smo uporabili ustrezne statistične teste in p < 0,05 smo vzeli kot mejo statistične značilnosti. Z našo raziskavo pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotovili manjše porabe opioidnih analgetikov po srčni operaciji in manj stranskih učinkov opioidov. Pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotavljali krajšega časa do odstranitve dihalne cevke, hitrejšega odpusta iz enote intenzivne terapije in bolnišnice. Pri ugotavljanju testov funkcije trombocitov nismo ugotavljali motene agregacije trombocitov v skupini, ki je dobila diklofenak. Prav tako skupina z diklofenakom ni imela povečane krvavitve in povečane porabe krvnih pripravkov v zgodnjem pooperativnem obdobju.
Ključne besede: srčna kirurgija, premostitev venčnih arterij, zunajtelesni krvni obtok, nesteroidna protivnetna zdravila, diklofenak, agregacija trombocitov, krvavitev po srčni operaciji, pooperativna analgezija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 573; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
TEHNOLOGIJA ZUNAJTELESNEGA KRVNEGA OBTOKA IN MONITORINGA MED OPERACIJO NA ODPRTEM SRCU
Nikola Kotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali tehnologijo zunajtelesnega krvnega obtoka (ZTKO), ki jo uporabljamo med operacijo na odprtem srcu. Ugotavljamo, da ni bistvene razlike v opremi, ki jo uporabljajo trije kardiokirurški centri v Sloveniji (Maribor, Ljubljana in Izola). Valjčne črpalke imajo še vedno prednost pred centrifugalnimi, ki se pri nas uporabljajo le v zunajtelesni membranski oksigenaciji (ECMO). Za zaščito miokarda uporabljamo krvavo anterogradno in retrogradno kardioplegijo v razmerju 4:1. Monitoring plinov v arterijski krvi izvajamo v kardiokirurškem centru Maribor s sistemom CDI-500, ki kontinuirano meri delne tlake plinov in pH vrednosti. Ostala dva kardiokirurška centra uporabljata laboratorijsko POCT (Point Of Care Testing) merjenje. Iz pregleda literature ugotavljamo, da mehanizmi vzdrževanja PaCO2 in pH med hipotermijo še vedno niso dovolj jasni in da so razlike med alfa-stat in pH-stat pristopom še vedno nedorečene. V vseh kardiokirurških centrih po Sloveniji se uporablja alfa-stat pristop. Za učenje s simulacijami na področju zunajtelesne oksigenacije in cirkulacije predlagamo odprtokodni program ECMOjo. Našli smo samo en fizični simulator ZTKO – ORPHEUS. Tehnologija ZTKO, ki se uporablja v Sloveniji, se ne razlikuje od sodobne tehnologije, ki jo uporabljajo drugod po svetu.
Ključne besede: Zunajtelesni krvni obtok, biomedicinska tehnologija, simulacije v medicini.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1955; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici