1. Primerjava učinkovitosti različnih praktičnih pristopov k učenju temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja pri osnovnošolcihNadja Pitz Durič, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Hitro ukrepanje očividcev ter izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED, ang. automatic external defibrillator) je ob nenadnem srčnem zastoju zunaj bolnišnice (OHCA, ang. out-of-hospital cardiac arrest) zelo pomembno, zato bi moral biti o TPO izobražen čim večji odstotek širše javnosti. Ker je v Evropi odstotek očividcev, ki pričnejo s TPO in uporabijo AED, v povprečju nizek, smo želeli ugotoviti kakšna je učinkovitost trenutnih tečajev TPO z AED za osnovnošolce in predlagati najučinkovitejši pristop. Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, osnovnošolci, učenje Objavljeno v DKUM: 20.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (886,98 KB) |
2. Kardiopulmonalno oživljanje podprto z navodili dispečerja po telefonuTomaž Ozim, 2021, magistrsko delo Opis: Ob nenadnem srčnem zastoju veliko ljudi ne ve, kako pristopiti in ukrepati ob nastali situaciji, zato imajo pomembno vlogo pri obravnavi takšnih klicev zdravstveni dispečerji. Kadar dispečer v klicu v sili prepozna srčni zastoj in skuša zagotoviti navodila za oživljanje, lahko nekateri nepredvidljivi dejavniki delujejo kot ovire. Namen sistematičenega pregleda literature je bil ugotoviti ovire ob kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu.
Za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Wiley Online Library, Web of Science in SAGE. Iskanje je potekalo s pomočjo ključnih besed: cardiac arrest, dispatcher assisted, bystander, cardiopulmonary resuscitation, telephone CPR ter z uporabo njihovih sopomenk in Boolova operatorja (AND/OR). V analizo smo vključili vse vire, objavljene do leta 2020 v angleškem jeziku.
Iz iskalnega nabora 2143 je bilo v končno analizo vključenih 10 virov. Pri analizi virov so bili identificirane 3 glavne teme, ki opredeljujejo ovire pri kardiopulmonalnem oživljanju podprtem z navodili dispečerja po telefonu, in sicer: osebni dejavniki, postopkovne ovire in znanje. V temah smo kasneje identificirali še 23 podtem.
Pacienti, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj, prejmejo pomoč s strani najditelja oziroma klicatelja, kateri pokliče številko nujne medicinske pomoči. Delo zdravstvenega dispečerja je odgovorno ter zelo stresno. Komunikacija je glavni člen verige sodelovanja med zdravstvenimi dispečerji ter klicatelji. Kljub oviram, na katera so naleteli bodisi klicatelji ali zdravstveni dispečerji, se je v večini primerov izteklo, da se je potrebna pomoč nudila. Ključne besede: zdravstveni dispečer, oživljanje, zunajbolnišnični srčni zastoj, očividec Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 1317; Prenosov: 184
Celotno besedilo (975,62 KB) |
3. Zunajbolnišnična obravnava refraktarne ventrikularne fibrilacijeMatjaž Vaupotič, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj zaradi refraktarne ventrikularne fibrilacije/tahikardije brez utripa (VF/pVT) ima visoko stopnjo umrljivosti in predstavlja izziv za zdravljenje. V magistrskem delu smo želeli predstaviti metode za zdravljenje refraktarne VF/pVT na terenu, ter ugotoviti njihove učinke na preživetje.
Metodologija: Izveden je bil sistematični pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah: Pubmed, Science Direct, Google Učenjak ter Wiley Online Library. Vključili smo znanstvene članke v angleškem jeziku, ki obravnavajo izbrano temo, izdane v časovnem obdobju od januarja 2010 do decembra 2019 in se nanašajo na odraslo populacijo. Z metodo PRISMA smo prikazali potek pregleda literature.
Rezultati: Metode, ki bi lahko izboljšale preživetje in nevrološki izhod bolnikov po srčnem zastojem zaradi refraktarne VF/pVT v prehospitalnem okolju, so: aplikacija ustreznih zdravil, dvojna zunanja defibrilacija, vzpostavitev zunajtelesnega krvnega obtoka (ECMO) na terenu in hiter transport bolnika med oživljanjem s pomočjo mehanske naprave za stiskanje prsnega koša do ustanove, ki lahko izvaja perkutano koronarno intervencijo med oživljanjem ali ECMO.
Razprava in sklep: Vloga antiaritmikov pri zdravljenju VF/pVT ostaja nejasna. Beta blokatorji kažejo obetavno vlogo. Dvojnosekvenčna defibrilacija zaenkrat ne kaže statistično pomembnih izboljšav v preživetju bolnikov in ugodnih nevroloških izidov. Potrebno je jasno opredeliti, kdaj in pri kom jo uporabiti. Pravočasna vzpostavitev ECMO pri bolnikih v zunajbolnišničnem srčnem zastoju zaradi refraktarne VF/pVT lahko izboljša preživetje in nevrološki izid. Potrebujemo klinične poti in opredelitev, kateri bolniki so kandidati za hiter transport in invazivno oskrbo ter kdaj začeti z njo med oživljanjem. Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, antiaritmična zdravila, dvojnosekvenčna defibrilacija, zunajtelesni krvni obtok Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1581; Prenosov: 226
Celotno besedilo (522,08 KB) |
4. UPORABA AVTOMATSKEGA ZUNANJEGA DEFIBRILATORJA V POLICIJSKIH VOZILIHDavid Tramšek, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Nenadni srčni zastoj je glavni vzrok umrljivosti v svetu. Pomembna je čim prejšnja zgodnja defibrilacija, zato so ključnega pomena nezdravstvene profesionalne službe, saj so bližje ljudem kot ekipa nujne medicinske pomoči. V tujini zato v nujne intervencije vključujejo izvenmedicinske profesionalne službe, tudi policiste. Namen raziskave je osvetliti pomembnost policista kot prvega posredovalca v intervencijah z nenadnim srčnim zastojem.
Metodologija: Raziskava je potekala na eni izmed policijskih postaj na območju severovzhodne Slovenije. Za preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja policistov s področja temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja smo uporabili anketni vprašalnik ter kontrolni dokument kot del objektivnega strukturiranega praktičnega preverjanja znanja.
Rezultati: Analiza podatkov, pridobljenih na vzorcu 51 policistov, je pokazala, da so policisti primerni za vključitev v mrežo prvih posredovalcev. Enainštirideset (80 %) policistov bi bilo pripravljenih izvajati temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja. Policisti so izkazali interes za izvajanje le-teh, čeprav bi se s tem povečal njihov obseg dela. Znanje policistov o temeljnih postopkih oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja se bistveno izboljša po izobraževanju (p = 0,001).
Razprava in sklep: Raziskave poudarjajo pomen zgodnje defibrilacije pri nenadnem zunajbolnišničnem srčnem zastoju. V naši raziskavi smo dokazali, da bi bili policisti primerni kot prvi posredovalci, saj je njihovo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja zadovoljivo in se po izobraževanju še izboljša. Ključne besede: zunajbolnišnični srčni zastoj, policist, prvi posredovalec, avtomatski zunanji defibrilator. Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1714; Prenosov: 346
Celotno besedilo (1,83 MB) |