| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza stanja digitalne zrelosti v slovenskih mikro, malih in srednjih podjetjih
Nejc Valič, 2025, magistrsko delo

Opis: Zaključno delo preučuje digitalno zrelost slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter razkorak med trenutnim in želenim stanjem digitalizacije; njen namen je prispevati k razumevanju rezultatov ocene digitalne zrelosti, kar nam nudi vpogled v stanje digitalizacije MSP. V teoretičnem delu so predstavljeni koncept digitalne zrelosti, strateški dokumenti EU in Slovenije ter modeli merjenja,ž s poudarkom na večkriterijskem modelu DEXi. Empirični del temelji na podatkih 1116 MSP, zbranih prek spletnega vprašalnika med letoma 2020 in 2022, analiziranih z deskriptivnimi in primerjalnimi statističnimi metodami. Analiza razkoraka je pokazala, da si velika večina podjetij želi bistvenega napredka – več kot 90 % jih cilja na napredno stopnjo digitalizacije ali oceno »digitalni zmagovalec«. Največje razlike med trenutnim in želenim stanjem so bile zaznane pri strategiji digitalizacije, podatkovni strategiji, mobilnem poslovanju, odnosih s strankami ter pri optimizaciji prihodkov in stroškov. Kot najbolj kritične panoge so se izkazale gostinstvo, zdravstvo in socialno varstvo ter predelovalne dejavnosti, pri katerih so podjetja izrazila največje ambicije glede digitalnega preskoka. Analiza je tudi pokazala, da velikost podjetja in regija vplivata na trenutno stanje, ne pa na želeno stanje, kar kaže na enotno usmerjenost k digitalnemu napredku. Rezultati potrjujejo, da so MSP še na začetku digitalne preobrazbe, a z visoko ambicioznostjo. Priporočila vključujejo krepitev strateškega pristopa, vlaganja v digitalne kompetence, uporabo naprednih tehnologij ter razvoj podpornega okolja.
Ključne besede: digitalna zrelost, MSP, analiza razkoraka
Objavljeno v DKUM: 25.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Kalivost vrtne kreše kot indikator zrelosti komposta izrabljenega gobjega substrata : diplomsko delo
Anna Toplak, 2025, diplomsko delo

Opis: Kompost iz izrabljenega gobjega substrata (IGS) bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus (Jacq. ex Fr.) P. Kumm.) je pomemben vir za trajnostno kmetijstvo, saj omogoča recikliranje odpadnega materiala po pridelavi gob. V diplomskem delu smo s kalitvenim testom na vrtni kreši (Lepidium sativum L.) ocenjevali zrelost komposta. IGS smo kompostirali 84 dni, vzorčili na 14 dni in iz vzorcev pripravili vodne ekstrakte (1 : 10) za kalitvene teste v petrijevkah pri 25 °C. Analizirali smo indekse kalivosti in dolžino korenin ter nadzemnih delov rastlin. Skupna kalivost je bila pri vseh obravnavanjih visoka (95–99,9 %) in primerljiva s kontrolo (99,5 %). Jasne razlike so se pokazale pri indeksih kalitve, ki opišejo tudi dinamiko procesa: vzorci, kompostirani 14 in 28 dni, so izkazali fitotoksičnost, medtem ko so bili po 56 dneh rezultati primerljivi s kontrolo. V kasnejših obdobjih (70–84 dni) je kompost celo spodbujal rast nadzemnega dela, v celoti pa so bile rastline dolge 110–118 mm in primerljive s kontrolo (108 mm). Na podlagi rezultatov sklepamo, da IGS doseže primerno zrelost za uporabo kot gnojilo po najmanj 56 dneh kompostiranja.
Ključne besede: izrabljen gobji substrat, bukov ostrigar, zrelost komposta, vrtna kreša
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

3.
Vpliv značilnosti slovenskih proizvodnih podjetij na zrelost projektnega managementa : magistrsko delo
Jan Berden, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem raziskoval povezavo med zrelostjo projektnega managementa in značilnostmi slovenskih proizvodnih podjetij. V teoretičnem delu naloge sem predstavil projektni management, njegove ključne koncepte in modele s poudarkom na modelu zrelosti PMMM (Project Management Maturity Model). Predstavil sem tudi značilnosti proizvodnih podjetij, proizvodne dejavnike in njihov pomen za gospodarstvo. V praktičnem delu naloge sem analiziral podatke raziskave European Manufacturing Survey (EMS). Na osnovi teoretičnega znanja sem pripravil kriterije za razvrščanje podjetij po stopnjah zrelosti projektnega managementa. Rezultati kažejo, da večina sodelujočih podjetij v raziskavi dosega srednjo stopnjo zrelosti projektnega managementa. Na podlagi analiz sem potrdil tri raziskovalne hipoteze: (1) večja podjetja praviloma dosegajo višjo stopnjo zrelosti projektnega managementa; (2) podjetja, ki izdelujejo kompleksnejše izdelke, dosegajo višjo raven zrelosti projektnega managementa; in (3) podjetja z višjo stopnjo zrelosti več vlagajo v raziskave in razvoj. Analiza dokazuje, da ima projektni management pomembno vlogo v slovenskih proizvodnih podjetjih
Ključne besede: projektni management, zrelost projektnega managementa, slovenska proizvodna podjetja, kompleksnost izdelkov, raziskave in razvoj, EMS
Objavljeno v DKUM: 22.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Primerjava orodij in ocena digitalne zrelosti podjetja
Tjaša Božičnik, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo naslavlja ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij v kontekstu industrije 4.0. Namen dela je bil raziskati pomen digitalne zrelosti za podjetja, predstaviti razpoložljiva orodja za njeno ocenjevanje in izvesti empirično raziskavo na primeru izbranega podjetja. Področje raziskovanja se osredotoča na mala in srednje velika podjetja, ki se v procesu digitalne preobrazbe pogosto soočajo z omejitvami, kot sta pomanjkanje sredstev in strokovnega znanja ter odpor do sprememb. V okviru dela so bile prikazane teoretične osnove koncepta digitalne zrelosti, različne definicije, stopnje in pomen za podjetja. Predstavljena so bila različna orodja za ocenjevanje digitalne zrelosti, s posebnim poudarkom na orodjih DIH Slovenije in Gartnerjevem Digital Maturity Modelu, ki sta bila izbrana za uporabo v raziskavi. Empirična raziskava je temeljila na izvedbi poglobljenega intervjuja z izbranim podjetjem in uporabi izbranih orodij za oceno njegove digitalne zrelosti. Obsegala je oceno trenutnega stanja podjetja in identifikacijo ključnih področij za izboljšave. Rezultati so pokazali, da podjetje na določenih področjih že izkazuje napredek, vendar potrebuje dodatno pozornost na področjih razvoja digitalnih kompetenc zaposlenih in uvajanja naprednih tehnologij. Glavne ugotovitve magistrskega dela kažejo, da kombinacija orodij DIH Slovenije in Gartnerjevega modela omogoča celovit vpogled v digitalno zrelost podjetja. Poleg tega so bila oblikovana priporočila za podjetje, ki vključujejo sistematično razvijanje digitalnih strategij, povečanje naložb v tehnologije in krepitev usposabljanja zaposlenih. Zaključno delo tako prispeva k boljšemu razumevanju digitalne zrelosti podjetij ter ponuja praktična orodja in smernice za podjetja, ki se soočajo z izzivi digitalne preobrazbe.
Ključne besede: digitalna zrelost, industrija 4.0, digitalna preobrazba, orodja za oceno
Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

5.
Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko delo
Nastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo

Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

6.
Digitalna preobrazba v srednje velikem podjetju
Nina Bučinel, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo "Digitalna preobrazba v srednje velikem podjetju" preučuje vpliv digitalne preobrazbe na podjetje, ki se ukvarja s trgovino in večkanalnim poslovanjem s kupci v Srednji in Vzhodni Evropi. Osredotoča se na analizo organiziranosti informacijskega oddelka ter njegove vloge pri doseganju strateških ciljev podjetja skozi digitalno preobrazbo. Naloga izpostavlja vpliv sodobnih sprememb in izzivov na poslovni svet, še posebej po izbruhu pandemije Covid-19. Predstavi prilagoditev poslovne in IT strategije podjetja, vključno z uvedbo hibridnega dela in novih tehnologij. Teoretični del se posveča definiciji digitalne preobrazbe, njenemu pomenu, koristim in ključnim izzivom. Predstavi metodologijo in orodja za oceno stopnje zrelosti digitalne preobrazbe. Empirični del analizira organiziranost informacijskega oddelka, pregleda digitalno strategijo podjetja in implementacijo digitalne preobrazbe. Za oceno napredka se uporabi orodje za merjenje zrelosti. Zaključek ugotavlja napredek podjetja v digitalni preobrazbi, vendar izpostavi nekatere nezadovoljivosti in potrebo po prilagoditvah strategije. Predstavi predloge za izboljšave in kritično oceno uporabljenega orodja. Naloga prispeva k razumevanju vpliva digitalne preobrazbe v srednje velikih podjetjih ter k smernicam za uspešno implementacijo in spremljanje digitalnih strategij v prihodnosti.
Ključne besede: Digitalna preobrazba, digitalna strategija, digitalna zrelost podjetja, avtomatizacija procesov, večkriterijski model.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (991,07 KB)

7.
Ocenjevanje trajnostne in digitalne zrelosti v javnem zavodu
Pia Zakotnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje trajnostne in digitalne zrelosti javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana (v nadaljevanju Cene Štupar – CILJ). Namen raziskave je oceniti trenutno stanje trajnostnih in digitalnih praks v zavodu ter podati konkretne predloge za izboljšave. V ta namen so bile uporabljene različne metode, vključno z analizo obstoječega stanja, pregledom relevantne literature, primerjavo z dobrimi praksami ter ocenjevanjem zrelosti s pomočjo specifičnih ocenjevalnih orodij. Rezultati raziskave kažejo, da zavod že izvaja nekatere trajnostne in digitalne ukrepe, vendar je še vedno prostor za izboljšave. Predlagani so bili ukrepi za razvoj celovite okoljske strategije, krepitev digitalnih veščin med zaposlenimi, povečanje transparentnosti v upravljanju zavoda ter optimizacijo digitalnih rešitev. Priporočila so usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje okoljskega odtisa, izboljšanje digitalnih kompetenc ter povečanje učinkovitosti izobraževalnih in upravnih procesov. Zaključki raziskave poudarjajo pomembnost trajnostne digitalizacije kot ključnega elementa za dosego dolgoročne uspešnosti in družbene odgovornosti v javnem sektorju.
Ključne besede: trajnostni razvoj, digitalna preobrazba, javni zavod, digitalna zrelost, trajnostna digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

8.
Digitalizacija v računovodstvu
Danijela Urnaut, 2024, diplomsko delo

Opis: Sledi digitalizacije so vidne na vseh področjih našega življenja npr. v izobraževanju, družbenih omrežjih, najbolj pa se le-ta odraža v organizacijah, saj se morajo v skladu s hitrim spreminjanjem tehnologije nenehno prilagajati, če želijo ohraniti stik s konkurenco. V diplomskem delu je predstavljen vpliv digitalizacije na delo v računovodstvu. Gre za pregledno raziskavo, ki temelji na virih drugih avtorjev. Vse bolj napredujoč tehnološki napredek je pomembno vplival na poklic računovodje. Zahvaljujoč digitalizaciji in avtomatizaciji so sodobni računovodje postali učinkovitejši, natančnejši in temeljiti, s čimer se je spremenila tudi njihova vloga v organizaciji, in sicer dopolnila s funkcijo svetovalca in analitika, kar pa od njih terja nenehno učenje ob obvladovanje digitalnih znanj, saj trendi nenehno naraščajo. Diplomsko delo obravnava vpliv digitalizacije na organizacije, zlasti na računovodstvo, zajema pa tri glavne koncepte: digitizacijo, digitalizacijo in digitalno transformacijo ter raziskuje, kako digitalizacija spreminja delo in vlogo računovodij. Digitalizacija v računovodstvu nedvomno prinaša številne prednosti in izzive, ki lahko izboljšajo natančnost, učinkovitost in preglednost poslovanja. Ključno je, da organizacije skrbno načrtujejo prehod na digitalno računovodstvo, se prilagodijo spremembam in upoštevajo vse prednosti in slabosti, kar pa zahteva stalno izobraževanje zaposlenih in uvajanje novih varnostnih ukrepov. Na ta način lahko digitalizacija postane dragocen del prihodnosti računovodstva, ki bo pripomogel k boljši konkurenčnosti in uspešnosti organizacij. V diplomskem delu smo potrdili hipoteze, da digitalizacija pozitivno vpliva na poslovanje organizacij, poenostavlja računovodske postopke in pospešuje njihovo izvajanje. Kljub pomanjkanju literature v slovenskem jeziku in obsežnosti tematike, smo uspeli poudariti pomen digitalizacije za prihodnost računovodskega poklica, ki bo kombinacija tehnologije, avtomatizacije in človeških spretnosti. Digitalizacija v računovodstvu bistveno spreminja način dela, povečuje učinkovitost in zmanjšuje napake, vendar pa človeka v računovodstvu ne bo moč popolnoma nadomestiti, saj človeška presoja, izkušnje prilagodljivost, kreativnost in interakcija s strankami ostajajo ključnega pomena, ki pa jih računalniška tehnologija trenutno ne more nadomestiti. Digitalizacija v računovodstvu ponuja tudi številne perspektivne smeri tudi za prihodnje raziskovanje. Med ključne gotovo sodijo umetna inteligenca, strojno učenje, računovodstvo v oblaku, big data idr., kajti vse te smeri imajo potencial, da se izboljšajo računovodske storitve in prakse tudi v prihodnosti, hkrati pa prispevajo k boljšemu razumevanju in uporabi digitalnih tehnologij v računovodstvu.
Ključne besede: digitalizacija, digitalno računovodstvo, tehnologije v računovodstvu, digitalna zrelost, digitalna transformacija, računovodstvo v prihodnosti.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (979,33 KB)

9.
Pregled merjenja digitalne zrelostI MSP-jev
Tjaša Alegro, Urška Starc Peceny, Vita Petek, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V strokovnem prispevku bomo predstavili pregled iz literature o digitalni zrelosti podjetij, zlasti malih in sred-njih podjetij (v nadaljevanju MSP) in se osredotočili na problematiko merjena le te, saj ni uveljavljenega modela za merjenje digitalne zrelosti, ki bi ga lahko aplicirali na podjetja iz različnih sektorjev. Predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks digitalizacije in načinov merjenja, ki so se jih posluževali predvsem v turističnem sektorju po svetu. Po pregledu več različnih vprašalnikov za merjenje digitalne zrelosti, ki so na voljo na spletu, ugotavljamo, da so vprašalniki neprilagojeni za različne sektorje in zlasti za področje turizma, predlagamo nekaj poudarkov za vprašalnike, ki bi omogočili boljši vpogled v trenutno stanje na področju digitaliziranosti turističnih MSP-jev. V Sloveniji so se digitalne preobrazbe lotili celovito in se podjetjem ponuja tudi vavčarje za različna področja, na primer za dvig digitalnih kompetenc, potreba po katerih se je še posebej pokazala v času pandemije Covid-19, za digitalni marketing, za pripravo digitalnih strategij in za kibernetsko varnost. Prav tako je v Sloveniji DIH oblikoval vprašalnik za merjenje digitalne zrelosti podjetij, ki je razdeljen na več sklopov, podjetjem pa je po zaključku vprašalnika posredovana strategija oziroma nasveti za izboljšave na različnih področij delovnega procesa podjetja.
Ključne besede: digitalna zrelost, merjenje digitalne zrelosti, MSP, turizem, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Ocenjevanje digitalne zrelosti na primeru
Katja Jamnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Doseganje boljše digitalne zrelosti je ena izmed pomembnejših nalog za uspeh podjetij v današnjem digitalnem poslovnem okolju. S podjetju prilagojenimi priporočili, kot so učinkovito upravljanje podatkov, digitalizacija procesov, vzpostavitev agilnih struktur, zagotavljanje varnosti in kontinuirano izobraževanje zaposlenih lahko orodja za merjenje digitalne zrelosti pomagajo podjetjem doseči višjo stopnjo digitalne zrelosti. Podjetja, ki se aktivno posvetijo digitalni preobrazbi, so bolj odporna v prihodnosti in bodo lažje izkoristila številne prednosti, ki jih prinaša digitalizacija. Zato je pomembno, da se podjetja zavedajo pomena merjenja digitalne zrelosti, da sprejmejo priporočila in se osredotočijo na dvig svoje digitalne zrelosti. Potreba po ocenjevanju digitalnih zrelosti je v zadnjih letih poskrbela za razvoj novih modelov, ki merijo digitalno zrelost podjetij in hkrati podajo priporočila za nadaljnji razvoj. Ti modeli ponujajo pregled nad različnimi vidiki digitalne preobrazbe, kot so tehnologija, kultura, procesi in strateško vodenje. Na podlagi ocene lahko podjetje prepozna svoje močne in šibke točke ter načrtuje ustrezen razvoj. Enega izmed dostopnejših modelov smo v magistrski nalogi na primeru izbranega podjetja testirali tudi mi. Ugotovili smo, da lahko podjetje z izbiro primernega modela bolje oceni svojo digitalno zrelost, kar lahko pripomore k boljši strategiji digitalnih vsebin, optimizaciji poslovanja in kreiranja novih izdelkov ter storitev.
Ključne besede: digitalna transformacija, digitalna zrelost, digitalizacija, zrelostni modeli, ocenjevanje digitalne zrelosti
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 10.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici