| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Pregled merjenja digitalne zrelostI MSP-jev
Tjaša Alegro, Urška Starc Peceny, Vita Petek, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V strokovnem prispevku bomo predstavili pregled iz literature o digitalni zrelosti podjetij, zlasti malih in sred-njih podjetij (v nadaljevanju MSP) in se osredotočili na problematiko merjena le te, saj ni uveljavljenega modela za merjenje digitalne zrelosti, ki bi ga lahko aplicirali na podjetja iz različnih sektorjev. Predstavili bomo nekaj primerov dobrih praks digitalizacije in načinov merjenja, ki so se jih posluževali predvsem v turističnem sektorju po svetu. Po pregledu več različnih vprašalnikov za merjenje digitalne zrelosti, ki so na voljo na spletu, ugotavljamo, da so vprašalniki neprilagojeni za različne sektorje in zlasti za področje turizma, predlagamo nekaj poudarkov za vprašalnike, ki bi omogočili boljši vpogled v trenutno stanje na področju digitaliziranosti turističnih MSP-jev. V Sloveniji so se digitalne preobrazbe lotili celovito in se podjetjem ponuja tudi vavčarje za različna področja, na primer za dvig digitalnih kompetenc, potreba po katerih se je še posebej pokazala v času pandemije Covid-19, za digitalni marketing, za pripravo digitalnih strategij in za kibernetsko varnost. Prav tako je v Sloveniji DIH oblikoval vprašalnik za merjenje digitalne zrelosti podjetij, ki je razdeljen na več sklopov, podjetjem pa je po zaključku vprašalnika posredovana strategija oziroma nasveti za izboljšave na različnih področij delovnega procesa podjetja.
Ključne besede: digitalna zrelost, merjenje digitalne zrelosti, MSP, turizem, digitalizacija
Objavljeno v DKUM: 24.01.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (24,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Ocenjevanje digitalne zrelosti na primeru
Katja Jamnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Doseganje boljše digitalne zrelosti je ena izmed pomembnejših nalog za uspeh podjetij v današnjem digitalnem poslovnem okolju. S podjetju prilagojenimi priporočili, kot so učinkovito upravljanje podatkov, digitalizacija procesov, vzpostavitev agilnih struktur, zagotavljanje varnosti in kontinuirano izobraževanje zaposlenih lahko orodja za merjenje digitalne zrelosti pomagajo podjetjem doseči višjo stopnjo digitalne zrelosti. Podjetja, ki se aktivno posvetijo digitalni preobrazbi, so bolj odporna v prihodnosti in bodo lažje izkoristila številne prednosti, ki jih prinaša digitalizacija. Zato je pomembno, da se podjetja zavedajo pomena merjenja digitalne zrelosti, da sprejmejo priporočila in se osredotočijo na dvig svoje digitalne zrelosti. Potreba po ocenjevanju digitalnih zrelosti je v zadnjih letih poskrbela za razvoj novih modelov, ki merijo digitalno zrelost podjetij in hkrati podajo priporočila za nadaljnji razvoj. Ti modeli ponujajo pregled nad različnimi vidiki digitalne preobrazbe, kot so tehnologija, kultura, procesi in strateško vodenje. Na podlagi ocene lahko podjetje prepozna svoje močne in šibke točke ter načrtuje ustrezen razvoj. Enega izmed dostopnejših modelov smo v magistrski nalogi na primeru izbranega podjetja testirali tudi mi. Ugotovili smo, da lahko podjetje z izbiro primernega modela bolje oceni svojo digitalno zrelost, kar lahko pripomore k boljši strategiji digitalnih vsebin, optimizaciji poslovanja in kreiranja novih izdelkov ter storitev.
Ključne besede: digitalna transformacija, digitalna zrelost, digitalizacija, zrelostni modeli, ocenjevanje digitalne zrelosti
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
Analiza vplivov kritičnih dejavnikov uspeha in zrelosti podjetja na življenjski cikel upravljanja dokumentarnega sistema
Sandra Jordan, 2023, doktorska disertacija

Opis: Če želijo podjetja ostati konkurenčna na trgu se morajo aktivno ukvarjati z digitalizacijo procesov in poiskati procese v podjetjih, ki so zamudni in jih nadomestiti z digitalnimi različicami, hkrati pa poskrbeti, da proces ustreza vsem potrebnim standardom in zakonom. Karna (2016) opredeljuje poslovni proces kot niz dejavnosti s specifičnim vložkom na začetku in rezultatom na koncu procesa. Nadalje digitalizacijo poslovnega procesa definira kot pretvorbo niza analognih vhodov in izhodov procesa v elektronske ali digitalne ter navaja, da sta za uspeh ključna jasna vizija in natančno opredeljen strateški načrt. V splošnem digitalizacija pomeni podporo poslovnemu procesu s pomočjo razpoložljivih informacijskih tehnologij (Toman, 2018). Ensiger s soavtorji (2016) vidijo digitalizacijo predvsem kot podporo za doseganje višje učinkovitosti, boljše dobičkonosnosti in produktivnosti ter kot pomoč pri zniževanju stroškov poslovanja. Koščak (2017) pravi, da je namen digitalizacije odpraviti ponavljajoče se naloge zaposlenih in jim tako omogočiti opravljanje nalog, ki so ključne za poslovanje podjetja. Organizacija Ernst & Young (2021) poudarja, da digitalizacija procesov ponuja nove načine in priložnosti za podjetja/banke in s tem konkurenčno prednost pred drugimi. Pomembno vlogo pri digitalni transformaciji imajo poslovne informacijske rešitve, s katerimi podjetja digitalizirajo svoje poslovne procese in delovne tokove. Najpomembnejše poslovne informacijske rešitve, ki se izvajajo v podjetjih, so (Sternad Zabukovšek idr., 2020): rešitve ERP (Enterprise Resource Planning), rešitve CRM (Customer Relationship Management), rešitve SCM (Supply Chain Management), DMS (Document Management System), rešitve BPM (Business Process Management), rešitve HRM (Human Resource Management), rešitve MES (Manufacturing Execution System) itd. Klasično upravljanje dokumentov ne more slediti potrebam trga, če želimo imeti agilno in sodobno podjetje. Zato morajo podjetja zaposlenim ponuditi rešitev, ki jim bo omogočala skrbno hranjenje in arhiviranje dokumentacije, hkrati pa jim dati dovolj časa za opravljanje glavnih dnevnih nalog. DMS ni le praktična programska aplikacija, ampak omogoča predvsem digitalizacijo poslovnih procesov. Podjetja, ki uporabljajo DMS imajo sledeče prednosti: implementirajo digitalne procese, avtomatizirajo poteke dela, omogočijo odločitve, ki temeljijo na podatkih, povečajo učinkovitost in prilagodljivost ter zagotovijo podatkovno in pravno varnost (Easy Software, 2020). Kot vsi vemo, upravljanje dokumentov ne vpliva le na delovne tokove v podjetjih, prihranke in prilagajanje potrebam trga, ampak vpliva tudi na okolje (Docxellent, 2019). Vpliv proizvodnje papirja in uporabe papirja v vsakdanjem poslovanju je v preteklih letih zelo obremenil okolje. Zato je uporaba DMS danes že skoraj obvezna programska oprema vsakega podjetja, če želi biti konkurenčno na trgu in je zagotovo dober korak v pravo smer. Dognanja iz teoretičnega dela in empirične raziskave bodo podjetjem omogočila boljšo pripravo na uvedbo DMS (upoštevajoč zrelost, KDU, stopnjo družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja), naprednejšo uporabo DMS ter s tem višjo učinkovitost in uspešnost podjetij, kakor tudi zaprla vrzel glede delno uspešnih oziroma neuspešnih uvedb DMS.
Ključne besede: DMS, KDU, zrelost podjetja, družbena odgovornost, trajnostni razvoj.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (6,56 MB)

4.
Priročnik primerov pedagoške prakse poučevanja in učenja na univerzitetnem nivoju z osredotočenostjo na naravoslovno-matematična področja
Drago Bokal, Eva Klemenčič, Robert Repnik, 2022, priročnik

Opis: Priročnik primerov pedagoške prakse poučevanja in učenja na univerzitetnem nivoju z osredotočenostjo na naravoslovno-matematična področja je namenjen vsem visokošolskim učiteljem in sodelavcem, ki želijo v svoj pedagoški proces vpeljati preverjene pedagoške prakse z namenom izboljšati študijski uspeh in opolnomočiti študente z ustreznimi kompetencami za njihovo nadaljnjo karierno pot. V priročniku predstavimo proces usvajanja znanja od odkrivanja do uporabe skozi lestvico stopenj zrelosti tehnologij. Pri tem želimo poudariti omejenost virov kot so znanje, inteligenca, čustvena inteligenca, empatija, čas, pozornost, zaupanje in pomen njihovega optimalnega izkoriščanja. Skozi konkretne primere učinkovitih pedagoških praks želimo vzpodbuditi visokošolske učitelje in sodelavce, da v pedagoški proces vpeljejo sodobne metode učenja in jih kombinirajo s tradicionalnimi.
Ključne besede: univerzalni model procesa, tehnološka zrelost, učinkovite pedagoške prakse, naravoslovje, matematika
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 616; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Validacija večkriterijskega modela za oceno digitalne zrelosti podjetja
Leja Guzelj, 2022, magistrsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih je tehnologija napredovala s svetlobno hitrostjo. Ves ta napredek za mala in srednje velika podjetja ni bil enostaven, saj so se morala stalno prilagajati in biti v koraku s časom. Pogosto se zgodi, da podjetja digitalizaciji poslovanja niso uspela slediti iz več razlogov, kot je npr. pomanjkanje denarja, znanja, ljudi in časa. Nekaterim je tako že uspelo doseči digitalno zrelost, drugim pa zaenkrat še ne. Da bi dobili finančno pomoč za digitalizacijo poslovanja, morajo podjetja najprej pridobiti oceno svoje digitalne zrelosti, kar lahko storijo z različnimi modeli za ocenjevanje digitalne zrelosti podjetij. Stroka je do danes razvila kar nekaj takšnih modelov, ki pa niso najbolj primerni za mala in srednje velika podjetja, temveč bolj za velike, prodajno usmerjene organizacije. V tem magistrskem delu smo validirali večkriterijski odločitveni model za oceno digitalne zrelosti malih in srednje velikih podjetij v programu DEXi. Z uporabo kvalitativne metodologije DEX za podporo odločanju, s katero lahko vrednotimo in analiziramo različne alternative (Bohanec in drugi, 2013), smo analizirali in med seboj primerjali nekaj izbranih podjetij in njihovo digitalno zrelost. Podjetja so odgovorila na anketne vprašalnike, sestavljene na podlagi našega modela DEX, odgovore pa smo nato vnesli v naš odločitveni model v program DEXi in ga na ta način tudi validirali. Po validaciji smo model ovrednotili in podali predloge za njegovo izboljšavo.
Ključne besede: digitalna zrelost, odločitveni model, metodologija DEX, DEXi, validacija odločitvenega modela, mala in srednje velika podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.03.2022; Ogledov: 1048; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

6.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na naravno redčenje, mikroklimatske in svetlobne razmere v nasadu ter parametre kakovosti jabolk (Malus domestica Borkh.) : doktorska disertacija
Marinka Brglez Sever, 2021, doktorska disertacija

Opis: V intenzivnem nasadu jablan sorte ‘Braeburn Maririred’, v Brezju pri Oplotnici, smo raziskovali vpliv različnih barv protitočnih mrež na spektralne značilnosti svetlobe (transmisijo in refleksijo) in njenega vpliva na vegetativne in generativne kazalce razvoja ter parametre zrelosti in kakovosti. V štiriletni raziskavi smo preučevali vpliv interakcije med nekaterimi geomorfološkimi značilnostmi nasada (nadmorsko višino in naklonom terena) in svetlobo ter mikroklimatskimi razmerami v nasadu. Obravnavanja so predstavljala različne barve protitočnih mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna mreža), ki so imele enake tehnične lastnosti, ter nepokriti del nasada – kontrola. Rezultati potrjujejo statistično značilno zmanjšanje fotosintetskega aktivnega sevanja (PPFD) pod protitočnimi mrežami, najizraziteje pod modro in rdečo mrežo (v povprečju za 38,7 in 45,6 %). Rdeča, modra in zelena mreža vplivajo na različne spektre svetlobnega sevanja, medtem ko imata črna in siva mreža v celotnem območju svetlobnega sevanja enako refleksijo in transmisijo. Barva mreže nima enoznačnega vpliva na mikroklimatske razmere (povprečna temperatura zraka, minimalna temperatura zraka, maksimalna temperatura zraka, relativna zračna vlaga, temperatura rosišča, temperaturna točka vodne kapljice in toplotni indeks) razen na maksimalno temperaturo zraka pod modro mrežo, ki je bila v povprečju za 0,6 °C višja. Uporaba protitočnih mrež zmanjšuje hitrost vetra (v povprečju za 56,3 %) in pretok zraka (v povprečju za 63,4 %) ter izrazito spreminja razporeditev padavin v primeru močnega deževja ali rosenja. Geomorfološke lastnosti nasada so v pozitivni povezanosti z naklonom terena in PPFD. Prisotnost in barva protitočne mreže ne vplivata na vigor jablan in vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko uporaba protitočnih mrež lahko vpliva na začetek zorenja (nižji škrobni indeks). Protitočne mreže, ne glede na barvo, pospešujejo naravno junijsko redčenje plodičev, kar lahko vpliva na velikost plodov, ki je odvisna tudi od obremenjenosti dreves. Manjša trdota plodov je v primeru uporabe protitočnih mrež posledica večjega naravnega redčenja pod mrežo oz. vremenskih razmer v nasadu. Mreže nimajo neposrednega vpliva na dinamiko zorenja (Streifov indeks zrelosti) in na razlike v barvi plodov. Kljub temu lahko modra, kot tudi rdeča in zelena mreža, vplivajo na hitrejšo dinamiko razvoja krovne barve plodov. Vpliv najpogosteje uporabljenih črnih protitočnih mrež na kakovost in zrelost plodov se ne razlikuje od drugih barvnih mrež.
Ključne besede: jablana, barvne protitočne mreže, mikroklima, refleksija, transmisija, kakovost, barva, zrelost, nadmorska višina terena, naklon terena
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

7.
Krepitev organizacijske zrelosti projektnega managementa v skupini veplas
Petra Tomić, 2021, magistrsko delo

Opis: V svetu se vsakodnevno dogajajo spremembe, ki vplivajo na delovanje organizacije. Vsaka organizacija, ki želi uspešno delovati v svetu konstantnih sprememb, mora na te spremembe odreagirati hitro in učinkovito. Najbolj učinkovit način za odzivanje na spremembe v organizaciji je projektni management. Organizacije zato vedno več poudarka posvečajo rasti in razvoju le tega. Krepitev projektne kulture znotraj organizacije je postala ena izmed temeljnih nalog managementa. Zrelost projektnega managementa v organizaciji presojamo s pomočjo zrelostnih modelov. Poznamo veliko različic zrelostnih modelov, saj je glede na število in raznolikost organizacij v svetu nemogoče definirati zrelostni model, ki bi bil primeren za vse. S pomočjo presoje zrelosti projektnega managementa lahko nato organizacija opredeli ukrepe za rast in razvoj.
Ključne besede: projektni management, organizacijska zrelost projektnega managementa, srednje velika podjetja, optimizacija, temeljne funkcije managementa
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 913; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

8.
Stopnja digitalne zrelosti slovenskih podjetij
Mateja Orešek, 2020, magistrsko delo

Opis: Ker v današnjem času digitalne tehnologije drastično preoblikujejo industrijo v vseh panogah, si mnoga podjetja prizadevajo za obsežne spremembe, da bi ujela prednosti teh trendov, ali preprosto, da bi bila v koraku s konkurenti. Digitalna preobrazba je kulturna, organizacijska in operativna sprememba organizacije, industrije ali ekosistema s pametnim povezovanjem digitalnih tehnologij, procesov in kompetenc na vseh ravneh in funkcijah na stopenjski in strateški način. V teh tezah podrobneje opisujemo model digitalne zrelosti podjetij in naklonjenost digitalni transformaciji. V skladu s tem preučujemo anketna poročila slovenskih podjetij, da ugotovimo razmerja med digitalno zrelostjo in industrijo podjetja (IT oziroma ne-IT) ter velikostjo podjetja in naložbami v zvezi z digitalizacijo. Zanimivo je, da v vseh treh pregledanih temah raven korelacije ni statistično pomembna. Rezultati magisterskega dela so zato pomembni za nadaljnje raziskave za ugotavljanje razmerja med lastnostmi digitalizacije v podjetju.
Ključne besede: Digitalna preobrazba, digitalna zrelost, digitalizacija, stopnja zrelosti, Slovenska podjetja
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 1247; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (849,04 KB)

9.
Spolni napad na mladoletno osebo - aktualne dileme in sodna praksa : magistrsko delo
Nika Napotnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Spolni napad na mladoletno osebo predstavlja eno izmed najbolj zavržnih dejanj, pri katerem se poseže v spolno nedotakljivost otrok. Inkriminacija spolnega napada na mladoletno osebo je pomemben del veljavnega spolnega kazenskega prava. Pomemben napredek v razvoju varovanja spolne integritete otrok je bil narejen šele v zadnjih 15. letih, ko so razvite države sprejele ustrezne zakone in novelirale že sprejete zakone na način, da so med drugim v ospredje postavile tudi varovanje spolne nedotakljivosti otrok oziroma mladoletnih oseb. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da bo varoval spolno integriteto osebe mlajše od 15 let, saj ta glede na svojo starost in zrelost sama naj ne bi bila zmožna razumetni pomena in posledic spolnosti. Spolna zloraba je definirana kot vsaka spolna interakcija brez volje žrtve, brez soglasja ali pa je storjena na agresiven, izkoriščevalen, manipulativen ali grozeč način. Zlasti otroci so lahke žrtve, katere je moč prepričati v neprimerna spolna ravnanja, saj storilci kaznivih dejanj spolnega napada na mladoletnike uporabljajo različne tehnike podkupovanja in prigovarjanja žrtve. Sama inkriminacija spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, vsebovana v Kazenskem zakoniku temelji na Konvenciji o otrokovih pravicah in pravnih aktih Evropske unije, katere zavezujejo države članice, da sprejmejo ustrezno zakonodajo, na podlagi katere bodo otroci varovani pred vsakim spolnim ravnanjem proti njihovi volji. Ker pa v zakonski okvir potencialnih žrtev kaznivega dejanja spadajo tako majhni otroci kakor tudi pubertetniki pred dopolnjenim 15. letom starosti, je zakonodajalec moral zakonsko urediti izjemo, ki ne predstavlja protipravnega ravanja v primeru spolnih ravnanj vrstnikov. Sama ureditev zakonodajalca je ponesrečena glede na samo zakonsko besedilo, saj je potrebno za izključitev protipravnosti ravnanja vrstnikov izpolniti dva zakonska pogoja, to sta sorazmerno starost ter zrelost. Prav zaradi absolutno določene starostne nesposobnosti odločanja o spolnem življenju, katero je zakonodajalec postavil na dopolnjeno 15. leto, se je s strani teoretikov vzbudila kritika neprimerne odločitve zakonodajalca, gledano na zakonsko določbo o kazenski odgovornosti, katero dosežejo posamezniki z dopolnjenim 14. letom starosti. Pri absolutno določeni starostni meji zakonodajalec v obzir ne vzame elementa zrelosti in telesne razvitosti, kar bi bilo potrebno, da bi se izognili diskriminaciji na podlagi starosti. Sodna praksa slovenskih sodišč dosledno varuje načelo spolne samoodločbe posameznika, še posebej pa otrok, v kolikor do sodnega postopka sploh pride, saj je večina storilcev z žrtvijo v sorodnem razmerju, kar posledično pomeni, da veliko primerov zaradi strahu žrtve spolne zlorabe niti ne naznani.
Ključne besede: Otrok, mladostnik, zrelost, pedofilija, spolna nedotakljivost, primerljiva starost.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1519; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (637,10 KB)

10.
Zrelost projektnega managementa v velikih slovenskih logističnih podjetjih
Igor Grofelnik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V današnjem času se organizacije zavedajo, da projektni način dela prinaša številne prednosti. S projektnim načinom dela so namreč organizacije prilagodljivejše ter se lažje in hitreje prilagajajo željam in potrebam potrošnikov. Hkrati pa krepijo in izboljšujejo svoj položaj na trgu. Cilj magistrskega dela je bil raziskati in določiti stopnjo zrelosti projektnega managementa v velikih slovenskih logističnih podjetjih. V teoretičnem delu smo podrobno proučili teorijo s področja projektov, projektnega managementa in izbranih zrelostnih modelov. Osredotočili smo se na dva modela zrelosti projektnega managementa, in sicer »Portfolio, Programme and Project Management Maturity Model (P3M3)« in »Project Management Maturity Model (ProMMM)«. Za namene empirične raziskave smo izdelali vprašalnik, ki je temeljil na izbranih in predstavljenih modelih, ter izvedli spletno anketo v velikih slovenskih logističnih podjetjih. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirane organizacije v povprečju dosegajo srednje visoko stopnjo zrelosti projektnega managementa. Izračunana povprečna ocena po modelu P3M3 je namreč organizacije uvrstila v zrelostno raven 3, kar pomeni, da je v anketiranih organizacijah moč zaznati ustrezno opredeljen proces projektnega managementa. Povprečna ocena po modelu ProMMM pa anketirane organizacije v povprečju uvršča v raven »Novice«, kar pomeni, da so projekti v organizacijah sicer prisotni, vendar projektna kultura še ni zaživela v pravem pomenu. Glede na rezultate raziskave lahko trdimo, da se organizacije zavedajo pomena projektnega managementa, vendar pa še vedno obstaja prostor za izboljšave.
Ključne besede: projekt, zrelost, projektni management, model, P3M3, ProMMM
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 1326; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1008,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici