1. Hladilnica in zorilnica za goveje meso - dry ager : diplomsko deloJure Špital, 2024, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava načrtovanje in izdelavo komore za suho zorenje mesa, s poudarkom na elektroniki hladilnice in krmiljenju kontrolirane atmosfere za goveje meso. V delu so podrobno opisani ključni pogoji za optimalno zorenje, kot so natančna kontrola temperature, vlažnosti in kroženja zraka. Za vzdrževanje teh pogojev je izbran mikrokrmilnik STM32F746, ki nadzoruje celoten sistem. Poleg tega je za merjenje in regulacijo vlage ter temperature uporabljen senzor SHT31, ki zagotavlja natančne podatke o pogojih v hladilnici. Sistem vključuje tudi končno stikalo, ki spremlja stanje vrat.
V delu so predstavljeni izbor komponent, načrtovanje in izdelava elektronskega vezja ter razvoj programske opreme, ki omogoča avtomatizirano upravljanje sistema. Projekt združuje strojne in programske komponente, ki zagotavljajo učinkovito in zanesljivo rešitev za suho zorenje mesa, kar prispeva k izboljšanju teksture in okusa končnega izdelka. Eden pomembnejših dejavnikov pri ohranjanju nekontaminirane atmosfere je tudi razkuževanje prostora z germicidno UVC svetilko, ki razkužuje prostor po vsakem odprtju vrat za časovni okvir 10 minut.
Ključne besede: mikrokrmilnik, kontrolirana atmosfera, elektronski sistem, suho zorenje mesa, hladilna komora
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 75
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Vpliv medvrstne hibridizacije na kemijsko sestavo bezgov : doktorska disertacijaNataša Imenšek, 2022, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Objavljeno v DKUM: 28.02.2022; Ogledov: 1360; Prenosov: 90
Celotno besedilo (17,29 MB) |
3. Avtomatizacija sezonske sušilnice suhomesnatih izdelkov : diplomsko deloGašper Laznik, 2021, diplomsko delo Opis: Sušenje in zorenje mesnin je zahteven tehnološki postopek, ki je tesno povezan z izkušnjami in praktičnimi znanji ljudi, ki se ukvarjajo s tem procesom. V nalogi je bilo realizirano tehnološko opremljanje sušilnega in zorilnega prostora, ki omogoča regulacijo najpomembnejših parametrov procesa zorenja in sušenja mesnin. S tem smo povečali ekonomičnost in nadzor ter posledično zmanjšali rizičnost izvedbe procesa.
Ključne besede: Regulacija, nadzor, sušenje, zorenje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 997; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,96 MB) |
4. Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjemŽana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 2510; Prenosov: 110
Celotno besedilo (576,63 KB) |
5. Vsebnost oksalatov v plodovih različnih genotipov bezgaJana Pernek, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Bezgi predstavljajo zelo razširjeno skupino rastlinskih vrst. V Evropi je najbolj znan in razširjen črni bezeg (Sambucus nigra L.). Jagode tega bezga uporabljajo v proizvodnji želejev, marmelad, sirupov, sladoledov in različnih pijač. Plodovi namreč vsebujejo veliko koristnih snovi kot so različni sladkorji, organske kisline, vitamini, minerali in polifenoli. Bezgove jagode vsebujejo tudi antinutriente, ki so v človekovi prehrani v prevelikih količinah nezaželeni in škodljivi za zdravje. Med antinutriente spadajo tudi oksalati. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost celokupnih in vodotopnih oksalatov v jagodah različnih medvrstnih križancev bezga, ki so bile pobrane v različnih stopnjah zrelosti. Celokupne oksalate smo ekstrahirali z 2M HCL, za ekstrakcijo vodotopnih pa smo uporabili vodo. Koncentracije oksalatov smo izmerili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) povezano s PDA detektorjem. Najvišjo vsebnost vodotopnih oksalatov (61,7 mg/100 g suhe snovi) smo izmerili pri medvrstnem križancu ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI)), najnižjo pa pri JA×NI (16,3 mg/100 g suhe snovi). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v vsebnosti celokupnih, vodotopnih in netopnih oksalatov med zelenimi in zrelimi jagodami.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, oksalati, celokupni, vodotopni, netopni, zorenje
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1217; Prenosov: 169
Celotno besedilo (1007,30 KB) |
6. UGOTAVLJANJE LASTNOSTI NEKATERIH SORT NAMIZNEGA GROZDJAMarko Mramor, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letu 2015 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, proučevali dolžino vegetacije in senzorične lastnosti grozdja 81 namiznih sort. Dolžine vegetacije posameznih sort smo določili s pomočjo sistema BBCH. Proučevane sorte smo razdelili na zelo rane, rane, srednje pozne, pozne in zelo pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Senzorično oceno smo opravili s pomočjo degustacije grozdja posamezne sorte v tehnološki zrelosti (65 do 75 °Oe). V obdobju med 11. 8. 2015 in 22. 9. 2015 smo opravili pet degustacij. Sorte smo razdelili glede na barvo jagodne kožice in izvor (vinifera sorte ali medvrstni križanci). Dolžina vegetacije je trajala v povprečju 155 dni pri belih, 135 dni pri roza in 140 dni pri modrih sortah. Odporne sorte se po kakovosti niso razlikovale od sort Vitis vinifera L., saj pri senzorični oceni nismo ugotovili statistično značilnih razlik med njimi. Poskus je pokazal, da so za pridelavo v Sloveniji primerne tako bele kot modre in roza sorte namiznega grozdja.
Ključne besede: vinska trta, namizno grozdje, zorenje, odporne sorte
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 2129; Prenosov: 275
Celotno besedilo (842,86 KB) |
7. Visokotemperaturna stabilnost mikrostrukture hitro strjene zlitine Cu-ZrIvan Anžel, Alojz Križman, 1997, izvirni znanstveni članek Opis: S postopkom hitrega strjevanja lahko v zlitinskih sistemih zmanjšamo stopnjo izcejanja in velikosti zrn, ali pa dosežemo celo prenasičeno trdno raztopino. Atomizirani prahovi in hitro strjeni trakovi so v nadaljevanju procesa navadno izpostavljeni visokim temperaturam (sintranje, ekstruzija, itd.). Uporabna vrednost hitrega strjevanja je zato pri posameznem zlitinskem sistemu pogosto odvisna tudi od visokotemperaturne stabilnosti hitro strjene mikrostrukture in odpornosti delcev utrjevalne faze na rast. Z raziskavami visokotemperaturne stabilnosti mikrostrukture hitro strjenih trakov smo za zlitino Cu-Zr določili kinetiko in aktivacijsko energijo rasti delcev intermetalne faze. V prispevku predstavlejni rezultati kažejo, da je rast delcev kontrolirana z volumsko difuzijo cirkonija, in da velja zveza r3~t pri vseh raziskanih temperaturah.
Ključne besede: metalurgija, zlitina Cu-Zr, hitro strjevanje, Ostwaldovo zorenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2270; Prenosov: 78
 Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. |
10. |
