| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OSVEŠČENOST LJUDI O PREPREČEVANJU MIŠJE MRZLICE
Maja Razboršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Hantavirusi so razširjeni po vsem svetu. So skupina bolezni, ki povzročajo mišjo mrzlico. V Evropi in Aziji se srečujemo z mišjo mrzlico z renalnim sindromom, v Ameriki pa z mišjo mrzlico s pljučnim sindromom. Bolezen prenašajo glodavci, kot so miši, podgane in voluharice. Zbolijo lahko odrasli in otroci, ki pridejo v stik z okuženim glodavcem. Namen diplomskega dela je predstaviti osveščenost ljudi o mišji mrzlici in preprečevanje mišje mrzlice. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, uporabili smo anketni vprašalnik. V raziskavi so sodelovali naključno izbrani ljudje iz Maribora in okolice. Dobljene podatke smo pregledali in analizirali. V raziskavi, ki smo jo izvedli, smo ugotovili, da anketirani poznajo bolezen oz. so že slišali zanjo, poznajo najpogostejše simptome, kot so glavobol, vročina, mrzlica, bruhanje in slabost. Prepoznali so dejavnike tveganja za okužbo in ukrepe za preprečevanje bolezni kakor tudi, da so vdihovanje iztrebkov, pospravljanje kleti, garaž, hlevov, delo na travnikih in ugriz glodavca dejavniki tveganja za okužbo. Prav tako poznajo ukrepe za preprečevanje, saj bi za čiščenje prostorov uporabili zaščitna sredstva, kot so maske in rokavice. Anketirani vedo, da je treba hrano shranjevati tako, da je glodavcem onemogočen dostop, in poznajo deratizacijo kot ukrep preprečevanja. Iz narejenih raziskave in pregledane literature smo ugotovili, da za mišjo mrzlico pogosteje zbolijo mlajši moški in redkeje otroci. Ljudje se okužijo z vdihovanjem iztrebkov glodavcev, do okužbe lahko pride tudi, če pridemo v stik z urinom, iztrebki ali njihovimi gnezdi, nato pa se z umazanimi rokami dotaknemo oči, ust in/ali nosu. Bolezen lahko preprečimo z upoštevanjem navodil in izvajanjem ukrepov za preprečevanje mišje mrzlice. Pri tem je pomembna vloga medicinske sestre, da deluje zdravstvenovzgojno pri ozaveščanju o mišji mrzlici in ukrepih za njeno preprečevanje. Smiselno bi bilo narediti še kakšne obsežnejše raziskave glede ozaveščenosti ljudi o mišji mrzlici, o preprečevanju mišje mrzlice ter o učinkovitosti ukrepov za preprečevanje in učinkovitosti načinov obveščanja ljudi.
Ključne besede: hantavirusi, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom, infekcijske bolezni, mišja mrzlica, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, zoonoze.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 1435; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

2.
Razširjenost in izvajanje ukrepov za preprečevanje zoonoz v Sloveniji
Emina Reisman, 2010, diplomsko delo

Opis: Vloga medicinske sestre pri izvajanju preventive pred zoonozami je bil izziv za izdelavo diplomskega dela. Opisali smo številne naloge, ki jih medicinska sestra opravi v okviru cepljenja pred nalezljivimi boleznimi, ki jih povzročajo zoonoze in v okviru zdravstvene vzgoje z upoštevanjem potreb posameznika. Zoonoze so bolezni živali, ki se lahko prenašajo na človeka preko fecesa, mesa, mleka, jajc in ostalih izločkov. Boj zoper zoonoze terja poleg zdravljenja bolezni še posebne obsežne ukrepe pri zatiranju teh bolezni. Najučinkovitejši preventivni ukrep pred zoonozami je vsekakor cepljenje. Cepljenje (vakcinacija) je poseg v človekov organizem, s katerim z vnašanjem antigena v telo sprožimo tvorbo protiteles proti določeni nalezljivi bolezni. Je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje, obvladovanje in zatiranje bolezni. V Sloveniji je cepljenje obvezno in se sistematično in kontinuirano izvaja v skladu s predpisano zakonodajo. V diplomskem delu smo predstavili vlogo medicinske sestre pri izvajanju ukrepov za preprečevanje zoonoz v Sloveniji. Prav tako smo preučili izbrane zoonoze, ki se pri nas najpogosteje pojavljajo, za pet letno obdobje. Te bolezni, ki jih povzročajo zoonoze, so steklina, tetanus, leptospiroza in vročica q. Dobljene rezultate smo preučili in grafično prikazali. Rezultati raziskave so pokazali, da so nekatere zoonoze še vedno v porastu. Pogostost pojavljanja je zelo različna glede na posamezno bolezen in posamezno območje po Sloveniji. Tetanus se najpogosteje pojavlja na območju Celja, leptospiroza na območju Murske Sobote, Ljubljana pa izstopa po pojavljanju vročice q.
Ključne besede: zoonoze, nalezljive bolezni, zdravstvena vzgoja, cepljenje, medicinska sestra
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 2842; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (767,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici