| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrst
Irena Stramljič Breznik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku.
Ključne besede: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 5
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
5.
6.
Forest dormouse Dryomys nitedula (Pallas, 1778) - Rodentia, Mammalia - in Yugoslavia
Boris Kryštufek, 1985, izvirni znanstveni članek

Opis: The area of the forest Dormouse Dryomys nitedula in Yugoslavia mostly coincides with the principal mountain massifs (the Alps, the Dinaric Alps, the Šar-Pindic and the Carpatho-Balcan mountain regions), whereas in Macedonia it lives also in the lowland. The vertical range of the localities is between 60 and 2000 m. In the territory of Yugoslavia two subspecies were identified: D. n. intermedius (the Alps, the Northern Dinaric Alps) and D. n. ravijojla (Macedonia). They differ from each other by the braincase height er bullae which is larger in the subspecies ravijojla. Forest dormice from Herzegovina, Montenegro and Kosovo display signs of translation between the two subspecies. Areal drevesnega polha Dryomys nitedula se v Jugoslaviji sklada z glavnimi gorskimi masivi (Alpe, Dinaridi, Sarsko-Pindsko in Karpatsko-Balkansko gorovje), medtem ko živi v Makedoniji tudi v nižavju. Višinski razpon nahajališč je med 60 in 2000 m nadmorske višine. Na ozemlju Jugoslavije prepoznamo dve podvrsti: D. n. intermedius (Alpe, severni Dinaridi) in D. n. ravijojla (Makedonija). Razlikujeta se po višini lobanje z bulami. Večja je pri podvrsti ravijojla. Drevesni polhi iz Hercegovine, Črne gore in Kosova kažejo znake prehoda med obema podvrstama.
Ključne besede: sesalci, zoologija, polhi, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1654; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Insectivores and rodents of the Central Dinaric Karts of Yugoslavia
Boris Kryštufek, 1988, izvirni znanstveni članek

Opis: Twenty-nine species of insectivores and rodents are known to occur in Central Dalmatia, southwestern Bosnia and western Herzegovina: Erinaceus concolor, Sorex minutus, S. araneus, S. alpinus, Neomys fodiens, N. anomalus, Suncus etruscus, Crocidura suaveolens, C. leucodon, Talpa europaea, Clethrionomys glareolus, Dinaromys bogdanovi, Arvicola terrestris, Pitymys subterraneus, P. liechtensteini, Chionomys nivalis, Microtus arvalis, Nannospalax monticola, Apodemus mystacinus, A. flavicollis, A. sylvaticus, Rattus rattus, R. norvegicus, Mus domesticus, M. musculus, Glis glis, Elimys quercinus, Dryomys nitedula, and Muscardinus avellanarius. The distribution in the study area of each of these is discussed and mapped. Available ecological data are compiled and discussed. Zoogeographic relations are discussed. Special attention is paid to small mammal communities from karstic fields.
Ključne besede: sesalci, žužkojedi, glodavci, zoologija, Jugoslavija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1906; Prenosov: 129
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
Odnosi med telesno velikostjo, razširjenostjo in gostoto gnezdečih ptic v Sloveniji
Franc Janžekovič, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljam odnos med telesno velikostjo, gostoto in razširjenostjo gnezdilk na območju Slovenije. Ugotovitve so bile skladne z obema preizkušenima hipotezama: (1) Gostota (abundanca) gnezdečih parov je bila v značilni in negativni korelaciji s telesno velikostjo vrste. Ugotovitev je v skladu s hipotezo, da se omejena količina naravnih virov med velikimi vrstami porazdeli med manj osebki kot med telesno majhnimi vrstami. Posledica je, da so telesno manjše vrste v povprečju številčnejše in pogostejše kot telesno velike vrste. (2)Korelacija med razširjenostjo vrst in njihovo gostoto je bila tesna. To pomeni, da so imele vrste z večjo razširjenostjo tudi višjo gostoto (abundanco). Ugotovitev je v skladu z domnevo, da imajo bolj razširjene vrste širšo ekološko nišo in izkoriščajo širši spekter naravnih virov. Nespecializiranost jim omogoča poselitev različnih habitatnih tipov in s tem večjo razširjenost. Dostop do širšega spektra naravnih virov jim omogoča višjo naselitveno gostoto in posledično višje število gnezdečih parov.
Ključne besede: biologija, zoologija, ornitologija, ptice, Aves, telesna velikost, razširjenost, številčnost, gnezdilke, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1502; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Prispevek k poznavanju razširjenosti močvirske sklednice (Emys orbicularis (Linnaeus, 1758)) ob reki Dravi v Sloveniji
Marijan Govedič, Franc Janžekovič, 2003, drugi znanstveni članki

Opis: Predstavljene so nove in že objavljene najdbe močvirske sklednice v Podravju. Prvič v Sloveniji je bila potrjena podvrsta Emys orbicularis orbicularis
Ključne besede: zoologija, živalske vrste, biotopi, Slovenija, Podravje, plazilci, želve, močvirska sklednica, Emys orbicularis orbicularis
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1917; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici