| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KOGNITIVNA ZNANOST V LITERARNIH DELIH WILLIAM GIBSONA
Janis Olav Salnajs, 2009, diplomsko delo

Opis: Na podlagi Gibsonovih znanstvenofantastičnih romanov Neuromancer, Count Zero, Mona Lisa Overdrive, Virtual Light, Idoru in All Tomorrows Parties sta prikazani prisotnost in vloga elementov z vidika kognitivne znanosti. V Gibsonovih delih sem elemente analiziral in jih umestil v literarni in znanstveni okvir. Medtem ko je kognicija implicitno vedno prisotna v literaturi, referenca na njo v Gibsonovih delih vključuje tako opis notranje izkušnje kakor tudi bolj neposredno sklicevanje na kognicijo. Vseprisotnost tehnologije, ki izboljšuje kognicijo ali neovirano poveže možgane z računalnikom, je ena od glavnih potez v Gibsonovih delih. Teorije o umu, o katerih lahko sklepamo iz besedil kot osnovnih filozofskih temeljev za portretiranje zaznav v romanih, so si nasprotujoče in se spreminjajo s stopnjo kognicije, ki je v središču besedila. Prikazano je razločevanje kognitivnih funkcij na ravni zaznavanja, ki so opredeljene kot zgolj telesne funkcije, in so z lahkoto dostopne s pomočjo tehnologije, medtem ko so višje kognitivne funkcije videti kot nerazložljive in jih ne moremo reproducirati s pomočjo silikonske tehnologije. V diplomskem delu sem se osredotočil na tri področja, ki so zanimiva za kognitivno znanost. Samonadzorovan razvoj umetne inteligence in njena interakcija s človekom predstavljata gonilno silo, ki sproži dogajanje v knjigah. Ljudje s posebnimi kognitivnimi sposobnostmi in način, kako jih kognitivne poteze oblikujejo, predstavljajo drugo večje področje raziskav v diplomskem delu. V zadnjem poglavju sem ponazoril tehnologijo, ki je povezana z možgani in preko notranjih in zunanjih modulov izboljša kognicijo ter usposobi ljudi za neposreden dostop do medijev in podatkovnih baz. Poudarek je na prikazu raznolikosti teh tehnologij za nadgradnjo in spremembo kognicije in filozofske implikacije.
Ključne besede: kognitivna znanost, umetna inteligenca, znanstvena fantastika
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 2122; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (367,77 KB)

3.
KRIONIKA
Rok Pirc, 2014, diplomsko delo

Opis: Krionika je nizkotemperaturni način ohranitve ljudi, ki jih tradicionalna medicina več ne more vzdrževati pri življenju. Predvideva se, da bi jih bilo mogoče oživeti v prihodnosti. Postopek velja za zelo spornega zaradi polemik na mnogih življenjskih področjih, kot so morala, etika, vera in seveda pravo. Krionika je predmet številnih filmov in romanov, vendar so pogledi na uspešnost razvoja tehnologije v prihodnosti večinoma pozitivni. Velikokrat se ne zavedamo posledic, ki jih lahko takšen futuristični postopek prinese. Kot večina stvari v življenju tudi krionika ni zastonj. Navdušenci nad večnim življenjem bodo za financiranje svoje »krioprezervacije« morali plačati visok znesek. Tehnologija, ki je trenutno na voljo, je še v povojih, zato na tem področju obstaja veliko skepticizma. Za zakonodajalca krionika ni zanimiva in je tudi večinoma ne priznava. Krionisti se zato v anglo-ameriškem pravnem sistemu opirajo na ustvarjanje sodnih precedensov in na kreativno razlago obstoječih pravnih institutov. Najpomembnejši pravni akt na tem področje je UAGA (Uniform Anatomical Gift Act), katerega namen je zbližati pravo različnih zveznih držav na področju darovanja telesa ali organov po smrti. Tako kot vsaka nova tehnologija, ki ima potencial vplivati na življenje mnogih, je tudi krionika že videla svoj del sodnih procesov in medijsko odmevnih primerov. Eden izmed najbolj znanih primerov je sporna krionična ohranitev igralca baseballa, Teda Williamsa, člana bostonskih Red Foxov, o katerem je celo bila napisana knjiga. Krioniko kot znanost na svoji poti čaka še veliko težav, ki sem jih v svojem diplomskem delu skušal objektivno prikazati in poiskati potencialne rešitve zanje.
Ključne besede: krionika, krioprezervacija, znanstvena fantastika, dedno in družinsko pravo, napredna tehnologija, UAGA, medicina.
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 1838; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (479,89 KB)

4.
BARTHESOVA ANALIZA MITOLOGIJE V STAR TREK FILMIH
Nik Arcet, 2015, magistrsko delo

Opis: Temeljni princip magistrske naloge je identificirati in analizirati različne mite v Star Trek filmih, s pomočjo literarne teorije. V nalogi so uporabljene primerjalne, korelacijske in deskriptivne metode raziskovalnega dela. Primarni teoretični vir je zbirka esejev imenovana Mitologije, avtorja Rolanda Barthesa. Teoretični principi opisani v esejih, so bili implicirani v vseh dvanajst znanstveno fantastičnih filmov. Miti so bili analizirani skozi dejanja protagonistov oziroma antagonistov, skozi izbor objektov in prostorov ter skozi potek filmske zgodbe. Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na splošne informacije v zvezi s Star Trek franšizo. Podatki vključujejo: glavne karakterje, posamezne izstopajoče epizode ter napredno tehnologijo prihodnosti. Zraven tega lahko v tem delu preberemo tudi o različnih teoretičnih pristopih glede izvora mitologije in mitov nasploh. Empirični del magistrske naloge, pa uspešno združuje teoretične vidike s posameznim Star Trek filmom. Rezultati analize so prikazani v obliki argumentacije in obrazložitve določnega mita.
Ključne besede: mit, mitologija, znanstvena fantastika, Star Trek, nezemeljska bitja, potovanje s svetlobno hitrostjo
Objavljeno: 14.12.2016; Ogledov: 573; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (439,68 KB)

5.
Poskus literarnoteoretične definicije znanstvene fantastike
Metka Kordigel Aberšek, 1992, izvirni znanstveni članek

Opis: V slovenski strokovni literaturi velja znanstvena fantastika za sporen termin.Pomisleki izhajajo iz stališča, da gre v resnici za literarni žanr, ki nima nič skupnega s fantastiko in ki je pravzaprav njeno pravo nasprotje. V članku ugotavljamo, da je šel razvoj znanstvene fantastike v zadnjih dvajetih letih (še posebno na Slovenskem) v "neznanstveno smer", saj je znanost v drugi polovici dvajsetega stoletja postala veliko preveč komplicirana in nepregledna, da bi lahko laiki anticipirali njen razvoj.
Ključne besede: slovenska književnost, znanstvena fantastika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 597; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Nastanek in razvoj termina znanstvena fantastika na Slovenskem
Metka Kordigel Aberšek, 1993, izvirni znanstveni članek

Opis: Poimenovanje literarnega žanra, ki mu danes rečemo znanstvena fantastika, se kaže ob podrobnejši obravnavi problema izjemno problematično, saj je termin veliko mlajši kot besedila, ki jih danes z njim označujemo. Angleška ustreznica (science fiction) je sicer nastala leta 1926, toda slovenska literarna kritika in literarna zgodovina sta jo odkrili relativno pozno. Še počasnejši je bil proces iskanja ustreznega slovenskega termina.
Ključne besede: mladinska književnost, znanstvena fantastika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 616; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Zbogom in hvala za vse ribe
Douglas Adams, 2015

Opis: Knjiga vključuje vse, kar ste hoteli vedeti o prvih treh knjigah, a si niste drznili vprašati. Na koncu knjige O Življenju, Vesolju in sploh Vsem Arthur Dent izve za naslov, na katerem se nahaja Poslednje božje sporočilo stvarstvu. A žal pozabi ta pomemben podatek. Ko se znajde na planetu, ki bi lahko bila Zemlja, sreča dekle svojih sanj in se ima z njo prav v redu, a ju tare kar nekaj vprašanj, na katera si želita odgovoriti, med drugimi, kam so izginili vsi delfini in kje se nahaja Poslednje božje sporočilo.
Ključne besede: znanstvena fantastika, angleška književnost, 20.st., elektronske knjige
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 604; Prenosov: 21
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Tulpa
Magdalena Cundrič, 2009

Opis: Tulpa
Ključne besede: slovenska književnost, romani, znanstvena fantastika
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 301; Prenosov: 9
URL Povezava na celotno besedilo

9.
ŽANRSKI VZORCI V ROMANIH VLADIMIRJA P. ŠTEFANECA
Denis Škofič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Žanrski vzorci v romanih Vladimirja P. Štefaneca smo se ukvarjali z analizo žanrskih vzorcev v avtorjevih šestih romanih: Morje novih obal, Sprehajalec z nočnih ulic, Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat in 66, 3 m2. Pod pojmom literarni žanr smo razumeli, da ga sestavljajo dela, ki imajo določene skupne ali samo njim lastne značilnosti; žanrski vzorec pa kot trdno ogrodje ali shemo, ki določa nek specifičen žanr. Izhajali smo tudi iz opredelitve romana, ki pravi, da je njegova edina stalnica sinkretizem, pri čemer smo v našem delu vso pozornost posvečali žanrskemu sinkretizmu, ki znotraj enega romanesknega besedila prepleta in povezuje različne romaneskne žanre. Izhajali smo tudi iz dihotomne delitve književnosti, na elitno in trivialno, ter navezave na postmodernizem, ki je izenačil status visoke in trivialne literature, ter podmene, da je sodobni slovenski roman modificirani tradicionalni roman, ki se zgleduje po tradicionalnem romanu, njegov model pa modificirajo različne post/modernistične preobrazbe, najbolj pa žanrski sinkretizem. Raziskava je potrdila našo predpostavko, da Štefanec v svojih romanih znotraj vsakega posameznega romana združuje več različnih žanrskih vzorcev, in sicer: klasične detektivke, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive žrtve, kriminalke/zločinskega romana iz perspektive storilca, kriminalnega romana, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastike in znanstvene fantastike, künstlerromana ali romana o umetniku, psihološkega romana, zgodovinskega romana, vojnega romana, filozofskega romana in družinskega romana. Potrdili smo tudi, da se avtor nekaterih žanrskih vzorcev drži dosledno, nekaterih pa ne. Edina predpostavka, ki smo jo ovrgli, pa je bila, da se avtor pri vseh romanih navezuje na žanr kriminalnega romana, saj se je izkazalo, da ta vzorec ni prisoten v romanu Republika jutranje rose.
Ključne besede: Vladimir P. Štefanec, žanr, žanrski vzorec, žanrski sinkretizem, visoka in trivialna literatura, postmodernizem, modificirani tradicionalni roman, klasična detektivka, kriminalka/zločinski roman iz perspektive žrtve, kriminalka/zločinski roman iz perspektive storilca, kriminalni roman, ki združuje tako zločinski roman iz perspektive žrtve kakor zločinski roman iz perspektive storilca, fantastika, znanstvena fantastika, roman o umetniku, psihološki roman, zgodovinski roman, vojni roman, filozofski roman in družinski roman
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 550; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.99 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici