SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ŽENSKE V ZNANOSTI MED DELOM IN DRUŽINO
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: V sodobni družbi mnogi lik ženske še vedno povezujejo s predsodki, ki jo utesnjujejo in ji jemljejo dobro voljo. Še posebej zato, ker obstajajo določene dejavnosti, ki jih ženska po mnenju okolja ne zna ali ne zmore dovolj dobro opraviti. Med slednje prištevamo tudi področje znanosti. Naš cilj je bil podrobneje raziskati in preučiti položaj žensk v znanosti in v družinskem okolju nekoč in danes. Osredotočili smo se zlasti na njihov današnji položaj, ki ga še posebej zaznamujeta diskriminacija in neenakost, veliko pozornosti pa smo namenili tudi usklajevanju »plačanega« dela z družinskim in gospodinjskim delom. Ker so vsa ta področja pomembna, da družba ne izgublja intelektualnega potenciala žensk, smo jih raziskali in tako ugotovili položaj žensk v znanosti in raziskovanju v naši državi. Pri tem pa moramo upoštevati, da so v primerjavi s preteklostjo, sedaj ženskam dopuščene nove vloge in možnosti javnega delovanja, a le ob ohranjanju tradicionalnih nalog. Tako je usklajevanje obveznosti med plačanim, gospodinjskim in družinskim delom v današnjem času izjemnega pomena, saj so zaradi asimetrične delitve domačega (družinskega) dela ženske na področju znanosti v težjem položaju kot moški, njihove znanstvene kariere pa ovirane.
Ključne besede: ženske, znanost, delo, družina, usklajevanje, diskriminacija, neenakost.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 2771; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
4.
KOGNITIVNA ZNANOST V LITERARNIH DELIH WILLIAM GIBSONA
Janis Olav Salnajs, 2009, diplomsko delo

Opis: Na podlagi Gibsonovih znanstvenofantastičnih romanov Neuromancer, Count Zero, Mona Lisa Overdrive, Virtual Light, Idoru in All Tomorrows Parties sta prikazani prisotnost in vloga elementov z vidika kognitivne znanosti. V Gibsonovih delih sem elemente analiziral in jih umestil v literarni in znanstveni okvir. Medtem ko je kognicija implicitno vedno prisotna v literaturi, referenca na njo v Gibsonovih delih vključuje tako opis notranje izkušnje kakor tudi bolj neposredno sklicevanje na kognicijo. Vseprisotnost tehnologije, ki izboljšuje kognicijo ali neovirano poveže možgane z računalnikom, je ena od glavnih potez v Gibsonovih delih. Teorije o umu, o katerih lahko sklepamo iz besedil kot osnovnih filozofskih temeljev za portretiranje zaznav v romanih, so si nasprotujoče in se spreminjajo s stopnjo kognicije, ki je v središču besedila. Prikazano je razločevanje kognitivnih funkcij na ravni zaznavanja, ki so opredeljene kot zgolj telesne funkcije, in so z lahkoto dostopne s pomočjo tehnologije, medtem ko so višje kognitivne funkcije videti kot nerazložljive in jih ne moremo reproducirati s pomočjo silikonske tehnologije. V diplomskem delu sem se osredotočil na tri področja, ki so zanimiva za kognitivno znanost. Samonadzorovan razvoj umetne inteligence in njena interakcija s človekom predstavljata gonilno silo, ki sproži dogajanje v knjigah. Ljudje s posebnimi kognitivnimi sposobnostmi in način, kako jih kognitivne poteze oblikujejo, predstavljajo drugo večje področje raziskav v diplomskem delu. V zadnjem poglavju sem ponazoril tehnologijo, ki je povezana z možgani in preko notranjih in zunanjih modulov izboljša kognicijo ter usposobi ljudi za neposreden dostop do medijev in podatkovnih baz. Poudarek je na prikazu raznolikosti teh tehnologij za nadgradnjo in spremembo kognicije in filozofske implikacije.
Ključne besede: kognitivna znanost, umetna inteligenca, znanstvena fantastika
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1988; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (367,77 KB)

5.
PRIMERJAVA PROGRAMSKEGA IN STORITVENEGA INŽENIRSTVA TER STORITVENE ZNANOSTI
Marko Karneža, 2009, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomske naloge zajema predstavitev razlik med programskim in storitvenim inženirstvom ter storitveno znanostjo. Programsko inženirstvo je osnova in skoraj obveza pri vsakem večjem programskem projektu. Zagotavlja postopke in standarde, katerih se moramo držati, da ustvarimo dober končni produkt, katerega kasneje ni težko dopolnjevati ali nadgrajevati. Z upoštevanjem teh pravil se izognemo številnim nevšečnostim, ki se lahko pojavljajo vse od začetka projekta do njegovega konca in v najslabšem primeru povzročijo tudi njegovo opustitev. Ker pa danes večina podjetij prehaja na storitveno usmerjeno arhitekturo, smo opisali tudi storitveno inženirstvo ter njegove značilnosti, prednosti in razlike napram programskemu inženirstvu. Nad tema paradigmama je relativno »mlada« disciplina, imenovana storitvena znanost. Ukvarja se z združevanjem različnih disciplin, ki vključujejo elemente različnih ved, njen namen pa je spodbujanje inovativnosti na osnovi storitev in s tem povečevanje produktivnosti.
Ključne besede: programsko inženirstvo, storitveno inženirstvo, storitvena znanost, procesni modeli, storitve, informacijske rešitve
Objavljeno: 16.11.2009; Ogledov: 1537; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
LOCKOVO IZKUSTVO REALNOSTI
Benjamin Forštnerič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo razpravlja o Lockovi izkušnji realnosti. Število diskusij, ugibanj in predpostavk, kakšno je izkustvo realnosti, priča o aktualnosti problematike, saj je koncept realnosti zmeraj urejal in osmisljeval podobo bivajočega človeka in človeštva nasploh. Prispevek filozofa Johna Locka k tej problematiki je, historično gledano, zelo pomemben, saj na eni strani kaže na čas, kjer so dognanja takratne znanosti začela razbijati in spodbijati dogmatično »cerkveno« vlogo in s tem povezano podobo univerzuma in položaja bivajočega človeka v njem, ter na drugi strani željo po uskladitvi naravoslovne vednosti z filozofsko metafiziko. Torej, gre za razpravo o obstoju zunanjih predmetov z vsemi svojimi kvalitetami oz. lastnostmi in z njo povezano relacijo mentalne podobe, ki jo podaja čutno izkustvo glede na perpcepcijsko izhodišče, kar postavi pod vprašaj objektivnost izkustva nasploh. Razprava nato poteka v smeri okvirja spoznanja realnosti, ki ga lahko dosežemo glede na empirično izhodišče. Na tem mestu se zdravnik Locke izkaže za revolucionarnega misleca, saj je njegov zaključek, da empirično pridobljena mentalna podoba ne kaže objektivne realnosti zunanjih predmetov, ampak jo samo reprezentatira, zelo napreden. Zato zaključi, da je naše spoznanje realnosti, glede na izkustveno predpostavko, lahko le verjeten približek, nikoli pa gotova vednost. Na žalost pa je veličino Lockovega filozofskega doprinosa zameglila nerazvita dušeslovna znanost ter neustrezna terminološka raba ključnega termina ideja.
Ključne besede: ideja, substanca, primarne in sekundarne kvalitete, izkustvo, duša, percepcija, podoba, realnost, objektivno, subjektivno, vednost, znanost
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1236; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
KOYREJEVA IN VESELOVA RECEPCIJA GALILEJEVIH ZNANSTVENIH SPOZNANJ
Mihaela Velenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavana Koyrejeva in Veselova pojmovanja Galilejevih znanstvenih spoznanj. Znanost in filozofija sta medsebojno tesno povezani, saj se formalno in vsebinsko prekrivata ter druga drugi določata meje spoznanja. Za razumevanje Galilejevega dela je pomembna uvedba kopernikanskega pojmovanja sveta, ki predpostavlja heliocentrično pojmovanje sveta. Le-to zagotavlja gibanje planeta Zemlje okoli središča sveta, torej Sonca. Galilejev filozofski pomen je tesno povezan z znanstveno in filozofsko revolucijo sedemnajstega stoletja, pri čemer je pomembno predvsem Galilejevo specifično pojmovanje narave in vloge izkustva ter z njo povezane eksperimentalne metode v znanosti. To nas pripelje tudi do njegovega matematičnega pojmovanja sveta ter do ugotovitve, da je filozofija narave postala v veliki meri naravoslovna znanost. Pojavijo se filozofska nasprotja med aristotelizmom in platonizmom, pri čemer pa ta boj med filozofijami temelji na različnem pojmovanju pomena matematike in znanosti ter njuni vlogi pri ustvarjanju znanosti o naravi. Zmaga platonizma in z njim tudi Galileja kot prepričanega platonista obenem predstavlja tudi uničenje aristotelovskega pojmovanja sveta, kar pa predstavlja temelj za nadomestitev starega sistema sveta, ki je zagovarjal geocentrično pojmovanje sveta, z novim sistemom sveta, v katerem je predpostavljeno heliocentrično pojmovanje sveta. Glede kozmoloških novih spoznanj je bistvenega pomena uvedba Galilejevega instrumenta daljnogleda ali teleskopa ter njegov pomen za znanstveno raziskovanje in za kopernikansko interpretacijo ter razumevanje Galilejevih kozmoloških odkritij, ki je po vsej verjetnosti celo pomembnejše od samih nebesnih odkritij.
Ključne besede: filozofija, znanost, aristotelizem in platonizem, kopernikanizem, heliocentrični sistem, eksperimentalna metoda, moderna znanost, geometrizacija narave, kozmološke inovacije
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 1680; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (562,23 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici