| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji : magistrsko delo
Nina Frangež, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega. Teoretični del smo razdelili na pedagoško-didaktični sklop, v katerem predstavimo predmet spoznavanje okolja, dni dejavnosti in naredimo pregled ciljev iz učnih načrtov, sklop gasilstvo, v katerem opredelimo gasilstvo, gasilce, delo z gasilsko mladino in predstavimo PGD Podova ter geografski sklop, v katerem predstavimo občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače. V praktičnem delu smo izvedli naravoslovni dan z učenci 3. razreda Osnovne šole Rače. Le-ti so spoznavali gasilstvo v PGD Podova. Njihovo predznanje o gasilstvu in znanje po naravoslovnem dnevu smo preverili s testom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o sodelovanju Osnovne šole Rače in Osnovne šole Fram s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Raziskava je bila narejena na vzorcu 123 učencev omenjenih osnovnih šol. Ugotavljamo, da obe osnovni šoli s prostovoljnimi gasilskimi društvi sodelujeta. Osnovna šola Fram izvaja tudi naravoslovne dni na katerih sodelujejo gasilci. Rezultati izvedenega testiranja znanja otrok, ki smo ga izvedli pred in po naravoslovnem dnevu, pokažejo velik napredek v znanju učencev o gasilstvu.
Ključne besede: naravoslovni dan, razredna stopnja, prostovoljno gasilsko društvo, znanje otrok
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

2.
VPLIV DIDAKTIČNIH IGER NA ZNANJE UČENCEV PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA V 2. RAZREDU
Natalija Palko, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vpliv didaktičnih iger na znanje učencev pri predmetu spoznavanje okolja v 2. razredu je sestavljeno iz treh zaokroženih celot, ki se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Teoretični del sestavljajo trije sklopi: Igra (pojasnjeno je, kaj je igra, njena zgodovina, vrste iger in pomen igre za otroka), Psihološki sklop (pojasnjene so psihofizične sposobnosti sedemletnikov) in Didaktični sklop (v njem so pojasnjeni osnovni segmenti pouka ter predstavljen učni predmet spoznavanje okolja). V empiričnem delu so predstavljeni rezultati empirične raziskave, oziroma rezultati inicialnega in finalnega testa, s katerima smo merili znanje otrok v eksperimentalni skupini (N=17) in kontrolni skupini (N=16), pred izvedbo praktičnega dela in po njej. Ugotovljeno je, da je imela kontrolna skupina boljše rezultate na inicialnem testu, kljub temu pa je bila eksperimentalna skupina na finalnem testu za 7 % boljša od kontrolne. Eksperimentalna skupina je tako na finalnem testu napredovala, kontrolna skupina pa nazadovala. Didaktične igre so k boljšemu znanju pomagale dekletom, vendar je ta razlika zanemarljiva. Glede na predznanje pa so didaktične igre pripomogle k največjemu napredku učencev s podpovprečnim predznanjem, saj je bil njihov napredek za 11 % večji od napredka nadpovprečnih učencev. V praktičnem delu so podrobne učne priprave za pouk spoznavanja okolja v eksperimentalni in kontrolni skupini z učno vsebino veter (pri čemer smo v eksperimentalni skupini pouk izvajali s pomočjo didaktičnih iger), natančen potek dela in evalvacija narejenega. Ugotovljeno je, da so bili učenci nad didaktičnimi igrami vidno navdušeni in so pri igri zelo uživali. Res je, da tako izvedena ura od učitelja zahteva veliko truda pri pripravi in napora pri izvajanju, vendar se to na koncu obrestuje, poudariti pa moramo, da so učenci premalo vajeni dela z didaktičnimi igrami.
Ključne besede: didaktična igra, drugi razred, spoznavanje okolja, pedagoški eksperiment, znanje otrok
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 2044; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

3.
ZNANJE V IZBRANIH ELEMENTIH ROKOMETA ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE
Maja Rader, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti stopnjo znanja v izbranih elementih rokometa študentov predšolske vzgoje. Prav tako bomo v empiričnem delu ugotavljali, če so dovolj kompetentni ter gibalno podkovani za predajanje znanja mlajši generaciji. V teoretičnem delu se bomo osredotočili na kompetence ter podrobno spoznali pojem gibalnih kompetenc. Prav tako bomo opisali gibalni razvoj in njegov pomen za zdravje, manipulacijske spretnosti ter športno panogo rokomet, ki ima v diplomski nalogi ključni pomen. Pri delu z otroki je najučinkovitejše, da se učijo nov gibalni vzorec preko metode dela, ki je najbolj efektivna pri samem ciljno usmerjenem pedagoškem delu. Za najbolj efektivno velja metoda demonstracije, saj lahko otrokom neposredno prikažemo pravilno izvedbo gibalne naloge. Vloga vzgojitelja je pri tem izrednega pomena, saj kompetenten vzgojitelj otroku demonstrira pravilno izvedeno gibalno nalogo in mu s tem omogoči, da kvalitetno osvaja različne oblike gibanja. Potrebno je, da se v procesu izobraževanja tega poklica študenti izpopolnijo na gibalnem področju, za kar so poleg znanja potrebne tudi izkušnje. Na podlagi empiričnega dela, kjer smo preverjali znanje v izbranih elementih rokometa bodočih vzgojiteljev, smo ugotovili, da je znanje študentov v osnovnih elementih rokometa minimalno. Dosegli so zadostno znanje, kar je lahko posledica pomanjkanja izkušenj ali nepravilna izvedba danih gibanj.
Ključne besede: predšolski otrok, kompetentnost, znanje, gibalni razvoj, zdravje, rokomet.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1379; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

4.
KAJ IN KOLIKO PIJEJO UČENCI NA OŠ ARTIČE
Simona Sotošek, 2013, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo zaokrožata dve zaključeni celoti – teoretična in empirična. V teoretičnem delu je natančneje opredeljen zdrav način življenja s poudarkom na zdravem pitju. Slovenski osnovnošolci se v času svojega šolanja mnogokrat srečajo s spodbudo po pitju ustrezne količine pijače, saj je slednja nujno potrebna za vzdrževanje ravnovesja vode v telesu. Tudi Državni zbor Republike Slovenije je 22. 3. 2005 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike (Uradni list RS, št. 39/2005), v kateri so zabeležena tudi priporočila ravnateljem izobraževalnih ustanov za zdravo uživanje pijače. Na osnovi teh priporočil in teoretičnih dognanj, je bila izpeljana empirična raziskava na OŠ Artiče (v njej so sodelovali vsi učenci OŠ, ki so bili na dan anketiranja prisotni pri pouku). Izsledki raziskav kažejo, da anketirani učenci dobro vedo, da je najbolj ustrezna izbira pijače navadna voda, katero tudi sami najpogosteje izberejo.
Ključne besede: Zdrav način življenja, zdrava prehrana, pitje, osnovna šola, znanje in ravnanje otrok
Objavljeno v DKUM: 08.10.2013; Ogledov: 1805; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

5.
MNENJE STARŠEV O PLAVALNIH DEJAVNOSTIH ZA OTROKE
Tjaša Skrbinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali je mnenje staršev o plavalnih dejavnostih povezano z vključevanjem otrok v prostočasne plavalne dejavnosti. Zanimalo nas je, ali je plavalno znanje staršev povezano s tem, da sami naučijo otroka osnov plavanja in ali sta bivalno okolje ter izobrazba staršev povezana z vključevanjem otrok v plavalno dejavnost. Prav tako smo želeli predstaviti, kateri so poglavitni razlogi, da starši vključijo svoje otroke v plavalno dejavnost in s katerimi ovirami se pri tem srečujejo. V raziskavi je sodelovalo 130 staršev iz mestnega in podeželskega okolja, katerih otroci so stari 6−9 let in imajo opravljen plavalni tečaj. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika in jih obdelali z SPSS. Rezultati so pokazali, da ima največji delež staršev pozitivno mnenje o plavalni dejavnosti, kar pomeni, da bi svojega otroka vključili v plavalno dejavnost, če le-ta še ni vključen. Ugotovili smo, da starši, ki znajo plavati, sami naučijo otroka osnov plavanja. Izobrazba staršev in bivalno okolje v našem primeru nimata vpliva na vključevanje otrok v prostočasne plavalne dejavnosti. Razlogi za vključevanje otrok v plavalno dejavnost so povezani s pozitivnim učinkom na razvoj in zdravje otroka, ovire pa so povezane s pomanjkanjem časa in denarja.
Ključne besede: plavanje, plavalno znanje, plavanje v osnovni šoli, mnenje staršev, vključevanje otrok v gibalno dejavnost
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2026; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok
Maja Hmelak, 2012, doktorska disertacija

Opis: Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje le-tem tako s strani posameznikov kot organizacij, pri čemer prihaja do spreminjanja vlog in nalog ter pogledov na vzgojitelja kot osebo, strokovnjaka in uslužbenca kot tudi na njegovo delo in odnos do otrok. Vse to od vzgojitelja in tudi od vrtca kot organizacije zahteva prilagoditve in spremembe glede večje avtonomnosti in profesionalizacije, pri čemer se vedno pogosteje poudarja pomen vzgojiteljeve profesionalne rasti. Tukaj se združujeta in prepletata notranja komponenta (njegov osebni interes, motivacija in osebni oz. osebnostni razvoj) in zunanja (napredovanja, delovni pogoji, plačila, ugled) komponenta. V doktorski disertaciji smo preučevali problem profesionalnega razvoja vzgojiteljev. V prvem delu smo predstavili teoretična izhodišča, pri čemer smo soočili razmišljanja različnih avtorjev ter podali odgovore na vprašanja o vzgojiteljevem profesionalnem razvoju. Ob tem smo posegli tako na strokovno izobraževanje kot osebnostno rast vzgojitelja, razložili pomen in oblike obeh segmentov profesionalnega razvoja, povedali, kakšni so vplivi na slednjega in zakaj je pomemben za vzgojitelje predšolskih otrok. Razložili smo, kako poteka izobraževanje vzgojiteljev in podrobno predstavili poklic vzgojitelja, pri čemer smo še posebej izpostavili razloge za izbiro vzgojiteljskega poklica kot tudi delovno obveznost vzgojiteljev predšolskih otrok. V drugem delu predstavljamo izide empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Osredotočili smo se na štiri področja, in sicer motivacijo ob izbiri študija, osebnostne lastnosti, strokovno znanje in delo ter zadovoljstvo in pričakovanja. S tem smo posegli na področje vzgojiteljeve osebnostne, poklicne in socialne dimenzije, s katero po ugotovitvah Vontove (2005) dosegamo uravnoteženost v uresničevanju vseh dimenzij profesionalnosti, in s tem višjo kakovost dela ter zadovoljstva pri delu. Metodološko smo se odločili za kvantitativne raziskovalne postopke, kjer smo uporabili anketni vprašalnik za vzgojitelje in anketni vprašalnik za študente predšolske vzgoje. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi in hrvaškimi študenti in vzgojitelji predšolske vzgoje. Glavne ugotovitve raziskave so: a) Glede motivacije ob izbiri študija smo ugotovili, da so se anketiranci za študij predšolske vzgoje, in s tem poklica vzgojitelja predšolskih otrok, odločili predvsem zaradi samouresničitvenih in altruističnih razlogov ter da so s svojo odločitvijo zelo zadovoljni. Ti razlogi predstavljajo notranje dejavnike, osebni interes, ljubezen do otrok in poklica, predvsem pa iskreno, osebno željo po delu in vzgoji s predšolskimi otroci. b) Glede osebnostnih lastnosti smo ugotovili, da anketiranci premorejo vse za vzgojitelja potrebne lastnosti, ki smo jih na splošno razdelili na dve podpodročji, in sicer odnos do sebe in odnos do otrok. c) Glede strokovnega znanja in dela smo ugotovili, da se anketirancem zdi najpomembneje pridobiti predvsem pedagoško-psihološka znanja in znanja s posameznih področij kot tudi sposobnost komuniciranja z otroki in njihovimi starši. Na začetku svoje poklicne poti pričakujejo in zaznavajo nekaj težav, ki pa so pogosto posledica predvsem 'začetniške treme'. Najbolj močne in samozavestne se počutijo na področju neposrednega dela z otroci. d) Glede zadovoljstva in pričakovanj smo ugotovili, da na vzgojiteljevo zadovoljstvo najbolj vplivata zadovoljstvo otrok in staršev. Ker se zavedajo pomembnosti dopolnjevanja in nadgradnje svojega znanja in izkušenj, pa tekom kariere pričakujejo predvsem, da se bodo lahko udeleževali strokovnih izpopolnjevanj. Na podlagi vsega lahko strnemo, da se anketiranci zelo zavedajo kompleksnosti profesionalnega razvoja, ki zajema tako strokovno podkovanost kot osebnostno zrelost posameznika, kot tudi prilagodljivosti in nenehne nadgradnje že usvojenega in pridobljenega znanja in pogledov vsakokratnim družbenim spremembam
Ključne besede: profesionalni razvoj, vzgojitelj, motivi, strokovno delo in znanje, osebnostni razvoj, zadovoljstvo in pričakovanja, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 01.03.2013; Ogledov: 8533; Prenosov: 2902
.pdf Celotno besedilo (729,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.96 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici