1. Motivacija za izobraževanje v podjetju xEma Sovinc, 2025, diplomsko delo Opis: V današnjem poslovnem okolju je neprekinjeno izobraževanje ključno za vzdrževanje konkurenčne prednosti podjetja ter osebni in profesionalni razvoj zaposlenih. Diplomsko delo proučuje področja in oblike izobraževanj ter motivacijske dejavnike in ovire, s katerimi se srečujejo zaposleni v podjetju X. Namen dela je bil seznaniti se s trenutnim zadovoljstvom zaposlenih na področju izobraževanj, določiti ključne motivatorje, ki spodbujajo zaposlene k udeležbi na izobraževanjih, ter hkrati prepoznati morebitne ovire, ki jih pri tem zadržujejo.
V diplomskem delu smo uporabili metodo deskripcije, kvantitativno metodo s primarnimi podatki, kjer smo anketirali s pomočjo anketnega vprašalnika, teoretično metodo, metodo kompilacije in statistično metodo. Rezultati kažejo, da so zaposleni s trenutnim stanjem izobraževanja zelo zadovoljni. Kot najpomembnejše motivacijske dejavnike smatrajo razvoj novih veščin, osebno rast in razvoj ter osebno zadovoljstvo med zaposlenimi v podjetju X. Poleg tega so zaposleni navedli, da jim pomanjkanje časa predstavlja največjo oviro pri izobraževanju in poudarili, da kljub temu ohranjajo visoko zagnanost do izobraževanja. Zaposleni so izkazali največje zanimanje za izobraževanja s poudarkom na učenju tujih jezikov in pridobivanju tehničnih veščin, pri čemer so kot najbolj zaželene oblike izobraževanja navedli seminarje in izobraževalne programe, izvedene izven podjetja.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, zaposleni, teorije motivacije, znanje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
2. Kakovost zdravstvene nege in kompetence vodilnih medicinskih sesterAna Režek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju.
Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege.
Ključne besede: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (894,75 KB) |
3. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (900,83 KB) |
4. Finančna pismenost dodiplomskih in podiplomskih študentov Ekonomsko-poslovne fakultete v MariboruŠpela Ozmec, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,82 MB) |
5. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Ključne besede: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 57
Celotno besedilo (6,35 MB) |
6. Znanje študentov zdravstvene nege o srčnem popuščanju kot pomemben dejavnik učinkovite samooskrbe bolezniElvira Žižek, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Študentje zdravstvene nege se bodo kot bodoči izvajalci zdravstvene nege srečali s pacienti s srčnim popuščanjem ter imeli pri njihovem opolnomočenju pomembno vlogo. Namen zaključnega dela je ugotoviti znanje študentov tretjih letnikov prvostopenjskega študija zdravstvene nege o srčnem popuščanju.
Metode: V empiričnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo mednarodno uveljavljenega vprašalnika o srčnem popuščanju na vseh fakultetah za zdravstvene vede v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 194 študentov od skupno vpisanih 614 študentov tretjega letnika prvostopenjskega študija zdravstvene nege.
Rezultati: Znanje študentov o srčnem popuščanju je pomanjkljivo. Povprečje zbranih točk na vprašalniku je bilo 12,9 (od 20 možnih točk). Med vsebinskimi področji bi bilo pri študentih potrebno okrepiti znanje o pravilni prehrani, prepoznavanju znakov in simptomov srčnega popuščanja ter jemanju zdravil. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju študentov o srčnem popuščanju med fakultetami in glede na izbrano obliko študija.
Razprava in sklep: Izvajalci zdravstvene nege imajo pri zdravljenju pacientov s srčnim popuščanjem ključno zdravstvenovzgojno vlogo, zato morajo imeti določeno znanje in sposobnosti. To lahko pridobijo že v času dodiplomskega izobraževanja in z rednim usposabljanjem na področju zdravstvene nege pacienta z boleznimi srca in žilja.
Ključne besede: srčno popuščanje, znanje študentov, zdravstvena vzgoja, samooskrba bolezni
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 143; Prenosov: 63
Celotno besedilo (920,61 KB) |
7. |
8. |
9. Znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikomTjaša Meolic, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kisik je zdravilo, ki rešuje življenja. Pomembno je, da terapevtsko dovajanje kisika pacientu izvajajo pristojni zdravstveni delavci, ki imajo za to ustrezne zahtevane kompetence, znanje in spretnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikom ter, kateri so s tem povezani dejavniki.
Metode: Raziskava je bila izvedena v mesecu juniju/juliju 2023 v eni od javnih splošnih bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. V raziskavi smo uporabili priložnostni vzorec, v katerem je sodelovalo 128 medicinskih sester (srednjih in diplomiranih). Med zaposlene smo razdelili anketne vprašalnike s štirimi sklopi zaprtih vprašanj, ki so bila vezana na znanje, odnos in prakso medicinskih sester glede terapije s kisikom. Pridobljene podatke iz anket smo analizirali s pomočjo dveh računalniških programov Microsoft Excel in SPSS za Windows 26.0. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji.
Rezultati: Od skupno 128 sodelujočih je v raziskavi sodelovalo 71,1 % (f = 91) žensk in 28,9 % (f = 37) moških, od tega je bilo 53, 1 % (f = 68) diplomiranih medicinskih sester in 46,9 % (f = 60) srednjih medicinskih sester. Raziskava je pokazala, da ima 74,2 % anketiranih dobro raven znanja, 85,2 % anketiranih pozitiven odnos in 63,3 % anketiranih dobro raven prakse terapije s kisikom.
Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo pri aplikaciji kisika zelo pomembno aktivno vlogo, zato morajo imeti pri svojem delu dobro znanje, pozitiven odnos do dela in spretnost. Priporočljivo je spodbujanje znanja in prakse z rednim usposabljanjem in z delavnicami ob delu.
Ključne besede: kisikova terapija, oksigenacija, kisik, znanje, odnos, praksa
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 376; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,92 MB) |
10. Potrebna znanja in izkušnje revizorja ter njihov razvojVida Korun, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil identificirati in analizirati potrebna znanja ter izkušnje, ki jih revizor potrebuje pri svojem delu na področju revizije računovodskih izkazov in jih bo predvidoma potreboval v prihodnje. Zastavili smo si dva cilja. Prvi cilj diplomskega dela je bil predstaviti znanja in izkušnje (prakso), ki so potrebna za delo revizorja pri reviziji računovodskih izkazov dandanes in v prihodnje. Drugi cilj pa je bil predstaviti možne načine pri pridobivanju znanj in izkušenj za delo revizorja oziroma njihovem razvoju.
Potrebna znanja za revizorja so poznavanje pravil revidiranja, pravnih podlag za revidiranje računovodskih izkazov, temeljnih pravnih ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, temeljnih načel in veljavne ureditve delovnega prava ter prava socialne varnosti v Sloveniji. Poleg tega mora revizor imeti tudi temeljna znanja o civilnem materialnem pravu ter o temeljnih pravilih računovodenja. Obstajata dva modela kariernih poti za revizorje, ki nakazujeta, koliko let izkušenj naj bi imel revizor pred napredovanjem na naslednjo stopnjo kariere. Ključne kompetence, ki jih morajo imeti revizorji za uspešno opravljanje svojih nalog, vključujejo strategijo, upravljanje odnosov, strokovnost in etiko, spremljanje in nadzor, skrbnost in natančnost, komunikacijske veščine, finančno in poslovodno računovodstvo, davčno svetovanje, poslovno svetovanje in digitalna spoznanja. V velikih revizijskih podjetjih, kot so "Big Four", je karierna pot lahko drugačna kot v manjših revizijskih podjetjih. V prihodnosti pa bo v ospredju razvoja na področju revizije informacijska tehnologija in uporaba orodij za podatkovno analitiko, vizualizacijo in analitičnih orodij za velike količine podatkov. Revizorji bodo morali biti sposobni prepoznati in uporabiti nove tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, upravljati oblačne storitve ter izvajati dodatne ročne testne postopke. Znanje o umetni inteligenci bo prav tako ključno, kot poznavanje podatkovne analitike, strojnega učenja in analize velikih količin podatkov. Revizorji bodo morali biti etični in sposobni reševati etične dileme ter se prilagajati novim tehnologijam in spremembam. Revizorji se morajo tudi izobraževati o obravnavi prevar, pri čemer morajo biti sposobni uporabljati orodja, ki jim omogočajo prepoznavanje nenavadnih transakcij in vzorcev transakcij, ki bi lahko kazali na pomembno prevaro.
Omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila ta, da smo se omejili na področje revizije računovodskih izkazov oziroma zunanjo revizijo.
Ključne besede: revizija, revizor, zunanja revizija, znanje, izkušnje, razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.02.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,33 MB) |
