1. Znanje o varni hrani med osnovnošolci predmetne stopnje in inovativni pristop poučevanja varne hrane skozi igro : magistrsko deloMateja Fekonja, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je bila izvedena obsežna raziskava o poznavanju varne hrane med učenci predmetne stopnje slovenskih osnovnih šol. V ta namen je bil razvit strukturiran anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 1.178 učencev iz različnih osnovnih šol po vsej Sloveniji. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da je znanje učencev o varni hrani pomanjkljivo, pri čemer so dekleta v povprečju izkazovala višjo raven znanja kot fantje. V okviru raziskave je bila razvita tudi didaktična družabna igra z naslovom »Varna hrana – naša skupna odgovornost: Od vil do vilic«. Cilj igre je bil učencem na interaktiven in njim prijazen način približati tematiko varnosti hrane ter preveriti njen vpliv na raven znanja pri učencih izbrane osnovne šole. Primerjava rezultatov pred in po igranju igre je pokazala statistično značilno izboljšanje znanja učencev, kar potrjuje, da je igra učinkovito didaktično orodje za krepitev zavedanja in znanja o varni hrani med osnovnošolci izbrane šole.
Ključne besede: varna hrana, znanje, osnovnošolci, učenje, družabna igra
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
2. Vpliv pomanjkanja teoretičnega managementskega znanja managerjev v glasbeni industrijiGašper Peršuh, 2025, diplomsko delo Opis: Glasbene industrija je zelo dinamično spreminjajoče se okolje, v katerem je vloga glasbenega managerja ključna za uspeh glasbenih izajalcev. Kljub pomembnosti njihovega dela pa se sprašujemo, ali in v kolikšni meri so glasbeni managerji podkovani s teoretičnim managementskim znanje. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv pomanjkanja teoretičnega managementskega znanja managerjev v glasbeni industriji., pri čemer smo se osredotočili tako na osnovna teoretična managementska znanja kot tudi na delo managerjev v glasbeni industriji in na glasbeni management. V teoretičnem delu je predstavljni pojem managementn njegove funkcije in zgodovinski razvoj. Osredotočili smo se prav tako tudi na lastnosti in kompetence managerja in predstavili njihovo usposabljanje in ocenjavanje dela. V apliaktivnem delu smo s pomočjo metode poglobljenega intervjuja raziskovali , ali pomanjkanje teoretičnega managemenetskega znanja vpliva na delo glasbenih managerjev, v kakšni meri in ali imajo managementsko znanje ali so se učili iz prakse. Rezultati poglobljenih intervjujev kažejo, da večina managerjev nima formalne izobrazbe s področja managementa vendar kljub temu delujejo uspešno na osnovi praktičnih izkušenj, poznanstev in sodelovanja v dobro delujočih ekipah. Managerji poudarjajo pomen neformalnega učenja, izmenjav izkušenj in izpostavljajo, da teoretično managementsko znanje ni ključnega pomena za uspeh. Na osnovi pridobljenih infnromacij smo oblikovali tudi predlogei in nasvete za bodoče managerje v glasbeni industriji.
Ključne besede: Glasbeni manager, glasbena industrija, pomanjkanje teoretičnega znanje, slovenski glasbeni managerji, glasbeni management.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (955,79 KB) |
3. Vpliv izvedbe programa usposabljanja iz prve pomoči na znanje slovenskih policistov in njihovo odločitev za izvedbo temeljnih postopkov oživljanja in uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorjaRok Janežič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zunajbolnišnični srčni zastoj zahteva hitro ukrepanje očividcev. Policisti delo opravljajo med ljudmi, zato je pomembno, da imajo znanje za izvajanje TPO, ki ga pridobijo na internih programih usposabljanja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Izvedli smo kvazi eksperimentalno raziskavo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Primerjali smo še podatke pred in po usposabljanju.
Rezultati: Rezultati po usposabljanju kažejo statistično pomembno izboljšanje teoretičnega (Z = -15.974, p < 0,001) in praktičnega znanja (Z = -16.146, p < 0,001) ter izboljšanje samoocene znanja (Z = -13.271, p < 0,001). Poveča se delež policistov, ki bi izvajali TPO v službenem (Z = -6.000, p < 0,001) ali prostem času (Z = -6.067, p < 0,001), ter tistih, ki bi uporabili AED (Z = -7.835, p < 0,001). Statistično značilno se izboljša tudi dojemanje prve pomoči kot dolžnosti policista (-4.281, p < 0,001).
Razprava in zaključek: Ugotavljamo šibko predznanje in pomembno izboljšanje znanja po usposabljanju. Višja je tudi samoocena. Usposabljanje poveča delež policistov, ki bi izvajali TPO in uporabili AED. Poveča se delež policistov, ki prvo pomoč dojemajo kot dolžnost policista. Svetujemo nadaljnje raziskovanje ohranitve znanja skozi čas.
Ključne besede: policija, reanimacija, vadba, znanje, pripravljenost
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,53 MB) |
4. Poučevanje spoznavanja okolja in naravoslovni kapital učencevVasja Kožuh, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljamo potek in rezultate raziskave, katere osnovni namen je podrobneje spoznati poučevanja učnega predmeta spoznavanje okolja. Ugotovili smo, da učiteljice v prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju ocenjujejo, da so motivirane za delo in kompetentne za poučevanje predmeta spoznavanje okolja. Pri tem se čutijo manj pripravljene za poučevanje fizikalnih, kemijskih, tehniških, socioloških in psiholoških vsebin kot za poučevanje drugih vsebin. Nadalje ugotavljamo, da določene naravoslovne postopke, kot so analiza in interpretacija podatkov, raziskovanje in delo z računalniki, izvajajo manj pogosto od drugih postopkov. Pri vrednotenju znanja se opirajo predvsem na pisne in ustne odgovore učencev.
Ključne besede: spoznavanje okolja, naravoslovni pouk, poučevanje, učitelji, učne metode, organizacija pouka, ocenjevanje znanja, osnovne šole, naravoslovno znanje, spoznavni procesi in postopki, oblike poučevanja
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (730,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Preverjanje matematičnega znanjaDarjo Felda, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Matematično znanje se preverja v šoli, na nacionalnih preverjanjih znanja in v okviru mednarodnih raziskav. Preverjanja znanja imajo različne namene, a vseeno naj bi bila do neke mere uglašena. V zadnjih desetletjih se je v slovenskih osnovnih šolah močno povečal delež učencev z nadpovprečnimi ocenami, primerjava zaključnih ocen v 9. razredu osnovne šole in dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja pa nakazuje potencialno neobjektivnost šolskih ocen pri matematiki, kar pod vprašaj postavlja njihov smisel. Prav nacionalno preverjanje znanja, katerega dosežki so usklajeni z dosežki mednarodnih raziskav (TIMSS), bi lahko uporabili za usklajevanje kriterijev vrednotenja znanja in postopoma zagotovili objektivnejše in pravičnejše ocenjevanje.
Ključne besede: matematika, matematično znanje, nacionalno preverjanje znanja, dosežki, interno ocenjevanje, zaključne ocene, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 04.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (434,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Motivacija za izobraževanje v podjetju xEma Sovinc, 2025, diplomsko delo Opis: V današnjem poslovnem okolju je neprekinjeno izobraževanje ključno za vzdrževanje konkurenčne prednosti podjetja ter osebni in profesionalni razvoj zaposlenih. Diplomsko delo proučuje področja in oblike izobraževanj ter motivacijske dejavnike in ovire, s katerimi se srečujejo zaposleni v podjetju X. Namen dela je bil seznaniti se s trenutnim zadovoljstvom zaposlenih na področju izobraževanj, določiti ključne motivatorje, ki spodbujajo zaposlene k udeležbi na izobraževanjih, ter hkrati prepoznati morebitne ovire, ki jih pri tem zadržujejo.
V diplomskem delu smo uporabili metodo deskripcije, kvantitativno metodo s primarnimi podatki, kjer smo anketirali s pomočjo anketnega vprašalnika, teoretično metodo, metodo kompilacije in statistično metodo. Rezultati kažejo, da so zaposleni s trenutnim stanjem izobraževanja zelo zadovoljni. Kot najpomembnejše motivacijske dejavnike smatrajo razvoj novih veščin, osebno rast in razvoj ter osebno zadovoljstvo med zaposlenimi v podjetju X. Poleg tega so zaposleni navedli, da jim pomanjkanje časa predstavlja največjo oviro pri izobraževanju in poudarili, da kljub temu ohranjajo visoko zagnanost do izobraževanja. Zaposleni so izkazali največje zanimanje za izobraževanja s poudarkom na učenju tujih jezikov in pridobivanju tehničnih veščin, pri čemer so kot najbolj zaželene oblike izobraževanja navedli seminarje in izobraževalne programe, izvedene izven podjetja.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, zaposleni, teorije motivacije, znanje
Objavljeno v DKUM: 25.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,25 MB) |
7. Kakovost zdravstvene nege in kompetence vodilnih medicinskih sesterAna Režek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Pandemija COVID-19 je izpostavila ključne izzive v zdravstvenem sektorju, vključno s pomanjkanjem kadrov in potrebo po izboljšanju kompetenc vodilnih medicinskih sester. Te kompetence so ključne za zagotavljanje visoke kakovosti zdravstvene nege, ki temelji na učinkovitem vodenju timov, obvladovanju stresa in preprečevanju izgorelosti zaposlenih. Zaradi vse večjih zahtev po zagotavljanju standardov kakovosti zdravstvene oskrbe so vodstvene veščine postale nepogrešljive za doseganje varne in kakovostne zdravstvene nege.
Namen in cilji: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali vodilne medicinske sestre razpolagajo z ustreznimi kompetencami za vodenje zaposlenih, ter raziskati, ali so te kompetence povezane s kakovostno zdravstveno nego. Proučili smo, ali obstajajo razlike v zaznavanju kompetenc glede na izobrazbo vodilnih medicinskih sester in ali dodatna izobraževanja ter delovne izkušnje prispevajo k njihovemu razvoju.
Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 25 vodilnih medicinskih sester iz slovenskih zdravstvenih ustanov. Podatki so bili zbrani s strukturiranim anketnim vprašalnikom, ki je zajemal demografske podatke, samooceno kompetenc, pogostost kazalnikov kakovosti ter povezave med kompetencami in kakovostjo dela. Za preverjanje zanesljivosti vprašalnika je bil uporabljen Cronbachov alfa koeficient, ki je dosegel vrednost 0,893, kar kaže na visoko zanesljivost vprašalnika. Pri analizi podatkov so bili uporabljeni opisna statistika, povprečne vrednosti in standardni odkloni. Uporabljene so bile tudi statistične metode, kot so Spearmanova korelacija, analiza variance (ANOVA) in linearna regresija za določanje povezanosti med spremenljivkami.
Rezultati: Rezultati kažejo, da vodilne medicinske sestre na splošno visoko ocenjujejo svoje kompetence, predvsem na področjih načrtovanja, organizacije dela in postavljanja ciljev. Razlike med kompetencami, ki temeljijo na izobrazbi, niso bile statistično značilne (p > 0,05), kar nakazuje, da smer izobrazbe (zdravstvena nega ali management) ni pomembno vplivala na zaznavanje kompetenc. Linearna regresija je pokazala statistično pomembno povezavo med kompetencami vodij in kazalniki kakovosti zdravstvene oskrbe.
Razprava: Razprava potrjuje, da so kompetence vodilnih medicinskih sester ključne za kakovostno zdravstveno nego. Vodje z daljšimi delovnimi izkušnjami in dodatnim izobraževanjem so poročale o večji samozavesti pri ocenitvi vodstvenih kompetenc. Kljub temu raziskava ni potrdila razlik glede na smer izobrazbe, kar nakazuje na univerzalnost pridobljenih vodstvenih kompetenc. Omejitve raziskave, kot so majhen vzorec in metoda samoocene, omejujejo generalizacijo rezultatov.
Zaključek: Raziskava potrjuje, da kompetence vodilnih medicinskih sester pomembno vplivajo na kakovost zdravstvene oskrbe. Ključne so kompetence na področju organizacije dela, načrtovanja in vodenja timov. Za izboljšanje kakovosti priporočamo razvoj celovitih programov izobraževanja, ki združujejo klinična znanja z vodstvenimi veščinami, ter uvedbo sistematičnega spremljanja kazalnikov kakovosti. Vodilne medicinske sestre igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov zdravstvene nege.
Ključne besede: Kakovost, vodja, zdravstvena nega, znanje vodij, kompetence vodij.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (894,75 KB) |
8. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (900,83 KB) |
9. Finančna pismenost dodiplomskih in podiplomskih študentov Ekonomsko-poslovne fakultete v MariboruŠpela Ozmec, 2024, diplomsko delo Opis: Finančna pismenost postaja vedno bolj zanimiv predmet raziskovanja, predvsem zaradi svojega vpliva na upravljanje osebnih financ. Obsega znanje in razumevanje finančnih konceptov in finančnih tveganj kot tudi veščine, motivacijo in samozavest za uporabo tega znanja pri finančnih odločitvah. V svetu le eden od treh odraslih razume osnovne finančne koncepte. Zelo pomembno je, da imajo mladostniki in mlajši otroci možnost, da si z denarjem, z upravljanjem denarja ter na splošno z delovanjem znotraj obstoječega finančnega sistema naberejo čim več konkretnih izkušenj. Le na tak način si bodo lahko izboljšali svojo finančno pismenost, kar jim bo olajšalo finančne odločitve in aktivno delovanje znotraj finančnega sistema v odraslosti. Posledice finančne nepismenosti so lahko škodljive, od tega, da se o tem ne poučujejo v šolah, do tega, da je vse večja potreba po finančnem izobraževanju kar starši ne morejo financirati. Finančno izobraževanje je v slovenskem izobraževalnem sistemu vključeno v različne šolske predmete. Pri pregledu šolskih sistemov v Evropi in svetu so v obveznem osnovnošolskem izobraževanju vsebine, ki obravnavajo finančno izobraževanje, vključene v predmet Home Economics ali po naše Gospodinjstvo. Pomen finančnega izobraževanja sicer narašča, vendar bo finančna ozaveščenost prebivalstva uspešna šele, ko bodo vsi spoznali, da so finančno premalo pismeni. Zaradi premalo finančnega izobraževanja v mladosti in premalo zavedanja o koristih stalnega finančnega izobraževanja lahko vodi do zmanjšanja finančnega znanja na delovnem mestu ter v drugih okoljih. Zato je pomembno, da zagotovimo zgodnje priložnosti za postavitev temeljev finančne pismenosti. OECD je vodilna organizacija na področju merjenja finančne pismenosti po vsem svetu, saj je razvila celovita orodja za odrasle in mlade. Za merjenje finančne pismenosti se uporablja zbirka orodij OECD/INFE za odrasle in mlade, katerega vprašalnik vsebuje naslednje elemente: finančno znanje, finančno vedenje in finančni odnos. Glavne ugotovitve so, da so moški bolj finančno pismeni kot ženske. Finančna pismenost se resnično razlikuje glede na demografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, spol in dohodek. Finančne vsebine niso dovolj vključene v osnovnošolski in srednješolski izobraževalni program v Sloveniji.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno izobraževanje, šolski sistem, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Objavljeno v DKUM: 15.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,82 MB) |
10. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Ključne besede: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 86
Celotno besedilo (6,35 MB) |
