1. Analiza spreminjanja vloge vodilnih menedžerjev informatike v podjetjihDejan Pecko, Samo Bobek, Simona Sternad Zabukovšek, 2014, pregledni znanstveni članek Opis: Sodobno poslovanje od vodilnih menedžerjev (direktorjev) informatike zahteva vse več poslovnih znanj in idej o tem, kako z informacijskimi rešitvami podjetjem pomagati do boljšega in učinkovitega poslovanja. Informacijska tehnologija ni več zgolj podporna funkcija, temveč lahko samostojno ali v navezi z drugimi poslovnimi procesi v podjetju ustvarja vrednost. Sodobni direktor informatike mora razumeti, kje in kako lahko informatika pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja ter na kakšen način jo vključiti v doseganje strateških ciljev podjetja. V članku analiziramo razumevanje fenomena direktorja informatike (angl. chief information officer - CIO) in napovedanih sprememb.
Ključne besede: infornatika, upravljanje, odgovornost, znanje, manager, podjetje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 37; Prenosov: 0 |
2. Pomen poznavanja zdravil pri medicinskih sestrahMojca Šket, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Medicinske sestre pri svojem delu vsakodnevno rokujejo z zdravili, zato je pomembno, da zdravila poznajo, prepoznajo morebitne napake pri dajanju zdravil in se jih zavedajo. Namen zaključnega dela je raziskati, kako zaposleni v zdravstveni negi zaznavajo napake pri dajanju zdravil.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature z analizo in sintezo. Literaturo smo z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Medline s pomočjo zastavljenega iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA. Za sintezo identificiranih študij smo uporabili tematsko analizo.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da na pojav napak pri dajanju zdravil vplivajo različni dejavniki, osebnostni in drugi trenutni moteči dejavniki. Ti največkrat privedejo do aplikacije napačnega zdravila. Zaposleni v zdravstveni negi se pogosto soočajo z ovirami pri poročanju napak pri dajanju zdravil, zato o teh ne poročajo.
Razprava: Zaznamo lahko, da se v klinični praksi napake pri dajanju zdravil pogosto dogajajo, nekateri se jih sploh ne zavedajo. Vse to povzroča škodo pacientu.
Ključne besede: zdravila, medicinske sestre, znanje, dojemanje, napake
Objavljeno v DKUM: 27.03.2023; Ogledov: 250; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (802,11 KB) |
3. Vloga predhodnih izkušenj ustanoviteljev pri poslovnem načrtovanjuNina Verdenik, 2023, diplomsko delo Opis: Pridobivanje izkušenj je del našega vsakdanjega življenja. Izkušnje so tiste, s pomočjo katerih se učimo in iz njih pridobivamo koristne napotke, ki nam lahko pomagajo v nadaljnjem življenju. Prav tako je v podjetništvu. Podjetnik skozi svojo kariero pridobiva različne izkušnje, tako pozitivne kot negativne. Te mu prinesejo ogromno znanja, ter ga naučijo, kako se odzvati v določenih situacijah. V nekaterih primerih so ravno predhodno pridobljene izkušnje tiste, ki podjetnika spodbudijo k samostojni poti in ustanovitvi svojega podjetja. Z njihovo pomočjo bo podjetnik imel že določena znanja o ustanovitvi podjetja, vodenju in/ali proizvodnji. Izkušnje imajo tudi pomembno vlogo pri tem, ali se bo ustanovitelj odločil za poslovno načrtovanje ali ne, kar je ključnega pomena, še posebej pri zagonu novega podjetja. Pomembne pa so pri nadaljnjem vodenju podjetja.
V diplomski nalogi smo torej v teoretičnem delu obravnavali vrste izkušenj, ki jih podjetnik lahko pridobi. To so: zagonske izkušnje, vodstvene izkušnje, industrijske izkušnje in navzkrižno funkcionalne izkušnje. Opisali smo tudi proces, kako podjetnik te izkušnje preoblikuje v znanje. Ugotavljali smo, ali se poslovnemu načrtovanju bolj posvečajo izkušeni ali neizkušeni podjetniki, ter kako predhodne izkušnje vplivajo na prepoznavanje priložnosti v panogi. Zanimalo nas je kako izkušnje vplivajo na trajnostno rast podjetij ter kakšno je razmerje med izkušnjami in uspešnostjo podjetja v različnih fazah rasti. V empiričnem delu smo te ugotovitve povezali s primerom v praksi. Za primer v praksi smo izbrali podjetnika, ki je pred ustanovitvijo lastnega podjetja že imel velik nabor predhodnih izkušenj.
Ključne besede: izkušnje, znanje, poslovno načrtovanje, ustanovitelj
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 44
Celotno besedilo (615,01 KB) |
4. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkovNika Rakuša, 2023, magistrsko delo Opis: Hitra gospodarska rast ter prekomerna potrošnja sta pospešili degradacijo okolja po vsem svetu, zato okoljsko trajnostno potrošništvo predstavlja ključ do trajnostnega razvoja. Obravnavanje degradacije okolja namreč zahteva spremembe v potrošniškem vedenju, ki temelji na boljšem razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na okoljsko trajnostno potrošniško vedenje, saj le-to ni posledica zakonskega nadzora, temveč izhaja iz vrednot, ki jih imajo odjemalci. Podjetja morajo zato imeti več znanja o vrednotah odjemalcev, ki vplivajo na njihovo odločitev o nakupu okoljsko trajnostnih izdelkov, da bi le-te lahko učinkoviteje tržila in vplivala na ciljne segmente odjemalcev.
V teoretičnem delu smo po pregledu znanstvene literature opredelili pojem okoljsko trajnostnega potrošništva in naredili pregled nad najpogostejšimi ovirami le-tega, definirali, kdo so okoljsko trajnostni odjemalci, pregledali najpogostejše kriterije za njihovo segmentacijo ter raziskali proces okoljsko trajnostnega nakupnega odločanja, v nadaljevanju pa opredelili še splet marketinga okoljsko trajnostnih izdelkov in njegovih najpomembnejših strategij.
V empiričnem delu smo na podlagi teorije načrtovanega vedenja, ki se v raziskavah okoljsko trajnostnega vedenja pogosto uporablja, analizirali vpliv odnosa do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivnih norm in zaznanega nadzora nad vedenjem ter vpliv okoljske skrbi in okoljskega znanja, ki smo ju vključili v model zaradi izboljšanja njegove napovedovalne moči, na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Ker pa se poznavanje okoljske problematike, odnos do okoljskih problemov in okoljsko trajnostno vedenje med kulturami razlikujejo, smo analizirali tudi vpliv kolektivizma, dolgoročne usmerjenosti in odnosa do narave kot moderatorskih spremenljivk na odnose med neodvisnimi spremenljivkami in odvisno spremenljivko.
Rezultati kažejo, da okoljska skrb, okoljsko znanje, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme in zaznani nadzor nad vedenjem pozitivno vplivajo na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov. Najmočnejši vpliv v modelu ima okoljsko znanje, sledijo mu subjektivne norme, odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov in zaznani nadzor nad vedenjem, medtem ko je vpliv okoljske skrbi na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov najšibkejši. Rezultati kažejo tudi, da med vplivom izbranih dejavnikov na namero za nakup okoljsko trajnostnih izdelkov glede na izbrane dejavnike kulture prihaja do razlik, vendar so te razlike znotraj kulture z izjemo nekaterih precej majhne.
Na koncu smo oblikovali še uporabna priporočila, ki bodo vodje marketinga vodila k oblikovanju učinkovitih marketinških strategij za okoljsko trajnostne izdelke, predvsem na področju marketinškega komuniciranja, s katerimi lahko pospešijo ali celo odstranijo ovire okoljsko trajnostnega potrošništva, ki prispeva k reševanju okoljskih problemov.
Ključne besede: odnos do okoljsko trajnostnih izdelkov, subjektivne norme, zaznani nadzor nad vedenjem, okoljska skrb, okoljsko znanje, kolektivizem, dolgoročna usmerjenost, odnos do narave, nakupna namera.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 269; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,15 MB) |
5. Zdravstvena pismenost mladostnikovAnita Bezjak, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost je ključna za opolnomočenje in aktivno udeležbo posameznikov pri skrbi za lastno zdravje. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je zdravstvena pismenost mladostnikov v Sloveniji.
Metode: Podatke smo pridobili s pomočjo validiranega anketnega vprašalnika »Lestvica zdravstvene pismenosti«. Izvedena je bila presečna študija z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Analizo podatkov smo izvedli s programom Microsoft Excel 2016 in s programom IBM SPSS 28.0.
Rezultati: Od 755 povabljenih se je 430 (55,4 %) mladostnikov udeležilo raziskave. Sodelovalo je 338 žensk in 92 moških. Povprečna starost mladostnikov je bila 16,93 let. Ugotovili smo, da starost (rs = 0,05; p = 0,25), čas uporabe interneta (p = 0,80) in učni uspeh (p = 0,42) niso statistično povezani s stopnjo zdravstvene pismenosti. Povprečna zdravstvena pismenost je znašala 28,65. Od vseh sodelujočih je 299 (299/430; 69,6 %) mladostnikov visoko zdravstveno pismenih, 63 (63/430; 14,6 %) srednje in 62 (62/430; 14,4 %) zelo visoko zdravstveno pismenih. Trije mladostniki (3/430; 0,7 %) so nizko in trije (3/430; 0,7 %) zelo nizko zdravstveno pismeni.
Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da so mladostniki visoko zdravstveno pismeni, le majhen delež je nizko in zelo nizko zdravstveno pismenih. Starost, učni uspeh in čas, ki ga porabijo za internet, nimajo statistično pomembne povezave z zdravstveno pismenostjo. Zdravstveno pismenost je mogoče izboljšati z zagotavljanjem informacij, učinkovito komunikacijo in strukturiranim izobraževanjem.
Ključne besede: mladostnik, zdravstvena pismenost, znanje, zdravstvene informacije, krepitev zdravja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 256; Prenosov: 62
Celotno besedilo (889,94 KB) |
6. Poznavanje in izkušnje študentov zdravstvene nege o aplikaciji intramuskularne injekcijeUrška Dolajš, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Intramuskularna injekcija je eden izmed pristopov za aplikacijo zdravil, ki se v zdravstveni negi najpogosteje uporablja. Pri tem gre za aplikacijo zdravila globoko v mišično tkivo. Zanimale so nas izkušnje študentov zdravstvene nege o aplikaciji intramuskularne injekcije ter poznavanje le-te.
Metode: Za izdelavo empiričnega dela diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo. V raziskavo smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika vključili 120 rednih in izrednih študentov zdravstvene nege ene izmed slovenskih zdravstvenih fakultet. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike in jih obdelali v računalniškem programu IBM Statisctical Package for Social Science ter Microsoft Excel.
Rezultati: Večina študentov zdravstvene nege (57 %) v praksi najpogosteje uporablja aplikacijo intramuskularne injekcije na dorzoglutealnem področju. Ventroglutealno področje, ki je v novejši literaturi označeno kot prednostno mesto, jim v večini ni poznano (12 %). Študenti ne znajo določiti mesta (12 %), prisoten je strah poškodovanja pacienta (11 %), nimajo ustreznega znanja (13 %). Najpogostejši odgovor pa je bil, da tega mesta za aplikacijo intramuskularne injekcije niso navajeni (16 %). Ventroglutealno področje uporablja le 6 % študentov zdravstvene nege.
Razprava in sklep: Študenti zdravstvene nege so premalo izobraženi o pomenu ventroglutealnega mesta ter o utemeljenih smernicah za aplikacijo intramuskularne injekcije. Do razlik prihaja že med poučevanjem na fakulteti in kliničnim usposabljanjem v kliničnem okolju, kjer se aplikacija intramuskularne injekcije večinoma izvaja po tradicionalni metodi dela.
Ključne besede: intramuskularna injekcija, študenti zdravstvene nege, znanje, intramuskularna uporaba
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 365; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,72 MB) |
7. European first-year university students accept evolution but lack substantial knowledge about it: a standardized European cross-country assessmentPaul Kuschmierz, Anna Beniermann, Alexander Bergmann, Rianne Pinxten, Tuomas Aivelo, Justyna Berniak-Woźny, Gustav Bohlin, Anxela Bugallo-Rodriguez, Pedro Cardia, Bento Filipe Barreiras Pinto Cavadas, Andrej Šorgo, Gregor Torkar, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Investigations of evolution knowledge and acceptance and their relation are central to evolution edu‑
cation research. Ambiguous results in this feld of study demonstrate a variety of measuring issues, for instance difer‑
ently theorized constructs, or a lack of standardized methods, especially for cross-country comparisons. In particular,
meaningful comparisons across European countries, with their varying cultural backgrounds and education systems,
are rare, often include only few countries, and lack standardization. To address these defcits, we conducted a stand‑
ardized European survey, on 9200 frst-year university students in 26 European countries utilizing a validated, com‑
prehensive questionnaire, the “Evolution Education Questionnaire”, to assess evolution acceptance and knowledge, as
well as infuencing factors on evolution acceptance.
Ključne besede: evolucija, znanje, visokošolsko izobraževanje, ocenjevanje, Evropa, evolution, acceptance, knowledge, multilevel modeling, socioscientific issues, religious faith, higher education, Europe, assessment, attitude
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 265; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo |
8. Delo šolske svetovalne službe in učiteljev z učenci s težavami pri učenju v času dela na daljavoZala Golob, 2022, magistrsko delo Opis: V zadnjih dveh šolskih letih smo bili v šolstvu zaradi epidemičnih razmer priča številnim spremembam in novim načinom poučevanja. Izobraževanje se je preselilo iz šole na splet, kar je številnim učencem povzročalo težave. Nekateri učenci so imeli težave pri učenju že pred novimi razmerami, veliko pa je bilo takšnih, pri katerih so se težave pojavile na novo. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako so šolski svetovalni delavci in učitelji sodelovali z učenci, ki so imeli težave pri učenju, ter kako je potekalo sodelovanje med omenjenima skupinama strokovnih delavcev. V raziskavi je sodelovalo 176 učiteljev razredne in predmetne stopnje ter srednješolskih učiteljev, ki so izpolnjevali anketni vprašalnik. Z dvema šolskima svetovalnima delavkama je bil opravljen intervju. Rezultati kažejo, da so učitelji in šolski svetovalni delavki v času izobraževanja na daljavo opazili precejšen porast učencev, ki počasneje usvajajo znanje. Ti so najpogosteje potrebovali: dodatno razlago, spodbudo in motivacijo. Učitelji so jim v večini namenili eno do dve uri tedensko, najpogosteje so z njimi izvajali videokonferenco. Strokovni delavci so medsebojno sodelovanje ocenjevali kot odlično ali zelo dobro.
Ključne besede: Učne težave, šolska svetovalna služba, učenci, ki počasneje usvajajo znanje, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 399; Prenosov: 70
Celotno besedilo (948,66 KB) |
9. Ozaveščenost starejših v pomurju o temeljnih postopkih oživljanja in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorjaBarbara Topić, 2022, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zgodnja prepoznava zdravstvenega stanja, učinkovito in takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja ter aktiviranje nujne medicinske pomoči (klic 112) so ključni dejavniki verige preživetja po nenadnem obolenju izven bolnišničnega okolja. Že v preteklosti so poudarjali pomen usposabljanja laične populacije. Svojo laično vlogo v verigi preživetja namreč lahko nudijo in opravljajo le, če imajo za to ustrezno usposobljenost.
Raziskovalna metodologija in metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili oblikovan anketni vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost 65 let in več. Raziskavo smo izvedli tako, da smo osebe, ki so ustrezale kriterijem, fizično obiskali na domu. Podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili binomski statistični test in hi-kvadrat test.
Rezultati: 75 % anketiranih je pravilno odgovorilo, kaj zajemajo TPO, vendar se jih je le 14 % že srečalo z izvajanjem oživljanja. Večina se jih ne počuti dovolj sposobno za pomoč nenadno oboleli osebi. 34 % anketiranih ne pozna lokacije AED. Ostalih 66 % sicer pozna lokacijo, vendar bi si le 32 % upalo uporabiti AED in to samo v prisotnosti druge osebe.
Diskusija in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da imajo starejši sicer zadovoljivo teoretično znanje iz področja TPO in uporabe AED in nekoliko slabše na področju praktičnega znanja. Kot pozitivno se je izkazalo, da se je več kot polovica anketiranih starostnikov pripravljena izobraževati o tej temi. Potreben bi bil večji poudarek na motiviranosti in izobraževanju prilagojeni starejši populaciji, saj le-ti dosegajo skoraj petino slovenskega prebivalstva.
Ključne besede: Starostniki, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator, znanje prve pomoči, veriga preživetja, laiki.
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,96 MB) |
10. Povezava med gibalnim znanjem in kognitivnim razvojem od 3 do 6 let starih otrok : diplomsko deloMaruša Vrhovšek, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali, kakšna je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem predšolskih otrok, starih med 3 in 6 let. V teoretičnem delu smo pregledali literaturo o gibalnem razvoju, kjer smo se osredotočili na gibalni razvoj predšolskega otroka. Preverili smo, kakšne so gibalne sposobnosti in spretnosti predšolskih otrok ter podrobneje pregledali manipulativne in lokomotorne spretnosti, katere smo kasneje tudi testirali. V nadaljevanju teoretičnega dela smo se posvetili kognitivnemu razvoju, kjer smo podrobno opisali teorijo kognitivnega razvoja po Jeanu Piagetu, opisali stopnje in poiskali značilnosti razvojnih stopenj. Podrobneje smo opisali gibalne in kognitivne teste, s katerimi smo v empiričnem delu testirali predšolske otroke. Za konec teoretičnega dela pa smo poiskali raziskave iz področij, ki jih raziskujemo ter ugotavljali, kaj je na tem področju do zdaj že bilo ugotovljeno. V empiričnem delu smo s pomočjo analize rezultatov prišli do zaključka, da je povezava med gibalnim in kognitivnim razvojem pri predšolskih otrocih močna.
Ključne besede: gibalno znanje, gibalne spretnosti, Jean Piaget, kognitivna teorija.
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 351; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,03 MB) |
