| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 214
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
PREIZKUSI ZNANJA PRI MATEMATIKI V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU
Jasmina Bratec, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Preizkusi znanja pri matematiki v prvem in drugem triletju je bil ugotoviti, ali znajo študenti, ki so tik pred vstopom v učiteljski poklic, sestaviti kvaliteten preizkus znanja pri matematiki ter v kolikšni meri poznajo osnovne didaktično-matematične pojme (učne cilje, standarde in tipe znanja, reprezentacije), s katerimi se srečamo pri izdelavi preizkusa znanja pri matematiki. Pri raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V analizo je bilo vključenih 57 preizkusov znanja za prvo in drugo triletje, ki so jih v okviru predmeta Didaktika matematike izdelali študenti 3. letnika smeri Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Pri analizi preizkusov znanja je bila v pomoč vnaprej pripravljena preglednica s postavkami. Rezultati omenjene raziskave so pokazali, da je zelo malo študentov v celoti upoštevalo navodila izdelave preizkusa znanja in da študenti ne znajo sestaviti kvalitetnega preizkusa znanja pri matematiki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo zelo veliko težav pri ustrezni določitvi matematično-didaktičnih pojmov, še posebej pri tipih in standardih znanja. Izkazalo se je namreč, da več kot polovica študentov nima znanja o zgoraj omenjenih pojmih. Raziskava je ugotavljala tudi, ali ima razred, za katerega je bil preizkus znanja izdelan, vpliv na kvaliteto izdelanega preizkusa. Rezultati kažejo, da ne, saj se je razlika pojavila samo za eno izmed postavk.
Ključne besede: preizkus znanja, reprezentacija, tipi znanja, standardi znanja, ocenjevanje
Objavljeno: 09.05.2012; Ogledov: 2426; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

82.
Preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli pri pouku slovenščine
Tanja Tacer, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Preverjanje in ocenjevanje znanja v osnovni šoli pri pouku slovenščine se posvečamo teoretičnim izhodiščem opredelitve preverjanja in ocenjevanja, kjer je razloženo, kaj je preverjanje in ocenjevanje znanja, kaj je njun namen, kaj vpliva na oblikovanje ocen in kakšne vrste preverjanja znanja poznamo. Sledi opis merskih karakteristik ocen in odnos med njimi. Potem je razložena tudi taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev, kjer je podrobneje razložena Bloomova, Marzanova in Solo taksonomija z ustreznimi primeri. Temu sledijo teoretični pogledi na preverjanje in ocenjevanje, ki so v praksi različni in se razvojno spreminjajo, in sicer; tradicionalni, psihometrični, pedagoški, holistični pogledi in nova kultura preverjanja in ocenjevanja. Prikazano je ustno preverjanje in ocenjevanje s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Sledi obsežno poglavje s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem, ki vsebuje faze pisnega preverjanja od priprave do sporočanja rezultatov in načrtovanja izboljšanja. Predstavljeni so alternativni načini preverjanja in ocenjevanja, ki se v šolstvu vse bolj uveljavljajo. Prikazani so tudi cilji osnovne šole. Pozornost je namenjena tudi opisnemu ocenjevanju, diferenciaciji in individualizaciji vzgojno-izobraževalnega dela na stopnji obveznega splošnoizobraževalnega šolstva. Kot zadnje teoretično poglavje je opisano zunanje preverjanje znanja in njegove pozitivne in negativne lastnosti. Empirični del diplomskega dela zajema pisna preizkusa znanja, ki sem ju sestavila s pomočjo priporočil za preverjanje in ocenjevanje znanja in Bloomove taksonomije. Prvi pisni preizkus znanja je sestavljen za jezikovni del, drugi pa za književnost. Podrobno sta sestavljena tudi oba točkovnika za ocenjevanje znanja. Pri postavljanju teoretičnih izhodišč smo z deskriptivno, zgodovinsko in komparativno metodo izhajali iz spoznanj slovenskih in tujih avtorjev.
Ključne besede: Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, osnovna šola, alternativni načini, zunanje preverjanje znanja.
Objavljeno: 21.05.2012; Ogledov: 6437; Prenosov: 1127
.pdf Celotno besedilo (724,12 KB)

83.
RAČUNALNIŠKO MODELIRANJE ZNANJA ZA OCENJEVANJE SMUKAŠKIH TEKMOVALNIH SMUČI
Andrej Šporn, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Računalniško modeliranje znanja za ocenjevanje smukaških tekmovalnih smuči je zasnovano kot izgradnja in praktični preizkus odločitvenega modela izbire najboljšega modela smukaških smuči za tekmovalno smučanje na podlagi izbranih kriterijev s pomočjo računalniškega programa DEXi. Namen izgradnje odločitvenega modela je bil olajšati tekmovalcu proces odločanja pri izbiri najboljšega modela smukaških smuči, saj omogoča vrednotenje kriterijev glede na preference tekmovalca ter jasno predstavljivost rezultatov in tako primerjavo med posameznimi vidiki odločitve. S spremembami opreme v tekmovalnem alpskem smučanju, ki bodo nastopile v sezoni 2012/13, bo lahko zasnovani odločitveni model bistveno olajšal odločitve glede izbire prave opreme. Predstavljeni model lahko koristi vsem tekmovalcem, ki se odločajo med različnimi modeli tekmovalnih smukaških smuči različnih proizvajalcev. Model bo lahko le z manjšimi prilagoditvami uporaben tudi za tekmovalce ostalih disciplin alpskega smučanja kot tudi za rekreativne smučarje.
Ključne besede: Računalniško modeliranje znanja, odločitveni model, večparametrsko odločanje, tekmovalno smučanje
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 830; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (10,58 MB)

84.
USTVARJANJE GIBALNIH ZNANJ V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Sergeja Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ustvarjanje gibalnih znanj v predšolskem obdobju smo želeli na podlagi analiziranih podatkov in virov ugotoviti, kaj vse vpliva na ustvarjanje gibalnih znanj pri otroku. Ugotavljali smo razvojne značilnosti predšolskih otrok in gibalne kompetence otroka. Zanimal nas je pomen ustvarjanja gibalnih znanj otroka, sredstva za ustvarjanje gibalih znanj ter vloga in različni vplivi, pomen in omejitve pri ustvarjanju gibalnih znanj otroka. Ugotovili smo, da je gibanje za otroka ključnega pomena, saj kar otrok zamudi v otroštvu, ne more nikoli več nadoknaditi, ter da so za obvladovanje določene športne dejavnosti potrebna gibalna znanja, ki se jih človek nauči v različnih obdobjih. Raziskovalni izziv nam je predstavljalo dejstvo, da je gibalni razvoj povezan s telesnim, čustvenim in socialnim razvojem otroka. Ugotavljali smo tudi vlogo staršev in vzgojitelja pri oblikovanju gibalnih znanj. Naše ugotovitve potrjujejo dejstvo, da otroci prevzemajo navade in stališča od staršev in vzgojiteljev, ki imajo veliko vlogo pri ustvarjanju znanj otroka. Otroci gibalno znanje in izkušnje pridobivajo v procesu vadbe in učenja v novih, drugačnih, spreminjajočih se pogojih, ki jih nudi izkušenjsko bogato gibalno okolje.
Ključne besede: razvojne značilnosti, gibalni razvoj, telesni razvoj, čustveni razvoj, socialni razvoj, gibalne kompetence otrok, kompetence vzgojitelja, gibalno okolje, gibalna znanja.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1603; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (465,42 KB)

85.
TEKMOVANJE IZ ZNANJA LOGIKE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE
Anita Fajs, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tekmovanje iz znanja logike na razredni stopnji osnovne šole je sestavljeno iz treh delov: teoretičnega, praktičnega in empiričnega. V teoretičnem delu je podrobneje predstavljen termin logika in izjave ter tekmovanje iz znanja logike. V praktičnem delu so prikazani tipi nalog, ki se pojavljajo na tekmovanju, opis le-teh in postopek njihovega reševanja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je zajela učence do petega razreda, ki so sodelovali na tekmovanju iz znanja logike. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšni tipi nalog se pojavljajo na tekmovanju, ali se pojavlja več tipskih nalog kot ne tipskih, kako dolgo že poteka tekmovanje na nižji stopnji, ali se udeležba na tekmovanju stopnjuje, katere naloge se rešujejo bolje in zakaj je temu tako, ali so razlike v rezultatih glede na regijo. Pri raziskovanju je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pridobljeni, v obliki tabel in grafov predstavljeni podatki, so pokazali, da udeležba na tekmovanju iz znanja logike narašča, da se na tekmovanjih pojavlja manj tipskih nalog kot ne tipskih ter da obstajajo razlike v rezultatih iz tekmovanja glede na regijo. Prav tako obstajajo razlike pri rezultatih dobitnikov brona glede na regijo, ni pa razlike pri rezultatih dobitnikov brona glede na spol.
Ključne besede: tekmovanje iz znanja logike, razredni pouk, logika, izjave, klasifikacija nalog, vitezi in oprode, gobelini, svetovi, reševanje s tabelo
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 3089; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

86.
VPLIV PSIHIČNEGA DOBREGA POČUTJA NA TEMELJU ZADOSTNE IN POTREBNE OSEBNE CELOVITOSTI ZAPOSLENEGA NA USPEŠNOST ORGANIZACIJE (rok za oddajo izdelane dok. dis. je 20. 6. 2014)
Simona Šarotar Žižek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Osrednji namen raziskave, ki je podlaga pričujočega dela, je razviti, predstaviti in preveriti inovativen model, ki temelji na posamezniku kot zaposlenega, njegovem psihičnem dobrem počutju (PDP) kakor tudi njegovi zadostni in potrebni celovitosti (ZIPOC), ki (posredno) pozitivno vpliva na uspešnost organizacij. Omenjen model temelji na dejstvuda človek poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamuje motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjski smisel med drugim tudi v vlogi zaposlenega. Čeprav delo človeku daje identiteto, samospoštovanje, socialno podporo in materialne nagrade, to ni edina vloga posameznika v življenju; vpet je v več vlog od partnerske, starševske do različnih sorodstvenih, prijateljskih, sosedskih in drugih. Vsaka od teh mu prinaša tudi obveznosti, ki naj bi jih v skladu z uveljavljenimi družbenimi normami uresničeval karseda optimalno. Posameznik, ki predano uresničuje različne življenjske vloge, mora biti kar najbolj celovit - v največji možni meri mora upoštevati vse važno. Da bi bil tega sposoben, mora krepiti svojo ZIPOC s prakso in zavedanjem samega sebe, najprej kot telesnega oz. biološkega/naravnega bitja, ki to uresničuje z aktivnim izvajanjem tehnik za zagotavljanje telesnega ravnovesja (zdrava prehrana, ajurveda, masaža in aromaterapija, sproščanje, tehnike dihanja, fizična aktivnost, upoštevanje biološkega ritma, dopolnilne oblike zdravljenja in drugo). Človek se mora zavedati tudi tega, da je duševno bitje, ki plemeniti čustvovanje, zaznavanje, mišljenje in voljo s tehnikami umetnosti življenja (čustvena inteligenca, življenje v sedanjem trenutku, ne da pozablja na bodočnost, pozitivno mišljenje in drugo). Človek je tudi družbeno bitje, ki kakovostne povezave s soljudmi izgrajuje s tehnikami strokovnega in delovnega razvoja ter družbene integriranosti (vzgoja, izobraževanje, usposabljanje, pridobivanje delovnih izkušenj v okviru delovne kariere in drugo). V sodobnem času prihaja vedno bolj do izraza, da je človek duhovno bitje, ki hrepeni po samo-aktualizaciji in po življenjskem smislu, kar uresničuje s pomočjo tehnik duhovnega razvoja (duhovna inteligenca, meditacija, mantre, joga, logoterapija, praktični budistični principi za vzpostavitev ravnovesja in drugo). Prav tako se v času, ko čutimo posledice globalne ekonomske krize, v ospredje postavlja tudi dejstvo, da je človek ekonomsko bitje, ki ima občutek, da zadovoljuje svoje materialne potrebe kot oseba, družinski član, sodelavec in pripadnik neke širše skupnosti, ki to uresničuje s tehnikami ekonomske stabilnosti (ustvarjalna in delovna vloga v različnih organizacijah) ipd. Ker človeku za približevanje k zadostni in potrebni celovitosti pogosto zmanjkuje časa, znanje, vednosti in moči, se sooča s stresom, duhovno naveličanostjo, čustveno in psihično praznino,… To pa se posledično odraža v nizkem psihičnem dobrem počutju (PDP), katerega model združuje tri psihološke modele. Nizko psihično dobro počutje posameznikov v vlogi zaposlenih pa negativno vpliva na uspešnost organizacij. Temeljno raziskovalno vprašanje te disertacije je, ali je mogoče oblikovati model za krepitev celovitosti posameznika - zaposlenega, ki bi povečeval njegovo psihično dobro počutje in s tem pozitivno vplival na uspešnost organizacij. Namen doktorske disertacije je bil na osnovi raziskave, kako na povečevanje uspešnosti organizacij vpliva porast psihičnega dobrega počutja, ki izvira iz posameznikove zadostne in potrebne celovitosti, oblikovati model psihičnega dobrega počutja na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov. 17 Raziskovalni model je v empiričnem delu raziskave temeljil na več glavnih determinantah, v ozadju katerih pa je vedno človek. Gre za naslednje determinante, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) zadostna in potrebna osebna celovitost (ZIPOC), (ii) psihično dobro počutje (PDP), (iii) samospoštovanje, (iv) man
Ključne besede: Osrednji namen raziskave, ki je podlaga pričujočega dela, je razviti in podati inovativen pogled na človeka, njegovo psihično dobro počutje (PDP) kakor tudi njegovo zadostno in potrebno celovitost (ZIPOC), ki (posredno) pozitivno vpliva na uspešnost organizacij. To spoznanje iz raziskave ne preseneča, saj človek poseduje sposobnosti, znanja, spretnosti in osebnostne lastnosti, obenem pa ga zaznamuje motiviranost, volja, vrednote in druga čustva. Na osnovi teh človek skuša uresničevati življenjs
Objavljeno: 08.03.2013; Ogledov: 3022; Prenosov: 699
.pdf Celotno besedilo (5,73 MB)

87.
DIDAKTIČNI VIDIKI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Katja Golubič, 2013, diplomsko delo

Opis: Preverjanje in ocenjevanje je zahteven proces, na katerega se je potrebno dobro pripraviti. Učitelji morajo biti pozorni in upoštevati letni učni načrt, smernice in določene tematske sklope. V priprave na ure je potrebno vključiti tudi preverjanje in ocenjevanje znanja, zelo pomemben poudarek je na utrjevanju snovi, saj se le obravnavana snov lahko kasneje tudi preverja in ocenjuje. Naš cilj mora biti usklajenost preverjanja in ocenjevanja z nameni izobraževanja ter usklajenost med vsebino, tematiko in cilji preverjanja in ocenjevanja z vsebino in cilji obravnave. Poznamo več vrst preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih uporabimo glede na primernost tematskih sklopov in metodo poučevanja ter predvsem glede na prednosti in slabosti samih načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Nekateri dijaki imajo raje pisne naloge, drugi ustno spraševanje in nekaterim dijakom je najljubše projektno ali praktično delo. Dijaki se razlik med različnimi vrstami preverjanj dobro zavedajo in se v nekaterih načinih boljše izkažejo kot v drugih. Pouk mora biti raznolik, prav tako preverjanje in ocenjevanje znanja. Slednji proces lahko uporabimo v smeri interaktivnosti z dijaki in med dijaki, z obujanjem motivacije in spodbujanjem razširjanja obzorja znanja dijakov. Pri preverjanju in ocenjevanju je zelo pomembna tudi povratna informacija, saj tako dijaki dobijo jasnejšo sliko, kaj natančno od njih zahteva naloga. Le tako dobijo večji uvid v celoten proces in učitelj na ta način pridobi pomembne informacije za svoje nadaljnje delo.
Ključne besede: Preverjanje in ocenjevanje znanja, načini preverjanja in ocenjevanja znanja, razlike med pisnimi in ustnimi vprašanji preverjanja in ocenjevanja znanja, pravičnost ocenjevanja znanja, načrtovanje in priprava ter izvedba preverjanja in ocenjevanja znanja.
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1719; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (992,94 KB)

88.
Vnos informacijsko komunikacijske tehnologije in e-preverjanja znanja pri predmetu kemija
Klavdija Černelč, 2015, magistrsko delo

Opis: Živimo v času globalizacije in hitrih sprememb na področju informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Tako na svetovnem kot tudi slovenskem področju se IKT hitro širi v vse stopnje vzgojno-izobraževalnega procesa. IKT omogoča e-učenje (e-izobraževanje), ki vnaša v učni proces inovativnost in možnost širjenja znanja učitelja in učenca. Za učinkovito izvedbo je potrebno usvojiti nova znanja in spretnosti, saj tak način dela zahteva skrbno načrtovanje. Za kakovostno e-preverjanje znanja je potrebno kreirati banko nalog oziroma vprašanj na različnih taksonomskih ravneh, oblikovati kviz, seznaniti učence z izvajanjem e-preverjanja znanja ter pripraviti strojno in programsko opremo za izvedbo. V prvem letu mora učitelj vložiti veliko truda, časa in dodatnega dela v nov način poučevanja, vendar se ta trud povrne v naslednjih letih. Pri delu je izrednega pomena povezanost skupine ljudi, ki so odgovorni za učinkovito e-preverjanje znanja. Skupina naj bi sestavljali računalničar, laborant in učitelj. V nalogi je predstavljena sistematična pot vnosa IKT in e-preverjanja znanja v devetem razredu Osnovne šole Šmarje pri Jelšah pri predmetu kemija. Raziskava je potekala dve šolski leti. Prvo leto sta v raziskavi sodelovala dva oddelka, drugo leto pa štirje oddelki devetega razreda. V raziskavi smo se prednostno osredotočili na elektronsko preverjanje znanja, ki smo ga izvedli s pomočjo spletne učilnice Moodle, dejavnosti Kviz. Svoje mnenje o novem načinu preverjanja znanja so učenci podali v anketnem vprašalniku ob koncu obeh, v raziskavo vključenih, šolskih let.
Ključne besede: IKT, e-učenje, e-učno okolje, e-preverjanje znanja, spletna učilnica, Moodle, kemija
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 874; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

89.
Pomen domačih nalog za učenca
Tamara Hartman, 2015, diplomsko delo

Opis: Pomen domačih nalog se je skozi zadnja leta in desetletja precej spremenil. Domače naloge se ne dajejo z namenom, da bi učenci opravili učiteljevo zapoved in nimajo zgolj vzgojne funkcije, ki učence navaja na izpolnjevanje obvez. Učencem zato ni smiselno nalagati naloge samo zato, da nekaj počnejo in z opravljanjem ne dosežejo ničesar, kar jim bo za nadaljnji proces usvajanja znanj pomagalo. Prav tako domače naloge niso potrebne takrat, ko učenci že vse znajo. Učenci morajo videti in vedeti, kaj z določeno domačo nalogo dosežejo in opravijo, zato mora imeti domača naloga jasen razlog. Domače naloge naj bodo v funkciji doseganja ciljev. V večini je to utrjevanje znanja, so pa za učenca pomembne tudi v širšem pomenu, in sicer domače naloge vplivajo na razvoj učenčevih navad glede opravljanja šolskih obveznosti zunaj šole, vplivajo na razvoj miselnih sposobnosti in reševanja problemov, so v funkciji učenčevega samostojnega učenja in v povezavi s poukom komplementarne ter dopolnjevalne. Z njimi lahko učitelj zelo učinkovito usmeri pouk. Diplomsko delo opredeljuje domače naloge, predstavi proces učiteljevega in učenčevega ravnanja v zvezi z domačimi nalogami od učiteljevih priprav, posredovanja, preverjanja do vrednotenja domačih nalog. Zajema tudi vidik učencev, tj. kaj domače naloge učencem prinašajo, oziroma kaj učenec z opravljanjem domačih nalog doseže, dejavnike uspešnosti, učne navade in motivacijo. Empirični del se osredotoča na izkušnje učencev z domačimi nalogami in vlogo učitelja pri ravnanju z domačimi nalogami. Razišče se tudi mnenje učencev o domačih nalogah.
Ključne besede: domača naloga, učenec, učitelj, učinkovitost, usvajanje znanja.
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 1357; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (584,72 KB)

90.
Šolska knjižnica v devetletni osnovni šoli ter medpredmetno povezovanje
Breda Bizjak, 2010, strokovni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni cilji in naloge šolske knjižnice, informacijska pismenost ter knjižnična informacijska znanja. Šolska knjižnica učenje v razredu ne le dopolnjuje, ampak seže mnogo dlje, saj omogoča učenje brez prisile. Knjižničar ni le izposojevalec knjižničnega gradiva, temveč tudi pedagoški delavec, ki se vključuje v vzgojno-izobraževalni proces. Pouk, podprt s knjižničnimi informacijskimi znanji, mora biti dobro organiziran, kar zahteva sodelovanje med knjižničarjem in učiteljem. Knjižnica vzgaja učenca za učenje in za samostojnega uporabnika šolske (in druge) knjižnice. Predstavljen je praktični primer povezovanja knjižničnih informacijskih znanj s cilji učnega dela pri predmetu slovenščina, ki nastajajo pri pridobivanju znanja z medpredmetnim povezovanjem. Poudarek je na iskanju informacij o dosegljivih virih na obravnavano temo. Poizvedbo po vzajemnem katalogu osvetli primer iskanja po ključnih besedah.
Ključne besede: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, medpredmetne povezave, informacijska pismenost, knjižničar, osnovna šola
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 390; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (109,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici