| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 214
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
VPLIV TEKALNIH ELEMENTARNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROK
Jožica Libman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Vpliv tekalnih elementarnih iger na usvajanje gibalnih znanj pet let starih otrok sta v teoretičnem delu opisana gibalni in telesni razvoj otrok, predstavljene so gibalne in funkcionalne sposobnosti ter gibalna znanja pet let starih otrok ter na teoretičnem nivoju opisane elementarne tekalne igre in predstavljene kompetence vzgojitelja na področju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu so prikazani rezultati dvomesečnega pedagoškega eksperimenta z namenom ugotoviti vpliv elementarnih tekalnih iger na usvajanje gibalnih znanj. Namenski neslučajnostni vzorec predstavljajo pet let stari otroci, kot merski instrument je bilo uporabljenih devet motoričnih testov. Rezultati pedagoškega eksperimenta, pridobljeni na testiranjih in obdelani na nivoju osnovne deskriptivne statistike, dokazujejo, da načrtovane in strokovno vodene elementarne tekalne igre pozitivno vplivajo na usvajanje gibalnih znanj pri opazovanem vzorcu pet let starih otrok.
Ključne besede: Gibalna znanja, gibalne sposobnosti, elementarne tekalne igre, predšolski otrok.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 2485; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (897,20 KB)

72.
POENOTENJE POSTOPKOV RAČUNALNIŠKE FORENZIKE V SLOVENSKI POLICIJI
Aljoša Špeh, 2011, diplomsko delo

Opis: Osnovno vodilo za strokovno in zakonito delo v Policiji predstavljajo enotni postopki in strokovni standardi. Ugotovili smo, da so strokovni postopki računalniške forenzike v različnih oddelkih za računalniško preiskovanje Policije neenotni in se med seboj razlikujejo. Da bi odstopanja med postopki računalniške forenzike odpravili, smo izdelali model enotnih postopkov, ki smo ga zasnovali modularno. Model sestoji iz treh medsebojno odvisnih modulov in zajema vse nivoje forenzičnih postopkov, od osnovnih načel in nacionalnih zakonskih okvirov, pa vse do specifičnih opravil, ki jih kriminalisti pri svojem delu izvajajo vsakodnevno. Model enotnih postopkov računalniške forenzike smo nadgradili v spletno aplikacijo baza znanja, ki smo jo razvili v okolju MediaWiki.
Ključne besede: Policija, računalniško preiskovanje, forenzični postopki, poenotenje, baza znanja.
Objavljeno: 16.02.2012; Ogledov: 1683; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

73.
VPLIV KOORDINACIJE NA USTVARJANJE GIBALNIH ZNANJ PREDŠOLSKIH OTROK
Beti Škrjanec, 2011, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo z naslovom Vpliv koordinacije na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalna znanja in koordinacijo v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo na osnovi pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti vpliv koordinacija na ustvarjanje gibalnih znanj pri predšolskih otrocih. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Slučajnostni vzorec iz konkretne populacije predstavljajo pet let starih otroci. Otroci eksperimentalne skupine so imeli v času eksperimenta dvakrat tedensko gibalne načrtovane in vodene dejavnosti s poudarkom na koordinaciji. Postopek zbiranja podatkov je potekal v kvantitativni tehniki. Za pridobivanje podatkov o koordinaciji in gibalnih znanjih otrok smo uporabili baterijo devetih motoričnih testov. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali z deskriptivno statistiko in bivariatno analizo, rezultate smo grafično in tabelarično prikazali. Na osnovi t-testa smo ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, koordinacija, gibalna znanja, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 2113; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

74.
Odprava znanjskih ozkih grl v poslovnih procesih z uporabo mehke logike
Maja Zajec, 2012, magistrsko delo

Opis: Želja po večjem, boljšem, hitrejšem in kvalitetnejšem je v nas prisotna že od nekdaj. Da bi lahko dosegli ta cilj, moramo odgovoriti s pravimi poslovnimi in delovnimi procesi. Odločilen pomen pri oblikovanju procesovpredstavljajo tudi inovacije, ki jih generirajo osebe s pravim znanjem in talentom. Izhajali smo iz dejstva, da vsaka nova sprememba v procesih lahko spremeni strukturo znanja določenega delovnega mesta ali delovne vloge. To pomeni, da oseba, ki zaseda vlogo, lahko postane t. i. znanjsko ozko grlo v procesu. Če se oseba nahaja na časovno kritični poti procesa, potem proces ne daje izhoda v želeni obliki, obsegu ali kvaliteti, kolikor bi ga lahko, če bi znanjska ozka grla razbremenili. V ta namen smo razvili odločitveni model, ki temelji na uporabi mehke logike. S pomočjo le-tega smo pokazali, da se da osebe razporejati ne le na podlagi njihove časovne razpoložljivosti, temveč tudi na podlagi razpoložljivosti njihovega znanja. Rezultat modela je ocena znanja, ki temelji na odstopanjih med zahtevanim in dejanskim znanjem. Zahtevana znanja smo pridobili iz aktivnosti izbranega realnega procesa, dejanska znanja pa so bila ocenjena s pomočjo metode 360°. Za lažjo predstavo in posledično hitrejšega sprejemanja odločitev o razporejanju oseb na vloge glede na njihovo znanje smo uporabili tehniko toplotnega zemljevida. Na podlagi ugotovitev smo potrdili postavljeno hipotezo, da je s pomočjo mehke logike možno razviti odločitveni model, ki bo alociral znanja resursov na delovne vloge glede na zahteve procesov.
Ključne besede: razporejanje znanja, management znanja, poslovni procesi, poslovna inteligenca, mehka logika
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1510; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

75.
Vplivi okoliščin prehranjevalnih navad učencev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.
Nuša Levart, 2015, magistrsko delo

Opis: Pogosto opažamo, da je znanje o zdravih prehranjevalnih navadah velikokrat zapostavljeno pri načrtovanju zdravih in varovalnih obrokov hrane, hkrati pa seveda tudi pri privzgojevanju ustreznih prehranjevalnih navad v obdobju prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Še vedno je torej premajhen poudarek na znanju in njegovi uporabi za spreminjanje zatečenega stanja. Za zdravje otrok pa je odgovorna tako družina kot tudi vrsta institucij: od države, zdravstvenega, vzgojno-izobraževalnega in socialnega sistema ter drugih. V okviru omenjenih sistemov je mogoče ustvariti pogoje za zdrav in vsestranski razvoj otrok, ki vključuje tudi dobro zdravje in (še posebej) zdrave prehranjevalne navade. Učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja so populacija, na katero je najlažje vplivati in so v tem kontekstu ena izmed najbolj ranljivih skupin. Starši otrok imajo tukaj odločilno vlogo, največjo seveda pri prenosu svojega znanja in prehranjevalnih navad na otroke. V svetu in tudi v Sloveniji namreč opažamo naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti; tako v splošni populaciji kot tudi pri otrocih, kar vzbuja skrb, saj predstavlja veliko tveganje za povečanje števila kroničnih bolezni v odrasli dobi. Skratka, vse skupaj je posledica nezdravih prehranjevalnih navad. Nanje pa vplivajo različni dejavniki: družina, šola, vrstniki, množični mediji idr.
Ključne besede: menedžment znanja, zdrave prehranjevalne navade, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, vpliv družine
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 775; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

76.
Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanja
Nastja Bat, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim. V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu. V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija.
Ključne besede: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija.
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 4765; Prenosov: 1387
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

77.
VPLIV UČENJA IN POUČEVANJA MATEMATIKE NA REZULTATE NA NACIONALNEM PREVERJANJU ZNANJA V NEKATERIH SLOVENSKIH REGIJAH
Polona Dovečar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv učenja in poučevanja matematike na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja v nekaterih slovenskih regijah so prikazane metode in oblike dela pri pouku matematike, dejavniki učne uspešnosti, socialno-ekonomski dejavniki, družinsko okolje, pomen preverjanja in ocenjevanja znanja in pomen nacionalnega preverjanja znanja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako učenje in poučevanje matematike vplivata na rezultate na nacionalnem preverjanju znanja, primerjati pristope učiteljev Osrednjeslovenske, Podravske in Pomurske regije pri poučevanju ter spoznati odnos in stališče ravnateljev osnovnih šol do nacionalnega preverjanja znanja. V teoretičnem delu smo opredelili namen, cilje in organizacijo nacionalnega preverjanja znanja v Sloveniji ter opisali motivacijske in socialno-ekonomske dejavnike, ki vplivajo na učno uspešnost učenca. V nadaljevanju smo se osredotočili na učiteljeve didaktične odločitve pri pouku matematike, pri čemer smo izpostavili učne oblike in metode ter njihovo uporabo in pomen. Posebno pozornost smo namenili tudi preverjanju in ocenjevanju znanja pri pouku matematike ter podrobneje opisali poznavanje in uporabo Gagnejeve taksonomije. Na koncu je predstavljeno ustno in pisno ocenjevanje znanja. V empiričnem delu diplomske naloge so prikazani rezultati, ki kažejo, da učitelji matematike premalo povezujejo matematične vsebine s primeri iz vsakdanjega življenja, premalo pa je tudi medpredmetne povezave. Statistično značilne razlike med regijami v metodah poučevanja so se pokazale pri metodi reševanja problemov, pri metodi razlage in razgovora, nadalje pri uporabi sodobne informacijske tehnologije in pri učiteljevih zahtevah ob preverjanju in ocenjevanju znanja. Stališča ravnateljev do nacionalnega preverjanja znanja so si enotna v tem, da posamezna šola primerja rezultate na nacionalnem preverjanju znanja z dosežki v državi, večina ravnateljev pa tudi trdi, da se dosežki šole upoštevajo pri načrtovanju nadaljnjega dela.
Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, motivacijski dejavniki, socialno-ekonomski dejavniki, učne oblike, učne metode, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, Gagnejeva taksonomija
Objavljeno: 26.03.2012; Ogledov: 2564; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

78.
Vpliv gibalnih sposobnosti na osvajanje gibalnih znanj 5-6 let starih otrok
Sandra Prapotnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv gibalnih sposobnosti na osvajanje gibalnih znanj 5-6 let starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne kompetence otroka, telesni in gibalni razvoj, gibalne sposobnosti otrok, gibalna znanja v predšolskem obdobju, gibalno izkušenjsko okolje in kompetence vzgojitelja v vrtcu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni s pomočjo pedagoškega eksperimenta, pri katerem so bili otroci eksperimentalne skupine prisotni pri izvajanju dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti, otroci kontrolne skupine pa pri teh dejavnostih niso sodelovali. Rezultati kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine v času pedagoškega eksperimenta na področju gibalnih sposobnosti in gibalnih znanj napredovali bolj kot otroci kontrolne skupine; da dodatno strokovno vodene in načrtovane gibalne/športne dejavnosti, ki imajo poudarek na razvijanju gibalnih sposobnosti, pozitivno vplivajo na osvajanje gibalnih znanj, saj so otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate od otrok kontrolne skupine, ki niso imeli dodatnih gibalnih/športnih dejavnosti. Rezultati kažejo tudi, da primerno razvite gibalne sposobnosti pri otrocih, starih 5-6 let, pozitivno vplivajo na osvajanje njihovih gibalnih znanj.
Ključne besede: gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj otrok, telesni razvoj otrok, gibalne sposobnosti otrok, gibalna znanja v predšolskem obdobju
Objavljeno: 23.04.2012; Ogledov: 2479; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (861,15 KB)

79.
VPLIV NAČRTOVANIH IN VODENIH GIBALNIH DEJAVNOSTI NA OSVAJANJE GIBALNIH ZNANJ 3-4 LETA STARIH OTROK
Marjana Knuplež, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne kompetence otroka, gibalni razvoj in gibalne sposobnosti 3—4 leta starih otrok ter opredelili pojma gibalna znanja in gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu smo na podlagi pedagoškega eksperimenta ugotavljali vpliv načrtovanih in vodenih gibalnih dejavnosti na osvajanje gibalnih znanj 3—4 leta starih otrok. Pedagoški eksperiment je potekal v časovnem obdobju treh mesecev. Eksperimentalni vzorec so predstavljali 3—4 leta stari otroci. Na osnovi rezultatov pedagoškega eksperimenta smo ugotovili, da obstajajo razlike v gibalnih znanjih med eksperimentalno in kontrolno skupino. Na osnovi t-testa smo tudi ugotovili, da načrtovane in vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju gibalnih sposobnosti pozitivno vplivajo na ustvarjanje gibalnih znanj predšolskih otrok.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna znanja, gibalne kompetence, gibalne/športne dejavnosti, gibalno izkušenjsko bogato okolje, pedagoški eksperiment.
Objavljeno: 03.04.2012; Ogledov: 2490; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

80.
POVEZAVA MED MOTIVACIJO, SAMOOCENO ZNANJA IN ZNANJEM IKT-JA MED ŠTUDENTI RAZLIČNIH DRŽAV
Oliver Buček, 2012, magistrsko delo

Opis: Študentje vstopajo na univerzo z različno stopnjo motiviranosti. Kakor opredeljuje teorija samodoločenosti, so intrinzično in ekstrinzično motivirani ter amotivirani. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razlike v motivaciji med rednimi in izrednimi študenti. V raziskavo smo zajeli redne in izredne študente različnih študijskih smeri iz različnih držav. Izsledki kažejo, da so študenti pretežno ekstrinzično motivirani. Med spoloma ni razlik v motivaciji za izobraževanje, zato lahko sklepamo, da je motivacija za izobraževanje približno enako zastopana tako pri fantih kot pri dekletih. Študenti družboslovja in humanistike so bolj intrinzično motivirani kot študenti naravoslovja in tehnike ter izredni študenti so pokazali večjo stopnjo ekstrinzične motivacije. Glede na državo bivanja podatki kažejo, da so študenti iz držav nečlanic Evropske unije bolj intrinzično motivirani za izobraževanje. Analiza razlik v samooceni znanja in realnem znanju s področja poznavanja programske in strojne opreme je pokazala, da je samoocena znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme višja pri fantih ter pri študentih, ki prihajajo iz mesta. Študenti družboslovja in humanistike ter redni študenti so pokazali več znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme. Študenti družboslovja in humanistike so bolj motivirani za izobraževanje od študentov naravoslovja in tehnike. Pri napovedovanju realnega znanja z motivacijo za izobraževanje smo ugotovili, da ima intrinzična motivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem intrinzične motivacije bi se zvišalo tudi realno znanje. Prav tako ima amotivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem amotivacije bi se realno znanje znižalo.
Ključne besede: intrinzična motivacija, ekstrinzična motivacija, amotivacija, samoocena znanja, realno znanja, IKT
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 2542; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici