| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 215
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
TEHNOLOGIJE SEMANTIČNEGA SPLETA V SISTEMU ZA POMOČ ŠTUDENTOM
Miha Grešak, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Semantični splet je naslednja razvojna stopnja svetovnega spleta, kjer bodo informacije pridobile na pomenu in bodo med sabo povezane v logično celoto. V diplomski nalogi smo se osredotočili predvsem na tehnologije semantičnega spleta, ki so trenutno najbolj uporabljane. Opisana so tudi vsa orodja, s katerimi smo se srečali pri razvoju sistema za pomoč študentom. Sistem predstavlja spletna aplikacija, katere zaledje predstavlja rešitev razvita z omenjenimi tehnologijami. Rešitev študentom pri projektnih delih ponuja možnost izbire primernega mentorja glede na znanja, ki jih podajo kot vhodni podatek. Ustrezni mentorji se izpišejo na podlagi semantične analize znanj.
Ključne besede: semantični splet, ontologije, portali znanja, RDF, RDFS, OWL, SPARQL, SWRL, ogrodje Jena, Protégé, sklepalni stroji
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2046; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

42.
EKOSISTEMSKE STORITVE KOT VSEBINE TERENSKEGA DELA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Jasmina Vindiš, 2010, diplomsko delo

Opis: Ekosistemi opravljajo ekološke (ekosistemske) storitve v smislu produktivnosti kopenskega ekosistema (gradbeni les, les za ogrevanje, zdravila, pridelki) in produktivnosti vodnega ekosistema (ribe, morski sadeži). Oba ekosistema morata ostati produktivna. Druge ekološke (ekosistemske) storitve pa se nanašajo na procese, ki so nujni za delovanje sistema vzdrževanja življenja (podporne, regulacijske in kulturne ekosistemske storitve). Številni znaki kažejo, da se zmogljivost proizvodnje dobrin in opravljanja storitev ekositemov zmanjšuje. Zato je pomembno, da o pomembnosti ohranjanja ekosistemov opozorimo in učimo že v šolah, preko aktivnih metod dela, mlade generacije, katere bodo svoje vedenje in znanje prenesle v vsakdanje življenje in se bodo zavedale pomembnosti ohranjanja ekosistemov, kateri nam dajejo dobrine in storitve, od katerih je odvisna naša kvaliteta življenja in obstanek na Zemlji. V svetu lahko zaznamo nove okoljske probleme kot so upadanje podtalnice, klimatske spremembe in zaradi tega se pojavijo potrebe po celovitih pristopih pri poučevanju v fizični geografiji. V nalogi je poudarek na izobraževalnih vsebinah, kaj vse lahko izmerimo in dokažemo. Bistvo je, da bi tudi v geografiji bolje razumeli ekosistemske storitve, da bi jih znali izmeriti, prepoznati. Na osnovi poznavanja ekosistemskih storitev sem poiskala možnosti za geografijo, za terensko delo v osnovnih šolah in ozaveščanje ter podala nekaj predlogov. Znanja s področja ekosistemskih storitev in funkcij so nujna, ker smo usodno odvisni od ekosistemov. Učenci pri pouku geografije dobivajo znanja, ki so temeljna, predmetno in specifično vezana. Ekosistemske storitve pa so medpredmetna znanja, ki so še zelo šibka, vendar nujna. Pomembno je, da se zavemo, da smo in bomo kot učitelji geografije dolžni, z vidika poslanstva naše vede, delovati povezovalno. Zaključimo lahko, da je potrebno mlade v času geografskega izobraževanja že zgodaj opozarjati na prostor okoli njih, in sicer s preprostimi metodami, oblikami, pripomočki in pristopi v okviru rednega pouka geografije. Predvsem pa bi jih morali spodbujati k spoštovanju prostora in njihovi aktivni udeležbi v prostoru, saj morajo imeti ob koncu šolanja naslednjo ključno sposobnost: delovati kot odrasli, odgovorni in dejavni državljani.
Ključne besede: ekosistem, ekosistemske storitve, terensko delo, osnovna šola, pouk geografije, medpredmetna znanja, učni načrt.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 2727; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (13,74 MB)

43.
MANAGEMENT ZNANJ V NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR
Sabina Jerenko, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar prikazuje pomembnost managementa znanja v Novi Kreditni banki Maribor. V prvem delu predstavljamo znanje kot enega izmed pomembnejših dejavnikov v podjetju, ki želi doseči uspešno poslovanje in ohraniti konkurenčno prednost. Znanje, učenje, usposabljanje, nadgrajevanje in prenos znanja so tesno povezani z managementom znanja, zato je le-ta predstavljen na koncu prvega dela. V drugem delu se osredotočamo na konkreten gospodarski subjekt, kjer je predstavljeno podjetje po organiziranosti, po glavnih mejnikih ter po izobrazbeni strukturi zaposlenih. Ta del je namenjen nadaljnjemu proučevanju prenosa znanja v organizaciji, kako le-ta poteka, čemu je namenjen,na kakšen način se izvaja, prav tako so predstavljene ugotovitve, podani pa so tudi predlogi in izboljšave. Diplomski seminar temelji na proučevanju literature in na analizi sekundarnih virov ter lastnih mnenj, ki temeljijo na razgovorih z zaposlenimi v Novi KBM. Zaradi vsakodnevnih sprememb mora Nova Kreditna banka Maribor, če želi ustvariti dolgoročen uspeh, neprestano nadgrajevati znanja, kajti le na tak način se znanjem lahko prilagodi.
Ključne besede: učenje, management znanja, banka, zaposleni, motiviranje, usposabljanje, prenos znanja, podjetje, uprava in konkurenčnost.
Objavljeno: 21.11.2011; Ogledov: 1330; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (598,06 KB)

44.
SAMOPREVERJANJE ZNANJA S POMOČJO E-GRADIV
Marko Kupljen, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodobna razvojna paradigma zaradi naprednih tehnologij postavlja posameznika v novo vlogo, v kateri ne pozna ovir in omejitev pri razumevanju aplikativnih orodij in rešitev v digitaliziranemu svetu. Da posameznik lahko deluje nemoteno, je nujno obvladovanje aplikativnih znanj, ki mu omogočajo uporabo naprednih informacijsko komunikacijskih tehnologij. S pomočjo slednjih spoznava okolje, ki bi mu bilo sicer nedostopno. Zato je potrebno storiti kakšen korak naprej s pomočjo sodobnih tehnologij do večje ozaveščenosti in soočenosti z dogajanji in trendi v sodobnem svetu. Med majhne korake do teh ciljev in širjenja šolskega okolja sodi tudi multimedijsko podprta učilnica Zgod(b)oved in njegova spletna utrjevalnica. Ta naj bi spodbujala učence k veselju do učenja tistih stvari, ki nas opominjajo, da je svet mnogo širši kot pa samo sodobni napredujoči in vseobsegajoči digitalizirani svet. Informacijsko kumunikacijske tehnologije omogočajo samo pot ali bljižnico do novih spoznanj in ozaveščenosti o mnogo širšem svetu, ki nas obdaja zunaj omejenih digitaliziranih informacijskih okvirjev.
Ključne besede: - informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) - CourseLab - Samopreverjanje znanja - Zgod(b)ovedova utrjevalnica
Objavljeno: 20.01.2011; Ogledov: 1387; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

45.
PREVERJANJE ZNANJA PRI LIKOVNI VZGOJI ZA PODROČJE RISANJA
Maja Bohak, 2010, diplomsko delo

Opis: Preverjanje znanja v šolah je eden izmed temeljnih načinov, kako spremljati napredek učencev, saj se tako ugotovi, koliko učne snovi so učenci usvojili, predvsem pa, kako dobro je bila učna snov podana. Na tak način si učitelj pridobi potrebne informacije za oblikovanje zaključne ocene posameznega učenca, za nadaljnje načrtovanje učnega procesa, predvsem pa o kakovosti svojega dela. Tako kot pri vseh predmetih se znanje preverja in ocenjuje tudi pri likovni vzgoji. Posebno pozornost pa smo namenili področju risanja, ki je pravzaprav osnova za ostala štiri področja, ki jih zajema sam predmet. Glavni namen diplomske naloge je temeljil na sestavi različnih testnih nalog za področje risanja, ki smo jih razporedili v priročno banko nalog z rešitvami in navodili za ocenjevalca. Naloge so namenjene študentom 2. letnika razrednega pouka pri preverjanju njihovega znanja. Sestavili smo 30 nalog različnih tipov in jih ločili po kognitivnih ravneh. Tako zajema prva kognitivna raven 15 različni nalog, druga raven 8 in tretja kognitivna raven 7 nalog. Seveda pa smo pozornost namenili tudi ostalim teoretičnim osnovam, ki jih je potrebno poznati, da lahko naloge oz. teste znanja sploh sestavimo. Tako smo najprej opredelili, kaj znanje sploh je in katere vrste znanja poznamo. Nato smo se posvetili tudi vsem pravilom in načelom za sestavljanje tekstnih nalog, prav tako smo preučili, katere vrste nalog poznamo. Posvetili smo se še nacionalnemu preverjanju znanja in samemu učnemu načrtu za likovno vzgojo in navedli glavne operativne cilje predmeta. Ker pa je za sestavo testa pomembno, da poznamo tudi samo učno snov, smo naredili zbor vseh teoretičnih osnov s področja risanja.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, tipi nalog, likovna vzgoja, učni načrt za likovno vzgojo, področje risanja
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2409; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (8,90 MB)

46.
ZASNOVA EKSPERTNEGA SISTEMA ZA INŽENIRSKO OBLIKOVANJE
Franci Žižek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava način izdelave ekspertnega sistema za pomoč pri inženirskem oblikovanju. Na začetku je opisana zgodovina ekspertnih sistemov in razloženo njihovo delovanje in struktura. Opisane so specifične zahteve ekspertnega sistema za inženirsko oblikovanje. Predstavljen je prototip ekspertnega sistema za inženirsko oblikovanje, izdelan v okolju d3web.
Ključne besede: inteligentno inženirsko oblikovanje, obdelava znanja, ekspertni sistem, d3web
Objavljeno: 06.01.2011; Ogledov: 1148; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (7,45 MB)

47.
VPLIV GIBALNIH ZNANJ NA GIBALNE SPOSOBNOSTI OTROK
Tina Primožič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv gibalnih znanj na gibalne sposobnosti otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene gibalne sposobnosti in gibalna znanja otrok, vpliv staršev na ustvarjanje gibalnih znanj otrok in pomen, ki ga imajo gibalne dejavnosti za ustvarjanje gibalnih kompetenc. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati motoričnih testov na vzorcu 38 otrok, starih pet let, in rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Rezultati motoričnih testov so pokazali, da so dečki dosegli boljše rezultate od deklic, starejši otroci so bili uspešnejši od mlajših otrok, otroci z višjim indeksom telesne mase (ITM) so dosegli boljše rezultate od otrok z nižjim indeksom telesne mase (ITM) in da gibalna znanja pozitivno vplivajo na gibalne sposobnosti otrok. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da se mlajši starši več ukvarjajo s športom skupaj z otrokom kot starejši starši, otroci staršev, ki so bili kot otroci tudi sami športno aktivni, so bili bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se kot otroci niso ukvarjali s športom.
Ključne besede: Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalna znanja, gibalne kompetence, indeks telesne mase, vloga staršev
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 3328; Prenosov: 595
.pdf Celotno besedilo (578,48 KB)

48.
BANKA TESTNIH NALOG ZA LIKOVNO PODROČJE SLIKANJA
Jasna Furek, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen preverjanja znanja je pridobivanje pomembnih informacij o znanju in napredku učencev, o vzgojno-izobraževalnem delu učitelja in tudi o ustreznosti in prilagojenosti programov za učence. Znanje je potrebno preverjati pri vseh učnih predmetih. V diplomskem delu smo se osredotočili na predmet likovna vzgoja, natančneje na področje slikanja, ki je eno izmed petih področij pri predmetu likovne vzgoje. Glavni namen diplomske naloge je bil sestaviti banko testnih nalog za likovno področje slikanja. Ta predstavlja temeljna znanja tega področja, katera mora učitelj dobro poznati za nadaljnjo didaktično uporabo. Najprej smo definirali pojem preverjanja znanja in nato opredelili postopek za sestavo testa znanja ter vrste testov znanja in tipe nalog, ki se v testih pojavljajo. Prav to je potrebno najprej preučiti za sestavo dobrega, razgibanega in dovolj obsežnega objektivnega testa. Preučili smo tudi nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli ter načela, izhodišča in cilje iz katerih pri tem izhajamo, saj smo iz tega izhajali tudi pri sestavi naše banke nalog. Ker je za sestavo dobrega testa potrebno preučiti in poznati tudi gradivo ter cilje preverjane vsebine, smo v nadaljevanju preučili celotno likovno področje slikanja in cilje, ki so za to področje določeni v učnem načrtu od prvega do devetega razreda osnovne šole. Sestavili smo 30 testnih nalog, in sicer 15 nalog I. taksonomske stopnje, 8 nalog II. taksonomske stopnje in 7 nalog III. taksonomske stopnje. Te smo analizirali in jih zapisali v mrežni diagram.
Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, likovna vzgoja, slikanje, učni načrt za likovno vzgojo
Objavljeno: 04.09.2011; Ogledov: 1965; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (5,77 MB)

49.
PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU SPOZNAVANJE OKOLJA V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Katja Vaupotič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sodobni pristopi poučevanja nadomeščajo tradicionalne vzorce poučevanja in s tem prinašajo drugačno načrtovanje in izvajanje pouka, da lahko učitelji učinkoviteje spremljajo učenčev napredek in jim nudijo kakovostno povratno informacijo. Tako morajo najprej ustvariti pogoje za spremljanje napredka učencev, odstopiti od tradicionalnih vzorcev poučevanja in se preleviti iz vloge posredovalca znanja v vlogo organizatorja pouka in motivatorja ter učenca usposobiti za čim bolj samostojno in učinkovito učenje. Pri tem vzorcu poučevanja ni več učitelj v aktivni vlogi, ampak učenec. Cilj takšnega poučevanja pa je kakovostna povratna informacija. V teoretičnem delu naloge smo predstavili splošne značilnosti preverjanja in ocenjevanja znanja ter namen, vrste, oblike in načine, ki zajemajo tudi avtentične metode. Prikazali smo tudi razliko med tema dvema procesoma. Predstavili smo kakovostno povratno informacijo, ki je ključnega pomena pri obeh procesih, saj se razlikujeta samo pri obliki povratne informacije. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali stanje preverjanja in ocenjevanja znanja pri pouku spoznavanje okolja v 3. razredu. Zanimalo nas je, ali so standardi znanja učiteljem dovolj dobro vodilo pri opisnem ocenjevanju, na kakšen način pridobivajo opisne ocene in kakšno raven znanja pri tem zahtevajo, v kolikšni meri se poslužujejo sodobnih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, kaj menijo o formativnem preverjanju znanja, kakšne ovire srečujejo pri izvajanju le tega, ga je dovolj, glede na to da ga izvajajo sami, s kakšnimi ovirami se ob tem srečujejo in katere prednosti formativnega preverjanja so za anketirane učitelje pomembne. Ugotovili smo, da učitelji tretjega razreda pri pouku spoznavanje okolja najpogosteje od učencev zahtevajo rabo usvojenega znanja, pri načinu pridobivanja opisne ocene še vedno prevladuje ustno spraševanje, po njihovem mnenju je formativnega preverjanja znanja dovolj, največ težav pa imajo pri organizaciji situacije za formativno preverjanje, tudi ustreznega instrumentarija ni za takšno preverjanje.
Ključne besede: preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, povratna informacija, spoznavanje okolja, avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, formativno preverjanja znanja, nivoji znanja
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 8271; Prenosov: 726
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

50.
MEDGENERACIJSKI PRENOS ZNANJA NA DELOVNEM MESTU
Tina Movern, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Prenos znanja med ljudmi igra ključno vlogo pri razvoju ter napredku človeštva. Nekaterih najbolj kompleksnih znanj kot so jeziki in kulturne norme, so lahko naučena oziroma priučena od drugih ljudi, ti pa so jih pridobili od prejšnjih generacij. Kot glavno gonilno silo razvoja neke organizacije bi prav lahko vzeli količino, kvaliteto in možnost upravljanja prenosa znanj v sami organizaciji, kar je tudi glavni predmet naše raziskave. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se seznanimo s pojmi generacija, znanje, učeče se organizacije, medgeneracijski prenos znanja ter prenos znanja v organizaciji sami. Medgeneracijsko učenje ima pomemben učinek za organizacije, saj pripomore k izboljševanju notranjih procesov, kot so komunikacija, izmenjava znanj in zmožnosti sodelovanja. V empiričnem delu pa smo se osredotočili predvsem na medgeneracijski prenos znanja v organizacijskem okolju. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Na podlagi analize dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je prenos znanja s starejše generacije na mlajšo večji, kot prenos znanja z mlajše generacije na starejšo. Ena izmed pomembnejših ugotovitev je, da so anketiranci več kot polovico pridobljenega znanja na delovnem mestu pridobili z medgeneracijskim sodelovanjem.
Ključne besede: generacija, znanje, učenje, medgeneracijski prenos znanja
Objavljeno: 26.01.2015; Ogledov: 1171; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici