| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 214
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
METODE PRIDOBIVANJA ZNANJA IZ PODATKOV V ZAVAROVALNICI
Janez Kralj, 2010, magistrsko delo

Opis: Velike podatkovne baze podjetij vsebujejo veliko znanja, ki je strokovnim službam dobro znano, pa tudi veliko novega znanja, ki ga strokovne službe ne poznajo. Z metodami umetne inteligence, kot sta metoda pridobivanja znanja iz podatkov (KDD) in metoda podatkovnega rudarjenja (DM), smo preverili možnosti odkrivanja novih znanj in uporabnost le-teh pri ciljno usmerjenem trženju v zavarovalništvu. Zanimalo nas je ali lahko z novo pridobljenim znanjem stranki ponudimo storitve, ki so bolj prilagojene njenim individualnim potrebam. Rezultati so potrdili, da poleg znanih pravil iz podatkov pridobimo tudi marsikatero novo, presenetljivo pravilo. Na osnovi takšnih novo odkritih pravil pa lahko stranko obravnavamo drugače kot smo jo do sedaj in se s svojo ponudbo storitev bolj približamo njenim potrebam. Individualna obravnava posledično povečuje zadovoljstvo strank. Z uporabo metod umetne inteligence torej lahko povečamo učinkovitost in zmanjšamo stroške poslovanja.
Ključne besede: umetna inteligenca - AI, strojno učenje - ML, ciljno trženje, zavarovalništvo, pridobivanje znanja iz podatkov - KDD, podatkovno rudarjenje - DM
Objavljeno: 07.09.2010; Ogledov: 2647; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (8,37 MB)

32.
PROJEKT PRIPRAVE SPLETNE STRANI S SISTEMOM ZA UREJANJE VSEBIN (CMS)
Peter Černivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Ne glede na vrsto spletne strani je bistvenega pomena enostaven in učinkovit sistem za upravljanje z vsebino, s pomočjo katerega je možno zadovoljiti želje in potrebe uporabnikov. Aplikacije z omenjenimi lastnostmi so na področju interneta znanje pod kratico CMS. Namen diplomske naloge je predstaviti kako poteka projekt izgradnje spletne strani, ki temelji na sistemu za upravljanje z vsebino. V diplomski nalogi smo na podlagi vnaprej zastavljenih vprašanj raziskave iskali odgovore na to, kaj vse je potrebno za pridobitev naročila za izdelavo tovrstne spletne strani, uspešno sklenitev pogodbe o sodelovanju med naročnikom in izvajalcem, katere dejavnosti in tehnologije so potrebne pri izvedbi ter na kakšen način se izvede izobraževanje za nove uporabnike. Raziskava je bila izvedena na primeru projekta izdelave spletne strani in spletne aplikacije Borze znanja, katerega sta izdelali podjetji Matrika, s.p. in Element, s.p.. Borza znanja je informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki neko znanje imajo in so ga pripravljeni brezplačno posredovati drugim ter tistim, ki ga iščejo. Izmenjava različnih znanj in informacij poteka v okviru različnih oblik prostovoljnega in neformalnega združevanja, namenjenega njihovemu izobraževanju. Borza znanja je torej posrednik med ponudniki in iskalci znanja. Raziskavo smo izvedli na podlagi lastnih izkušenj pridobljenih pri projektu izgradnje spletne strani in spletne aplikacije Borze znanja, ki je potekal v obdobju od septembra 2007 do maja 2008. V raziskavi so uporabljeni interni viri in dokumentacija podjetij Matrika, s.p., Element, s.p. ter Borze znanja. Prav tako dokumentacija, ki je nastala med samim projektom. Temeljita prenova spletne strani in spletne aplikacije za podporo delovanju Borze znanja se je v kratkem času izkazala za nadvse uspešno. Presegla je tako pričakovanja naročnika, kot tudi izvajalca. Po prenovi se je močno povečalo število obiskovalcev spletne strani, med katerimi jih je veliko postalo članov Borze znanja. Za vse zaposlene na enotah Borze znanja se je delo močno poenostavilo, saj preko spletne strani člani veliko dela naredijo že sami, izboljšala se je komunikacija med člani borze znanja, zaposlenimi na borzi znanja, predvsem pa je spletna stran postala temelj dejavnosti Borze znanja ter temeljno orodje za komuniciranje z vsemi zainteresiranimi strankami.
Ključne besede: CMS, spletna stran, Borza znanja, projekt izdelave spletne strani
Objavljeno: 24.08.2010; Ogledov: 1664; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

33.
PREVERJANJE ZNANJA PRI LIKOVNI VZGOJI NA PODROČJU PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA
Andreja Mihelin, 2010, diplomsko delo

Opis: V osnovnih šolah se znanje preverja z namenom, da lahko učitelj spremlja napredek učencev in ugotovi, ali so učenci osvojili podano učno vsebino. Ugotovimo lahko tudi, če so učni programi prilagojeni zmogljivosti učencev. Znanje se preverja pri vseh predmetih, zato likovna vzgoja ni izjema. Osredotočili smo se na področje prostorskega oblikovanja, ki je eno izmed petih področij pri predmetu likovna vzgoja. Glavni namen diplomske naloge je bil sestaviti banko testnih nalog za področje prostorskega oblikovanja, saj gre za temeljna znanja s tega področja, ki jih morajo bodoči učitelji poznati in razumeti, da jih lahko didaktično obdelajo. Zato smo najprej definirali, kaj preverjanje znanja sploh je, na kaj moramo biti pozorni, kadar sestavljamo test znanja ter katere so vrste testov znanja in tipi nalog. Ko vse to vemo, lahko s tem znanjem sestavimo razgiban, dovolj zanimiv za učenca in obsežen test znanja. Dotaknili smo se tudi nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli, našteli cilje in načela, saj se navezuje na našo banko nalog, ki smo jo sestavili. Ker je prostorsko oblikovanje področje likovne vzgoje, ki je zelo pomembno za razvijanje prostorske predstave in urjenja orientacije v prostoru in v naravi, smo opredelili likovni prostor in našteli cilje v učnem načrtu od prvega pa vse do devetega razreda osnovne šole. Sestavili smo 30 nalog, 15 nalog I. taksonomske stopnje, 9 nalog II. taksonomske stopnje in 6 nalog III. taksonomske stopnje, analizirali ter vse zapisali v mrežnem diagramu.
Ključne besede: Ključne besede: preverjanje znanja, testi znanja, likovna vzgoja, prostorsko oblikovanje, učni načrt za likovno vzgojo.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 2503; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

34.
PORTFOLIO KOT OBLIKA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA V OSNOVNI ŠOLI
Jasna Antolin, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Portfolio kot oblika preverjanja in ocenjevanja znanja v osnovni šoli predstavi portfolio v prvem delu s teoretičnega vidika, in sicer najprej s pregledom alternativnih oblik preverjanja znanja, nato pa z opredelitvijo portfolia, prikazom možnosti njegove uporabe ter predstavitvijo rezultatov raziskav o portfoliu. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi pa je bil raziskati poznavanje metod alternativnega preverjanja znanja in njihovo uporabo, razumevanje pojma portfolio in uporabo portfolia pri učiteljih v mariborskih osnovnih šolah. Raziskane so bile tudi vsebine portfolia, za katere se učitelji odločajo, namen uporabe portfolia in mnenje učiteljev o njegovi uporabi. Rezultati raziskave kažejo, da učitelji poznajo večino metod alternativnega preverjanja znanja, vendar se je pri učiteljih pokazalo dokaj slabo poznavanje portfolia, katerega posledica je manjša uporaba te metode. Razumevanje portfolia se med učitelji precej razlikuje, večinoma pa učitelji razumejo portfolio kot zbirko izdelkov. Glede uporabe se največ učiteljev odloča za uporabo osebnega portfolia. Načrtovanje portfolia je najpogostejše na začetku šolskega leta, hkrati je 1-­4 in 5-­7 let doba, v kateri največ učiteljev uporablja portfolio. Učitelji najbolj pogosto uporabljajo portfolio pri slovenskem jeziku, matematiki in spoznavanju okolja. Vsebino portfolia v večini primerov določi učitelj, nekatere izdelke pa izberejo učenci sami. Večina učiteljev uporablja portfolio z vsemi nameni: boljše spoznavanje učencev, lažje oblikovanje ocen, zbiranje dosežkov na enem mestu, zagotovitev večje preglednosti izdelkov, vpogled v učenčev napredek, uporaba portfolia kot pripomoček pri pogovorih s starši, možnost večkratnega listanja izdelkov. Mnenje učiteljev o uporabi portfolia je večinoma pozitivno, saj večina učiteljev pri uporabi ni zaznala nobene slabosti.
Ključne besede: osnovna šola, učitelj razrednega pouka, preverjanje znanja, ocenjevanje, portfolio
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 5018; Prenosov: 807
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

35.
Zmote in napake - odnos do njih in njihovo popravljanje
Mojca Horvat, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo zmot in napak pri pouku ter poiskati najprimernejše načine popravljanja le-teh. Ugotovitve so bile prikazane v teoretičnem delu naloge. Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil raziskati, kaj o napakah menijo učenci in dijaki, kakšne so njihove izkušnje v zvezi s popravljanjem napak ter kaj bi želeli spremeniti. V ta namen je bil sestavljen vprašalnik, ki ga je rešilo 109 učencev in dijakov. Analiza rezultatov vprašalnika je pokazala, da so učenci in dijaki mnenja, da se iz napak učimo in da jih je treba sproti popravljati. Poleg tega so mnenja, da se odziv na napake razlikuje glede na situacijo in šolski predmet, pri katerem se napaka pojavi. Z odzivi na napake imajo anketiranci precej slabe izkušnje in si želijo, da se učitelj ob pojavu napake ne bi razburjal in sošolci ne bi norčevali. Poleg tega si želijo, da bi odkrivanju in popravljanju napak namenili več pozornosti. Razvidno je torej, da se tudi učenci in dijaki zavedajo, kako pomemben je pravilen odnos in pristop k napakam. Prav zato bi morali učitelji paziti, da se ob pojavu napak iz učencev ne norčujejo, in neprestano iskati nove načine popravljanja zmot in napak.
Ključne besede: zmota, napaka, sumativno preverjanje znanja, formativno preverjanje znanja, refleksija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1703; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (676,21 KB)

36.
Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu
Darko Zupanc, 2010, doktorska disertacija

Opis: Organizacije naj bi imele postavljene jasne cilje kakovosti, upravljanje sistema in odločanje na različnih nivojih naj bi temeljilo na analizah in relevantnih podatkih. Tradicionalni vzgojno-izobraževalni sistemi in šolske prakse pogosto ne sledijo tem zahtevam. Načrtovanje v šolstvu ne more temeljiti zgolj na naštevanju učnih vsebin in metod, ampak mora biti usmerjeno učno-ciljno. Kurikul že v konceptu pomeni nekaj drugega kot učni načrt, presega zgolj načrtovanje poučevanja in učenja. Osnovne zahteve kurikularnega pristopa so racionalnost, eksaktnost in preverljivost učnih ciljev. Kurikul se obravnava na treh ravneh: načrtovani, izvedbeni in še posebej doseženi kurikul, kjer se preverja v učnem procesu dosežene merljive učne cilje. V šolskem sistemu je potrebno opredeliti standarde znanja. Opisovanje vsebinskih standardov znanja (ang. content standards) ni dovolj. Z nacionalnimi preizkusi znanja in/ali državnimi izpiti je potrebno umeriti standarde dosežkov (ang. performance standards). V šolskih sistemih z državnimi izpiti, kot je v Sloveniji matura, ali drugimi oblikami nacionalnih preverjanj znanja se dosežke poleg certificiranja lahko uporabi za povratno informacijo učiteljem, šolam in drugim strokovnjakom. Tako pridobljeni rezultati sumativnega (zbirnega) preverjanja znanja se lahko uporabijo za načrtovanje učiteljevega dela v prihodnje in za poučevanje naslednjih generacij učencev; to se opredeli kot drugi nivo formativnega preverjanja znanja. Namen formativnega preverjanja je, da se ugotovi katere prilagoditve, dopolnitve in usmeritve pri poučevanju in učenju so potrebne, ko se znanje še oblikuje (formira). Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja kot orodje upravljanja v šolstvu lahko na dolgi rok sistematično vodi k izboljšavam pri poučevanju, večji učinkovitosti in managementu kakovosti. Disertacija v empiričnem delu opisuje razvoj, zgradbo in zmožnosti Orodja za analize izkazanega znanja ob zaključku srednje šole, slovenskega sistema povratnih informacij za šole (ang. School Performance Feedback System). Z razvojnim in raziskovalnim delom, je bila kot nadgradnja razvito Orodje za upravljanje v šolstvu, kot prispevek k razvoju managementa kakovosti v šolskih sistemih z zunanjim preverjanjem znanja. Disertacija vsebuje rezultate in izsledke več raziskav: · Prikaz zgolj enega kazalca lahko ustvarja zmotno predstavo o uspešnosti šole pri pripravi in usposabljanju dijakov za maturo. · Pri izbiri maturitetnih predmetov pride do pomembnih razlik med predmeti; naravoslovne predmete izbirajo dijaki z višjim doseženim splošnim znanjem, družboslovne predmete pa dijaki z nižjim doseženim splošnim znanjem. · Šola oz. oddelki na šoli po dosežkih v znanju med predmeti niso homogeni; niso enako uspešni pri vseh šolskih predmetih. Šola oz. oddelek na šoli je pri enem od predmetov lahko nadpovprečno uspešen, pri drugem pa podpovprečno. · V nekaj zaporednih letih na šoli lahko pride do pomembnih sprememb v splošnem uspehu zaradi variabilnosti v dosežkih pri posameznih predmetih. · Poleg variabilnosti dosežkov v splošnem uspehu in/ali pri posameznem predmetu med šolami je enako pomembna tudi variabilnost dosežkov splošnega uspeha in/ali variabilnost dosežkov pri posameznem predmetu med oddelki znotraj šole. · Pri izključno eksterno ocenjenih delih izpitov se fantje pri ocenjevanju doseženega znanja in spretnosti približajo dekletom in jih lahko celo presežejo. · Dodeljene učiteljeve točke za interne dele izpitov so pri nekaterih predmetih v povprečju bližajo maksimalni vrednosti in se iz leta v leto povečujejo. Ta pojav se lahko opredeli kot inflacija ocen. Metoda stalnega analiziranja izkazanega znanja učencev kot orodje upravljanja v šolstvu se lahko uporablja pri ekspertnem vodenju nacionalnih šolskih politik (državni nivo), na nivoju šolskega managementa (ravnateljev) in v svetih šol v okviru managementa kakovosti (šolski nivo), na nivoju strokovnih aktivov in predmetnih učiteljev kot vodij
Ključne besede: standardi znanja v izobraževanju, kurikul, sumativno preverjanje znanja, dosežki učenca, kakovost v izobraževanju, orodje za upravljanje, orodja managementa kakovosti, učinkovitost v izobraževanju, samoevalvacija, izboljšave v šolstvu, stalno izboljševanje, analiza variabilnosti, s podatki podprto odločanje, podatki o doseženem znanju, sistem povratnih informacij v šolstvu
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 3421; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

37.
ZNANJE KOT OSNOVA ANALIZI VREDNOSTI PRI RAZVOJU INOVATIVNIH IZDELKOV
Katja Kopše, 2010, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju, ki ga obeležuje znanje. Znanje postaja osnovni konkurenčni vir, tako za posameznika kot za družbo, zato vse večji pomen v podjetjih predstavlja indentificiranje znanja, pridobivanje znanja, prenos znanja in uporaba ter varovanje znanja, oziroma menedžment znanja. Diplomsko delo prikazuje, kakšno je dejansko stanje in kakšno je želeno stanje uporabe menedžmenta znanja in zavedanja se pomembnosti znanja v izbranih malih, srednjih in velikih slovenskih podjetjih. Pri raziskavi smo za obdelavo podatkov uporabili programa kSCAN® in statistični program SPSS. Pri tem smo ugotovili, da se večina podjetij zaveda, kako pomembno je znanje in uporaba menedžmenta znanja za njihovo uspešno delovanje in obstoj na trgu, venar pa želene ocene podjetij kažejo na to, da si podjetja želijo uporabo menedžmenta znanja še izboljšati in izpopolniti.
Ključne besede: znanje, menedžment znanja, vrednostna analiza, inovativnost, statistični kazalniki
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 1881; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

38.
MERJENJE INTELEKTUALNEGA KAPITALA V SLOVENSKI VOJSKI
Špela Klemenčič, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih petnajstih letih je intelektualni kapital postavil temelje, na katerih sloni tako prihodnost kot razvoj organizacij. Številne raziskave so pokazale, da je uspešnost in učinkovitost organizacije odvisna od uspešnosti in učinkovitosti menedžmenta človeškega kapitala, apliciranega v procese, modele, sisteme, relacije in koncepte podjetja. Omenjene povezave danes imenujemo intelektualni kapital, ki se vedno bolj uveljavlja kot sinonim najuspešnejših organizacij. Na osnovi teh dejstev se tudi profesionalizem vojaške organizacije lahko (če že ne mora) postavlja v okvir intelektualnega kapitala. Na podlagi uveljavljenih metod merjenja intelektualnega kapitala, ob upoštevanju specifičnosti vojaškega poklica ter sprejetih strategij organizacije, bomo razvili sistem za merjenje intelektualnega kapitala v Slovenski vojski. Celoten sistem intelektualnega kapitala, to je struktura, temeljni indikatorji ter način merjenja in izkazovanja intelektualnega kapitala, se lahko razvija individualno glede na cilje in usmeritve organizacije. Pri tem je treba dobro razumeti koncept intelektualnega kapitala kot tudi koncepte, ki stojijo za njim. To bomo dosegli z opredelitvijo temeljnih pojmov, katerih razvoj v ekonomiji znanja ruši tradicionalna pravila menedžmenta in hkrati spreminja tudi njegov globlji pomen. Na podlagi razumevanja omenjenih konceptov bomo oblikovali sistem intelektualnega kapitala za Slovensko vojsko, ki bo sicer temeljil na že uveljavljeni metodologiji slovenske avtorice Renate Mihalič, vendar kot že rečeno, bo metoda prilagojena značilnostim organizacije. Metodo bomo aplicirali v realno okolje, kjer bodo indikatorje posameznih kategorij intelektualnega kapitala ocenjevali ljudje na vodilnih položajih, hkrati pa bomo v sklopu socialnega kapitala vprašalnike razdelili tudi zaposlenim v Slovenski vojski, s čimer si bomo ustvarili popolnejšo sliko o delovanju organizacije. Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in preučitve strokovne literature bomo dosegli cilj diplomske naloge, to je ocena intelektualnega kapitala v Slovenski vojski.
Ključne besede: Intelektualni kapital, Slovenska vojska, socialni kapital, družba znanja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 1594; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

39.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE IN OCENJEVANJE
Tina Grmek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika nemščine in ocenjevanje predstavlja temo, ki je v šolstvu zelo aktualna. Učenje tujega jezika načeloma velja v razvoju otroka za pomembno prednost, saj so prav otroci dovzetnejši za sprejemanje novega. Tako se tudi novega — tujega jezika hitreje naučijo in ga uspešneje uporabljajo. V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena teorija zgodnjega učenja tujega jezika, ki je pomemben uvod v glavno temo naloge — ocenjevanje. Prikazuje starost, primerno za začetek učenja tujega jezika, metode, s katerimi lahko učitelji izpeljejo pouk v zgodnjem obdobju (klasično zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel ali učenje skozi igro), in potek tega učenja na prvi stopnji osnovne šole v Sloveniji; tukaj je v celoti na kratko predstavljen tudi slovenski šolski sistem. Da pa lahko učitelj spremlja, kako učenec pri učenju tujega jezika napreduje, mora njegovo znanje tudi preveriti in ovrednotiti. Tej temi je namenjen drugi del naloge, v katerem je predstavljen problem ocenjevanja pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v prvi triadi osnovne šole (od prvega do tretjega razreda) v Sloveniji, v Italiji in na Poljskem. Raziskava, kako vrednotijo učenčevo znanje pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v osnovni šoli v teh treh evropskih državah, je pokazala, da ocenjujejo v Sloveniji in na Poljskem opisno, medtem ko v Italiji od leta 2010 številčno od 1—10. Vedno bolj pa se v Sloveniji razvija, drugod po Evropi pa že uporablja aktualni model zgodnjega poučevanja tujega jezika — jezikovna kopel ali CLIL. Žal se takšen pouk izvaja le projektno. Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri poučevanju tujega jezika po metodi CLIL, je, kako vrednotiti učenčevo znanje. Ali naj učitelj ocenjuje tuji jezik ali na primer matematiko ali oboje skupaj? Naj ocenjuje eksplicitno ali implicitno? Predlog, ki je predstavljen v tej nalogi, odgovarja na zastavljeno vprašanje. Izdelan je primer ocenjevalnega portfolia ali listovnika, ki ga lahko uporablja učitelj kot pomoč pri ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL . To je alternativna oblika ocenjevanja, ki jo v Italiji že uporabljajo, v Sloveniji pa samo na nekaterih osnovnih šolah, vendar šele v drugi in tretji triadi; prav tako tudi na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah. Poleg ocenjevalnega portfolia je predlagan še portfolio za učence, s katerim lahko sami preverijo in ovrednotijo svoje znanje (prav tako pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL). Pomembno je poudariti, da se lahko oba portfolia, ki sta v pomoč učiteljem in učencem, uporabljata tudi pri drugih predmetih, ki se izvajajo po metodi CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje, tuji jezik nemščina, osnovna šola, vrednotenje znanja, ocenjevanje znanja, CLIL-pouk, portfolijo (listovnik).
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 3835; Prenosov: 512
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

40.
MOTORIČNE SPOSOBNOSTI PET LET STARIH OTROK V NOVOMEŠKIH VRTCIH
Melita Kmet Ličen, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Gibalne sposobnosti pet let starih otrok v novomeških vrtcih smo skušali prikazati razlike v doseganju rezultatov pri testiranju otrok, starih štiri, pet in šest let. Otroke smo testirali s pomočjo osmih testov gibalnih sposobnosti in gibalnih znanj, s katerimi smo ugotavljali stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti in nivo gibalnih znanj pri otrocih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti otrok, ugotavljali razlike med spoloma v stopnji razvitosti gibalnih sposobnosti, opredelili pojme gibalna znanja, gibalna kompetenca, gibalne spretnosti ter podrobneje predstavili gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testiranj 104-ih otrok, starih od štiri do šest let, v novomeških vrtcih. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da obstajajo razlike v stopnji razvitosti gibalnih sposobnosti glede na spol in starost otrok. Starejši otroci so v primerjavi z mlajšimi otroki v povprečju dosegali boljše rezultate. Pri testiranju je bilo vidno, da dečki običajno dosegajo boljše rezultate pri testih gibalnih sposobnosti za regulacijo energije, medtem ko so deklice dosegale boljše rezultate pri testih gibalnih sposobnosti za regulacijo gibanja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna znanja, gibalna kompetenca, regulacija energije, regulacija gibanja
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 1764; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (387,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici