| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


101 - 110 / 215
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
KOMPETENCE VZGOJITELJEV IN VZGOJITELJIC PREDŠOLSKIH OTROK
Nina Skudnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Kompetence vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem je predstavljen položaj, pomen in vloga vzgojitelja ter položaj predšolske vzgoje, vključno z načeli in cilji ter izobrazbeno strukturo vzgojiteljev na zakonski osnovi. Nato je predstavljena povezava med družbo znanja in kompetencami, ki zajema tudi nove vloge vzgojitelja ter izhodišča za oblikovanje kompetenc. Sledijo različne teorije in opredelitve kompetenc ter predstavitev kompetenc po ravneh. Te zajemajo ključne, splošne in specifične kompetence. Nadalje je predstavljen in razdelan profesionalni razvoj vzgojitelja, ki vključuje izobraževanje, značilnosti in modele ter načela profesionalnega razvoja. Drugi del je empirični. Z anketnimi vprašalniki smo želeli ugotoviti, kako so razvite kompetence vzgojiteljev ter proučiti različne dejavnike, ki k razvoju le-teh prispevajo in vplivajo nanje. Pri tem smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja, proučevanje na nivoju opisovanja stanja. Ugotovili smo, da vzgojitelji svoje kompetence ocenjujejo relativno dobro. Znotraj nekaterih področij se sicer še pojavljajo šibkosti, a se je izkazalo, da se vzgojitelji tega zavedajo. Za najbolj razvito se je pokazalo področje komunikacije in odnosov, najslabše pa so vzgojitelji ocenili področje sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem. Na področju izobraževanja se je pokazalo, da v največji meri k razvoju kompetenc prispeva praksa in izkušnje. Vzgojitelji v splošnem menijo, da se dovolj vključujejo v različne oblike razvijanja lastnih kompetenc. Pri preverjanju povezave med delovno dobo in razvitostjo posameznih področij kompetenc se je pokazalo, da na vseh področjih, razen na področju organizacije in vodenja, obstaja povezava – pri vzgojiteljih z višjo delovno dobo je tudi razvitost kompetenc večja.
Ključne besede: pomen in vloga vzgojitelja, družba znanja, kompetence, ključne kompetence, splošne kompetence, specifične kompetence, profesionalni razvoj (vzgojitelja).
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 6489; Prenosov: 1479
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

102.
EKSPERTNI SISTEM V RAČUNALNIŠKI UČILNICI
Barbara Guček, 2013, diplomsko delo

Opis: Ekspertni sistem je inteligenten računalniški sistem, ki posnema presojo strokovnjaka za določeno strokovno področje. Za reševanje problemov na ozko strokovnem problemskem področju uporablja znanje vgrajeno v bazo znanja. V diplomskem delu so opisani struktura in delovanje ekspertnega sistema ter primer izdelave ekspertnega sistema v programskem okolju CLIPS. Diplomsko delo je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem teoretičnem delu so predstavljene značilnosti, struktura, delovanje in uporaba ekspertnega sistema. V nadaljevanju je opisano programsko okolje CLIPS za izdelavo ekspertnega sistema. Predstavljena je osnovna uporaba CLIPS-a, simboli, ukazi ter navodila, kako lahko učenci sami izdelajo preprost ekspertni sistem. V drugem delu je opisan izdelan preprost ekspertni sistem v programskem okolju CLIPS.
Ključne besede: ekspertni sistem, CLIPS, baza znanja, mehanizem sklepanja, uporabniški vmesnik
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1732; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (916,02 KB)

103.
PRENOS ZNANJA KOT KLJUČNA FUNKCIJA IZSELJENIH ZAPOSLENIH V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH
Daša Lukas, 2013, magistrsko delo

Opis: V trenutni informacijski dobi znanje predstavlja ključni, strateški poslovni vir vsake organizacije ter hkrati njeno osnovno konkurenčno prednost pred drugimi organizacijami. Znanje organizacije je utelešeno tako v organizaciji sami, kot tudi v njenih zaposlenih. Pri tem je ključnega pomena učinkovit management znanja, kar pomeni, da se organizacije aktivno ukvarjajo z identifikacijo, strukturiranjem, kreiranjem in prenosom znanja med vsemi njenimi členi: med zaposlenimi, med enotami ter med podružnicami. Če to povežemo z današnjim globalnim okoljem, kjer je delovanje organizacij preko meja neizbežno, ugotovimo, da je znanje dejavnik, ki omogoča mednarodni organizaciji konkurenčno prednost pred lokalnimi organizacijami, hkrati pa kompenzira pomanjkljivost, ki jo predstavlja dejstvo, da niso iz lokalnega okolja. Seveda pa znanje samo po sebi nima nobene vrednosti. Potrebno ga je aplicirati in uporabljati, vključiti v vsakodnevno delovanje in tudi prenašati in deliti z drugimi. V globalnem kontekstu pomenijo izseljeni zaposleni dragocen vir informacij, znanja in kompetenc. Vloge managerjev na mednarodnih operacijah se sicer razlikujejo, vendar postaja prav prenos znanja tista ključna funkcija, zaradi katere so najpogosteje poslani na začasno delo v tujino. Njihov največji doprinos pomeni prenos implicitnega znanja. Glede na to, da tega za razliko od eksplicitnega znanja ni mogoče kodificirati in shraniti, se ga lahko prenaša zgolj preko apliciranja in opazovanja. V tem primeru je uporaba izseljenih zaposlenih neizogibna. Ker pa je celoten cikel mednarodne operacije in s tem izseljevanja managerjev ter spodbujanja prenosa znanja zelo kompleksen in temu primerno težaven proces, mora biti pod skrbnim nadzorom vodstva ter mednarodnega managementa človeških virov. Naloga izpostavlja management znanja na eni strani, ter izseljene zaposlene kot nosilce znanja na drugi strani. V okviru raziskave med izseljenimi zaposlenimi različnih narodnosti preverjamo kakšne so vloge izseljenih zaposlenih na mednarodnih operacijah. Ugotavljamo, ali je njihova vloga jasno opredeljena, katera opravila jim vzamejo največ časa, kakšno je njihovo razumevanje vloge, ki jo imajo in kako razumejo motive, s katerimi so jih matične organizacije napotile v tujino. Posebej izpostavljamo slovenske managerje na začasnem delu v tujini in ugotavljamo, ali se njihove vloge razlikujejo od vlog managerjev drugih narodnosti. Poudarek dajemo funkciji prenosa znanja, ki jo postavljamo kot ključno funkcijo izseljenih zaposlenih.
Ključne besede: znanje, management znanja, prenos znanja, izseljeni zaposleni, mednarodne operacije
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1366; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

104.
SLOVENSKI MANAGERJI IN VODENJE PODJETJA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Katja Mikolič, 2013, magistrsko delo

Opis: Naslov magistrske naloge: »Slovenski managerji in vodenje podjetja v času gospodarske krize« V času gospodarske krize ni lahko biti vodja oz. manager podjetja, saj sodobna podjetniška praksa izkazuje zelo slaba stanja. Stanja kot so: upadanje prodaje, manjša kupna moč, krčenje proizvodnje in/ali storitev, slaba plačilna disciplina, odpuščanje delavcev, slabšanje ugleda podjetja, šibkejša vlaganja v investicije, vstopi mnogih novih konkurenčnih podjetij na naš trg itd. Kljub temu pa bi naj managerjem našteto predstavljalo določen izziv. Vsako takšno gospodarsko stanje je potrebno jemato dovolj resno, da se podjetje ohrani zdravo in se s tem vzdržujejo delovna mesta in ostala pozitiva. Logična posledica bo – narejen velik korak pred konkurenco. Ob pogojih izredno dinamičnega spreminjanja okolja in samega procesa poslovanja, je v ospredju vloga in sposobnost managerja, ki je odločilnega pomena. Manager je tisti, ki mora delovati tako, da podjetje usmerja časovno in prostorsko odprto. Preprosto je potrebno slediti smernicam, ki nam jih narekuje zunanje okolje podjetja in prav tako potrebam v podjetju samem. V nasprotnem primeru nas povozi čas. Velik del, predvsem pa odgovoren del, nosijo managerji. Ti vsekakor niso odgovorni zgolj za dobiček podjetja, opisani izzivi od njih zahtevajo veliko vodstvenih znanj, izkušenj, spretnosti, pozitvnih lastnosti, značilnosti in uporabo managerskih orodij, ki so jim v oporo za lažje premagovanje krize. Naloge, ki jih upravljajo vodje v podjetju, so vse od zaznavanja tržnih trendov, načrtovanja, organiziranja, usmerjanja, kontrole oz. nadziranja, prevzema odgovornosti… Vse z namenom, da se dosežejo ali celo presežejo zastavljeni cilji podjetja. Upravljajo tako s človeškimi kot materialnimi viri v samem podjetju in neizpodbitno dejstvo je, da nova realnost zahteva bistveno nov pogled na svet in vodenje podjetja. Hitre spremembe se ne dajo upravljati s starimi načini vodenja in z rutinerskimi pristopi, zato delo managerja postaja vse bolj zahtevno, predvsem pa nehvaležno. Zakaj nehvaležno? Zato, ker je težko zadovoljiti vse interese udeležencev v podjetju. A tudi temu navkljub, se je potrebno začeti zavedati pomembnosti, da je ravnanje managerjev bistveno, kajti zaposleni oz. podrejeni sledijo nadrejenim. Managerji jim morajo predstavljati dober vzgled, saj bodo zaposleni ravnali v smeri posnemanja managerja. Ambicije in interesi managerjev bi se morale v tem turbolentnem času izražati v ustrezni promociji podjetja ter izdelkov in/ali storitev v njegovem okolju. Pa ne le v smislu oglaševanja, marveč, skozi vodstvo in zaposlene, ki s svojim delovanjem, ustvarja pozitivno sliko oz. podobo podjetja, katero si s tem utrjuje ugled pri zunanjih deležnikih podjetja. Sodobni manager je torej tisti, ki mora slediti uvajanju in izvajanju sprememb. Uspešnost podjetja rezultira delo managerja in vseh zaposlenih, zato bi naj sodobni manager imel čim več vodstvenih lastnosti, značilnosti, znanj in naj bi uporabljal orodja managerja, ki so ključ do uspešnega poslovanja, boljših rezultatov in lažje obvladovanje krize v podjetju. Magistrsko delo je razdeljeno na tri dele in sicer: uvodni del, teoretični in empirični del. Uvodni del zajema opredelitev področja in opis problema, namen in cilje raziskave, temeljne hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predvidene metode raziskovanja. Drugi teoretični del zajema štiri poglavja. Prvo poglavje teoretičnega dela opredeljuje krizo v podjetju, razloge za njen razvoj, njene faze in posledice, dobre in slabe strani krize, vrste kriz ter zadnja točka poglavja, kjer se bom navezovala na napake managerja kot ključni notranji vzrok za nastanek krize v podjetju. V tretjem poglavju teoretičnega dela, se bom osredotočila na perečo gospodarsko krizo, na njen nastanek in njene posledice ter značilnosti. Nadalje kakšen vpliv ima gospodarska kriza na mikro nivoju – njen odraz v podjetjih, kjer se kaže v upadu prodaje in prihodkov. V zadnji točki tega poglavja bom govorila o nujnosti ukr
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: slovenski managerji, podjetje, vodenje podjetja, gospodarska kriza, obvladovanje krize, managerska znanja, managerske lastnosti, managerske značilnosti, managerska orodja.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2374; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

105.
SPREMINJANJE VLOGE DIREKTORJA INFORMATIKE V PODJETJU
Dejan Pecko, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja spreminjanje vloge direktorja informatike v podjetju. Sodobno poslovanje od direktorjev informatike zahteva vse več poslovnih znanj in idej, kako z informacijskimi rešitvami podjetjem pomagati do boljšega in učinkovitega poslovanja. Informacijska tehnologija ni več zgolj podporna funkcija, temveč lahko samostojno ali v navezi z drugimi poslovnimi procesi v podjetju ustvarja vrednost. Sodobni direktor informatike mora razumeti, kje in kako lahko informatika pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja ter na kakšen način jo vključiti v doseganje strateških ciljev podjetja.
Ključne besede: Upravljanje informatike, direktor informatike, spreminjanje vloge, odgovornosti, znanja.
Objavljeno: 16.10.2013; Ogledov: 1018; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

106.
Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri promociji zdravil na recept
Maja Krejan, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo proces promocije zdravil na recept s posebnim poudarkom na modeliranju ustreznega znanja v ta namen. Analizirali smo dejavnike pristopa k promociji zdravil pri zdravnikih. Med njimi smo izvedli anketo in jo analizirali v računalniškem programu DEXi. Anketna vprašanja smo pripravili na osnovi dosedanjega dela strokovnih sodelavcev. Vprašanja so oblikovana tako, da imajo odgovori nadaljnjo uporabno vrednost. Analiza rezultatov je pokazala, da zdravniki pogosteje predpišejo generično zdravilo slovenskega porekla kot pa originalno zdravilo. Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na predpisovalne navade zdravnikov, je tudi omogočanje različnih oblik izobraževanja za zdravnike. Ravno tako sta za prepričljiv pristop strokovnega sodelavca pomembna dobro razvit občutek za delo z ljudmi in intuicija. Zdravniki se tudi pogosteje odločajo za predpisovanje novega zdravila pri novih bolnikih in veliko manj pri že obstoječih. Za pomembne dejavnike, ki vplivajo na predpisovalne navade zdravnikov, so se izkazali tudi boljše zdravnikovo poznavanje specifičnega področja medicine, povezovanje strokovnega sodelavca s podjetjem, iz katerega prihaja, kontinuiteta strokovnega sodelavca, varnost zdravil in lastne izkušnje zdravnikov s posameznim zdravilom. Dobljeni rezultati imajo poleg osnovne vrednosti še dodano vrednost, saj so v nalogi izpostavljeni še drugi dejavniki, ki so lahko dobra osnova za delo na področju marketinga ter izvajanja izobraževalnih procesov za strokovne sodelavce.
Ključne besede: odločanje, modeliranje znanja, promocija zdravil, recept
Objavljeno: 10.04.2014; Ogledov: 1058; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

107.
PRIPRAVE UČITELJEV IN UČENCEV NA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA OB KONCU DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Tatjana Padovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Nacionalno preverjanje znanja (v nadaljevanju NPZ) je pisno preverjanje znanja ob koncu drugega in tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poteka na isti dan, ob istem času za vse učence in pod enakimi pogoji. Namen NPZ-ja je pridobiti povratno informacijo o delu učencev in njihovem znanju ter tudi o uspešnosti učiteljev in učinkovitosti šolskega sistema. S pomočjo raziskave sem želela ugotoviti, koliko učencev se odloča za sodelovanje na NPZ, glede na to da le-ti niso obvezni za vse učence, zakaj se odločajo za sodelovanje, kje se pripravljajo na nacionalne preizkuse in na kakšen način, kako dolgo potekajo priprave ter kako so učenci zadovoljni s pripravami učiteljev. Zanimalo me je tudi, kako pomembne se zdijo priprave učiteljem, če učence posebej pripravljajo na nacionalne preizkuse, kako motivirajo učence za priprave, in če si učitelji pri pripravah med seboj pomagajo. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Podatke sem zbrala s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovila sem, da se večina učencev odloči sodelovati na NPZ, da dobijo povratno informacijo o svojem znanju. Priprave na NPZ se jim zdijo v povprečju srednje pomembne. Večina učencev se na NPZ pripravlja tako v šoli kot doma. Večinoma rešujejo stare preizkuse znanja. Učenci so s pripravami na NPZ v večji meri zadovoljni. Učitelji menijo, da so njihove priprave učencev na NPZ srednje pomembne. Za same priprave jih motivitrajo tako, da jim razložijo, da bodo z rezultati iz NPZ dobili povratno informacijo o svojem znanju. Menijo, da se učenci za nacionalne preizkuse potrudijo. Učitelji si pri pripravah na NPZ med seboj pomagajo velikokrat tako, da skupaj pripravijo naloge za učence. Naloge so največkrat podobne tistim iz nacionalnih preizkusov znanja.
Ključne besede: priprave, učitelji, učenci, nacionalni preizkusi znanja, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje.
Objavljeno: 29.05.2013; Ogledov: 1367; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1012,33 KB)

108.
VPLIV ELEMENTARNIH GIBALNIH IGER NA USVAJANJE GIBALNIH ZNANJ PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Nastja Škrinjar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv elementarnih gibalnih iger na usvajanje gibalnih znanj pri predšolskih otrocih sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene telesne značilnosti predšolskih otrok, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, pomen elementarnih iger v otrokovem razvoju, gibalno izkušenjsko bogato okolje in kompetence vzgojitelja v vrtcu pri gibalnem razvoju otroka. V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave o vplivu izvajanja elementarnih gibalnih iger pri rednih gibalno-športnih dejavnostih v vrtcu na razvoj gibalnih znanj otrok. Rezultate smo pridobili na osnovi vzorca 47 otrok, starih od pet do šest let. Med pedagoškim eksperimentom so otroci eksperimentalne skupine poleg redne gibalno-športne dejavnosti dvakrat tedensko v obsegu 20 vadbenih ur izvajali še načrtovane in strokovno vodene elementarne gibalne igre, otroci kontrolne skupine pa v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih gibalnih igrah. Rezultati motoričnih testov so privedli do ugotovitev, da so na začetnem in končnem testiranju dečki pri motoričnih testih dosegli boljše rezultate kot deklice, da so otroci eksperimentalne skupine na končnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine in da načrtovane in vodene elementarne gibalne igre vplivajo na razvoj gibalnih znanj.
Ključne besede: telesne značilnosti, gibalne sposobnosti, gibalna znanja, predšolski otrok, elementarne igre
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1485; Prenosov: 516
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

109.
VPLIV REDNE GIBALNE DEJAVNOSTI NA RAZVOJ KOORDINACIJE PRI 1 DO 2 LETI STARIH OTROCIH
Helena Lužar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv redne gibalne dejavnosti na razvoj koordinacije pri 1 do 2 leti starih otrocih smo želeli ugotoviti, ali redna, načrtovana in strokovno vodena gibalna dejavnost vpliva na razvoj koordinacije pri od enega do dveh let starih otrocih. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili gibalne sposobnosti otrok, njihovo koordinacijo, telesne razsežnosti, gibalna znanja in gibalno izkušenjsko okolje ter opredelili gibalne dejavnosti v vrtcu in kompetence vzgojitelja na področju gibanja/športa. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, v katerem so otroci eksperimentalne skupine med eksperimentom od dva- do trikrat na teden izvajali načrtovane in strokovno vodene gibalne dejavnosti s poudarkom na razvijanju koordinacije, otroci kontrolne skupine pa so v tem času izvajali gibalne dejavnosti po letnem delovnem načrtu vzgojiteljice. Otroke smo testirali s pomočjo štirih testov gibalnih znanj. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da so otroci eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu napredovali bolj kot otroci iz kontrolne skupine.
Ključne besede: Gibalne sposobnosti otrok, koordinacija, telesne razsežnosti otrok, gibalna znanja, gibalno izkušenjsko okolje, gibalne dejavnosti v vrtcu, kompetence vzgojitelja
Objavljeno: 11.06.2013; Ogledov: 1074; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (565,29 KB)

110.
STRAH PRED PREVERJANJEM IN OCENJEVANJEM ZNANJA PRI UČENCIH TER NAČINI SPOPRIJEMANJA Z NJIM
Jerneja Župnek, 2013, diplomsko delo

Opis: Strah in njegove negativne posledice niso značilne le za odrasle. Način življenja otrok in mladostnikov namreč postaja vse bolj podoben stresnemu načinu življenja odraslih. Osrednji problem diplomske naloge je proučiti strah pred preverjanjem znanja pri učencih. Temo diplomske naloge sem izbrala na podlagi opazovanja učencev pred in med preverjanjem in ocenjevanjem znanja med obvezno pedagoško prakso, ter med pripravami na ocenjevanje pri prostovoljni pomoči otrokom z učnimi težavami na Centru za Socialno delo v Celju. V teoretičnem delu naloge sem se osredotočila na to, kaj je strah, kaj ga povzroča, kakšne posledice lahko ima ter posledično kdaj govorimo o stresnih motnjah. Zanimalo me je, kako se strah kaže, kakšni so vzroki zanj, kako ga prepoznamo in kako na najbolj učinkovit način pomagati učencem pri premagovanju le-tega. Zajela sem specifične značilnosti otrok, ki pogosteje doživljajo strah pred preverjanjem in ocenjevanjem znanja, in to povezala z atribucijsko teorijo. Ne nazadnje pa je govora tudi o nepogrešljivih načinih spoprijemanja s strahom, kaj lahko za boljše počutje učencev naredi šola in kakšno vlogo imajo pri vsem tem starši. Obremenjenost otrok in mladostnikov izvira iz vse večjih lastnih pričakovanj, pa tudi pričakovanj staršev in neposredne okolice, iz nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno, ki je tudi družbeno spodbujena in ustvarjena. Iz tega razloga sem empirični del namenila raziskavi, ali se strah pred preverjanjem in ocenjevanjem znanja pri učencih razlikuje glede na spol, starost ter vključenost v program evropske mreže zdravih šol, čemu učenci pripisujejo svoj uspeh ali neuspeh, kako se odzivajo na strah, ga obvladujejo ter ali je uspeh dejavnik doživljanja strahu pred preverjanjem in ocenjevanjem znanja. V raziskavi so sodelovali štirje oddelki 5. in 6. razreda osnovne šole in štirje oddelki 3. in 4. letnika srednje šole, ki so vključeni v evropski program mreže zdravih šol. Kot kontrolna skupina so v raziskavi sodelovali tudi štirje oddelki 5. in 6. razreda osnovne šole in štirje oddelki 3. in 4. letnika srednje šole, ki niso vključeni v evropski program mreže zdravih šol. Pri raziskavi sem uporabila anketne vprašalnike, ki sem jih osebno pridobila na vsaki šoli posebej. II Opravljena raziskava je pokazala, da je veliko večino učencev strah preverjanja znanja, v večji meri šole, ki niso vključene v program Evropske mreže zdravih šol, srednješolce, dečke, ter učence z nižjim učnim uspehom. Glede na to, da se imajo učenci vključenih šol priložnost udeleževati izobraževanj za lažje spoprijemanje s strahom, je ta udeležba izredno nizka, saj se jih le-tega udeležuje četrtina, od tega več osnovnošolcev, dečkov ter učencev z boljšim učnim uspehom. Ne glede na to ali je učence strah ali ne, razloge za uspeh in neuspeh ter razloge za strah in odsotnost le-tega, v veliki večini pripisujejo notranjim dejavnikom, z zelo nizkimi odstopanji po spremenljivkah. Počutje pred preverjanjem in ocenjevanjem znanja učenci označujejo s prevladujočimi čustvenimi, nato telesnimi in nazadnje miselnimi znaki, s prav tako manjšimi razlikami med spremenljivkami. Največja odstopanja se kažejo pri učencih s slabšim uspehom, saj se z izjemo pri njih strah bolj kaže v telesnih znakih. Kako se učenci spoprijemajo s strahom in kaj svetujejo, lahko povzamem, da jih večina svetuje več vložka v učenje in sproščanje, kljub vsemu pa se mnogo preveč učencev poslužuje nedovoljenih substanc. Ob koncu preverjanj je raziskava pokazala, da se učenci počutijo dobro in sproščeno z izjemo nekaterih, ki se še po koncu preverjanja obremenjujejo, kar lahko povzroča nemalo negativnih posledic v duševnem zdravju.
Ključne besede: Strah, stresne motnje, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, premagovanje strahu, Evropska mreža zdravih šol.
Objavljeno: 20.06.2013; Ogledov: 1849; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici