SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
NAČRTOVANJE IN OCENJEVANJE SPLETNEGA UČNEGA MESTA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE
Ines Kožuh, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne, ki smo ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru v okviru projekta DEAFVOC 2. Problem, ki se pojavlja, je namreč pomanjkanje e-gradiv, prilagojenih gluhim in naglušnim. Uporabnost sistema smo ocenjevali s pomočjo vprašalnika SUS, pedagoško bogatost sistema pa s prilagojenim pedagoškim indeksom učinkovitosti. Na osnovi dveh ocenjevanj se je izkazalo, da so mlajši uporabniki, ki so internet uporabljali pogosteje, uporabnost sistema ocenili bolje od starejših, manj rednih uporabnikov interneta. Ugotovili smo tudi, da se z večmodalnim pristopom izboljšuje pedagoška bogatost sistema. Na koncu smo analizirali predstavitev spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti na novinarski konferenci, ki se je izkazala za učinkovito medijsko komunikacijsko orodje.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradivo, spletno učno okolje, gluhi in naglušni, znakovni jezik, odnosi z mediji
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 9418; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

3.
ZNAKOVNI JEZIK KOT OBLIKA KOMUNIKACIJE MED VZGOJITELJEM IN OTROKOM
Tadeja Kaučič, 2011, diplomsko delo

Opis: Otrok je po svoji naravi socialno bitje. S prihodom na svet skuša navezati stik z osebami v svojem neposrednem okolju. Razumevanje otrokovih potreb in interesov pa je zaradi nerazumevanja signalov za starše ali druge odrasle osebe v prvih letih otrokovega življenja mnogokrat precej težavno. V pomoč nam je predvsem čustveni izraz otroka, ki pa je kljub temu (pre)večkrat narobe razumljen. Med dojenčkom (malčkom) in odraslo osebo tako prihaja do konfliktov in frustracij. Za pisanje diplomske naloge z naslovom »Znakovni jezik kot oblika komunikacije med vzgojiteljem in otrokom« smo se odločili zaradi možnosti njene uporabe v praksi. Znakovni jezik dojenčka odpira nove možnosti za delo v prvem starostnem obdobju v vrtcih, hkrati pa se ponuja kot nadgradnja in popestritev dnevne rutine v starejših oddelkih. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodologijo dela. Deskriptivno metodo smo uporabili na nivoju opisovanja dejstev in navajanju definicij. Komparativno metodo smo uporabili na nivoju primerjanja dejstev in odnosov. V prvem delu smo se dotaknili razvoja otroka, bolj obširno pa smo obdelali socialni razvoj otroka. Problematiko smo obravnavali z vidika različnih teoretičnih pristopov. Podrobneje smo si razjasnili tudi različne komunikacijske procese, ki potekajo med otrokom in odraslimi osebami (starši, vzgojitelji). V nadaljevanju smo se osredotočili na znakovni jezik dojenčka. V diplomskem delu smo razjasnili, kaj znakovni jezik dojenčka sploh je, zakaj ga uporabljati, opredelili smo različne pojavne oblike znakovnega jezika po svetu, ocenili pa smo tudi, kdaj pričeti (oziroma prenehati) z njegovo uporabo. Ogledali smo si nekaj uporabnih gest znakovnega jezika dojenčka, ki jih lahko vpeljemo v življenje tako doma kot v vrtcu. Po preletu teoretičnih podatkov pa smo se lotili povezave znakovnega jezika dojenčka s praktičnim delom v vrtcu, ki med drugim vsebuje tudi nekaj napotkov in praktičnih dejavnosti za delo v vrtcih.
Ključne besede: Znakovni jezik dojenčka, socialni razvoj otroka, socialno učenje, komunikacija, predšolski otrok, dojenček, malček.
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 2417; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (574,35 KB)

4.
Gluhi in naglušni v postopkih na sodiščih Republike Slovenije : magistrsko delo
Aleksandra Gradišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Ključne besede: sodišča, sodni postopki, gluhi, naglušni, znakovni jezik, komunikacija, sodni tolmači, magistrska dela
Objavljeno: 16.10.2014; Ogledov: 1004; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (903,34 KB)

5.
TOLMAČENJE KRETANJA V PRIMERJAVI Z ZVOKOVNIM TOLMAČENJEM
Maja Krajnc, 2014, diplomsko delo

Opis: Tolmačenje kot prevodoslovna dejavnost omogoča prenos informacij in kulturnih značilnosti med različno govorečimi osebami oz. skupinami. Sam razvoj in potek tolmačenja je historično gledano doživel mnogo sprememb, ki niso nastopile samo v opredeljevanju pojma tolmačenja, ampak tudi pri oblikovanju različnih vrst tolmačenja. Tolmačenje je disciplina, ki se je poslužuje tako slišeča kot tudi neslišeča družba. Tolmači nastopijo na delo, ko osebe ne ali slabo razumejo in govorijo jezik sogovorca. Tolmačenje je mlada disciplina ter vedno bolj nepogrešljiv del družbe. To velja tako za zvokovno oz. govorjeno tolmačenje kot tudi za tolmačenje kretanja oz. znakovnega jezika. Tolmačenje kretanja oz. znakovnega jezika je vrsta tolmačenja, ki v osnovi izhaja iz zvokovnega oz. govorjenega tolmačenja. Med obema vrstama tolmačenja obstajajo tako podobnosti kot razlike. Tolmačenje kretanja oz. znakovnega jezika je bilo skozi razvoj deležno mnogih ovir in preprek, ki so oteževale, vendar pa ne onemogočile vstop v slišečo družbo. Tolmači kretanja se ob komunikaciji poslužujejo znakovnega jezika, kretenj. Znakovni jezik je jezik, ki se ga poslužujejo države po vsem svetu, kar pomeni, da obstaja več različnih vrst znakovnega jezika, ki se med seboj razlikujejo. Tolmačenje kretanja oz. znakovnega jezika je tako kot zvokovno oz. govorjeno tolmačenje svetovno razširjeno in tolmači kretanja oz. znakovnega jezika morajo, tako kot vsi drugi tolmači, v okviru svojega dela upoštevati pravila, ki jih narekuje kodeks poklicne etike.
Ključne besede: Tolmačenje, vrste tolmačenja, znakovni jezik, kretanje, zvokovno tolmačenje, tolmačenje kretanja, kodeks poklicne etike
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 850; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (373,27 KB)

6.
OSVEŠČENOST O GLUHIH KOT JEZIKOVNI IN KULTURNI MANJŠINI V SLOVENIJI
Jessica Rebecca Metelko, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja prevodoslovno-sociološko raziskavo na področju osveščenosti slišeče večine o gluhih kot jezikovni in kulturni manjšini v Sloveniji. Gluhota je ravno zaradi svoje nevidnosti opredeljena kot najtežja invalidnost. Za razliko od slepote ali druge telesne invalidnosti, gluhih okoli sebe sprva ne opazimo. Opazimo šele način komunikacije, ki temelji na vizualnih elementih. Znakovno sporazumevanje ima v okviru prevodoslovja, kot mlade znanstvene vede, poseben pomen. V prvem delu diplomske naloge so predstavljene prevodoslovne in sociološke teoretične osnove, ki izhajajo iz strokovne literature. Opisane so zdravstvene osnove gluhote, kot sta stopnja in vzroki za izgubo sluha. S sociološkega vidika sta podrobneje predstavljena izobraževanje gluhih ter družbeni položaj gluhih tako v preteklosti kot sedanjosti. S prevodoslovnega vidika so prav tako obravnavani način komunikacije gluhih, znakovni jezik ter delo tolmačev slovenskega znakovnega jezika. Drugi del diplomske naloge temelji na empiričnih osnovah, ki naj bi potrdile teoretična izhodišča. Za potrditev le-teh z izkušnjami je bil narejen intervju s sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, gospodom Milanom Kotnikom, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj podal mnenje o delu z gluhimi, osveščanju javnosti in položaju gluhih v družbi. Poleg intervjuja sta bili izvedeni dve spletni anketi, ena v Sloveniji in druga v Avstriji. Podatki potrjujejo hipoteze, da je slišeča večina nezadostno osveščena o gluhih kot jezikovni in kulturni manjšini, da večina slišečih še ni bila v stiku z gluho osebo, ter da bi po njihovem mnenju večja osveščenost pripomogla k večji tolerantnosti in enakopravnejši obravnavi gluhih, ki so, glede na njihove posebne komunikacijske sposobnosti, izločeni iz globalnega in enakopravnega diskurza. Ovržena je bila hipoteza, da se slišeči večino ne zavedajo diskriminacije gluhih. Odgovori anketirancev jasno kažejo, da se zavedajo težav na področju izobraževanja, zaposlovanja in komunikacije. Prav tako je potrjena hipoteza o enaki stopnji osveščenosti o gluhih v Sloveniji in Avstriji. Sicer povprečni rezultati kažejo odstopanje v stopnji osveščenosti o gluhih, vendar je potrebno poudariti, da so tako slovenski kot tudi avstrijski anketiranci identično pravilno in napačno ocenjevali veljavnost trditev.
Ključne besede: prevodoslovje, znakovni jezik, tolmač, tolmačenje za skupnost, diskriminacija, segregacija, integracija
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 891; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

7.
8.
PREVAJANJE FRAZEMOV ZA POTREBE GLUHIH (OB PRIMERIH ŽIVALSKIH FRAZEMOV V SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI, NEMŠČINI)
Tihana Rob, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 911; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

9.
KOMUNIKACIJA V »SVETU TIŠINE«
Jožica Černe, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo analizirali pojem gluha oseba in komunikacija gluhih z medicinsko sestro. Opisane so metode, s katerimi lahko medicinska sestra izboljša komunikacijo in posledično tudi izvajanje zdravstvene nege. Pri uveljavljanju pravic gluhih oseb ima poglavitno vlogo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki jih v zastopa in v njihovem imenu komunicira z državo. Metodologija: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo naslednjih podatkovnih baz: COBISS, PubMed, Wiley Online Library in CINAHL. Ključne besede, ki smo jih pri iskanju literature uporabili so: komunikacija (communication, Kommunikation), gluha oseba (deaf person, Gehörlose Person), znakovni jezik (sign language, Zeichensprache), tolmač (interpreter, Dolmetscher) in zdravstvena nega gluhe osebe (Nursing deaf people, die Krankenpflege der Gehörlose Person). Za lažjo anlizo literature smo si postavili vključitvene in izključitvene kriterije, pri tem smo se omejili na časovno obdobje med 2006 in 2016, ki so obravnavali tematiko raziskovanja. Razprava: Pri komunikaciji z medicinsko sestro in gluho osebo prihaja zaradi neznanja osnov slovenskega znakovnega jezika do nerazumevanja in napačnega interpretiranja informacij. Sistematična analiza literature je pokazala, da so kljub razvoju družbe, gluhe osebe še vedno nerazumljene in delno nesprejete oziroma diskriminirane. Sklep: Za boljšo integriteto gluhih oseb v okolje, v katerem živijo, delajo in se izobražujejo, bi bilo potrebno vključiti osnove slovenskega znakovnega jezika v izobraževanje slušečih oseb, s tem bi zmanjšali njihov strah pred komunikacijo z gluhimi osebami, le tem dvignili samozavest in dali enakovreden položaj v družbi.
Ključne besede: gluha oseba, medicinska sestra, komunikacija, tolmač, znakovni jezik
Objavljeno: 23.05.2016; Ogledov: 439; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (644,98 KB)

10.
Kratek priročnik znakovnega jezika
Sebastjan Bevc, 2016, priročnik

Opis: Živimo v času in razmerah, ko je komuniciranje tako razširjeno in razvito, da se posameznik počuti že prav utesnjenega, ko želi biti sam. Hkrati pa se, paradoksalno, pojavljajo težave na ravni medosebne komunikacije in komuniciranja na povsem profesionalnem nivoju. Komunikacija je lahko otežena zaradi mnogih razlogov. Eden izmed teh je tudi naglušnost oz. gluhota. V sklopu projekta Breaking the silence (BTS), ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor, smo zasnovali kratek priročnik znakovnega jezika. Z njim smo želeli olajšati komunikacijo med zdravnikom in naglušnim oz. gluhim bolnikom, hkrati pa opozoriti na potrebo po znanju znakovnega jezika v sistemu zdravstvene oskrbe, na pomen komuniciranja v vseh razsežnostih in na vlogo neverbalne komunikacije.
Ključne besede: gluhota, znakovni jezik, komunikacija z bolnikom, socialna vključenost, neverbalna komunikacija
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 776; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (13,98 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici