| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oralni, obsesivni in histerični značaj v povezavi z depresivnostjo in spolnimi stereotipi
Aleš Korošec, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je predstaviti značaje, ki temeljijo na psihoanalitični teoriji. Ob tem nas je zanimalo, kako se ti značaji povezujejo s konceptom depresivnosti in ali značaji vplivajo na izraženost depresivnosti. Prav tako smo želeli osvetliti problem spolnih stereotipov pri diagnosticiranju, kar smo storili v teoretičnem delu, v empiričnem pa smo se še posvetili temu, kako se značaji obnašajo v skladu s spolnimi stereotipi. V raziskavi je sodelovalo 202 udeležencev. Večina udeležencev je bilo študentov povprečne starosti 24,63 let. Vzorec je sestavljalo 160 žensk in 42 moških. Za raziskovanje smo uporabili vprašalnik, ki je bil objavljen na spletu, sestavljen iz demografskih vprašanj, krajše verzije Lestvice temeljnih značajev in krajše verzije Beckovega vprašalnika depresivnosti. Prišli smo do šestih za nas relevantnih ugotovitev: (1) oralni značaj statistično pomembno pozitivno korelira z depresivnostjo, (2) pri obsesivnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (3) pri histeričnem značaju ni statistično pomembnih razlik med spoloma, (4) oralni značaj ima statistično pomemben vpliv na izraženost depresivnosti, (5) obsesivni značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti, (6) histerični značaj nima statistično pomembnega vpliva na izraženost depresivnosti. Ugotovitve kažejo, da ima oralni značaj pomembno povezavo in vpliv na izraženost depresivnosti, medtem ko to ne velja za obsesivni in histerični značaj, kar je skladno s teoretičnimi koncepti. Obenem se je izkazalo, da spolni stereotipi za obsesivni in histerični značaj nimajo empirične podlage, saj ni bilo statistično pomembnih razlik med spoloma za omenjena značaja.
Ključne besede: Oralni značaj, obsesivni značaj, histerični značaj, depresivnost, spolne razlike, spolni stereotipi.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 606; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (839,54 KB)

2.
NARCIZEM - ŠOLSKI SISTEM - SAMOREPRODUKCIJA SLOJEV
Jasmina Balaž, 2014, diplomsko delo

Opis: Če bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisno preživetje posameznika, bi se odgovor glasil: od družbe. Če pa bi si zastavili vprašanje, od česa je odvisen obstoj družbe, pa bi se odgovor glasil: od posameznika. Med posameznikom in družbo torej vlada pomembna soodvisnost. Če gledamo z vidika posameznika, je vsako njegovo vedenje in vsako njegovo dejanje družbeno determinirano, saj družba posameznika oblikuje glede na svoje potrebe. S pomočjo socializacije si namreč družba prizadeva oblikovati ljudi tako, da se obnašajo na način, kakršnega od njih pričakuje in zahteva. Eden izmed ključnih dejavnikov socializacije, ki pomembno vpliva na oblikovanje in utrditev določenega družbenega značaja, je šolski sistem. Za le-tega pa je značilno, da deluje na način, da ohranja in spodbuja ideologijo določene družbe v določenem času. Šolski sistem je ideološki aparat kapitalistične družbe. Za kapitalistične oz. postmoderne družbe pa velja, da so to potrošniške družbe, saj potrošništvo predstavlja osrednjo kulturno prakso. Da potrošništvo lahko funkcionira, mora družba poskrbeti za ustrezen tip posameznika in s tem seveda tudi za ustrezen tip socializacije. Potrošniška družba socializira posameznike tako, da postanejo potrošniki oziroma patološki narcisi. Narcizem je tako postal prevladujoči psihosocialni značaj kolektivni pojav današnje družbe, s katerim se zadovoljujejo potrebe potrošniške družbe. Šola z zakonskimi predpisi spodbuja vzgojo, ki je otroku prijazna. S tako vzgojo proizvede patološke narcise, kar pa je rezultat, ki je ugoden in koristen izključno za družbo, saj omogoča nemoteno delovanje sodobnega potrošniškega kapitalizma. Družba tako ne samo da škodi otrokom, ampak starše celo uspe prepričati, da je tako ravnanje otroku v korist. Šolski sistem pa poleg tega, da proizvaja prisilne potrošnike, služi tudi temu, da zagotavlja samoreprodukcijo slojev. Šola namreč na različne načine izvaja socialno selekcijo in hkrati uspe prepričati ljudi, da je tak sistem pravičen. Pod krinko enakih možnosti dejansko poglablja razlike med sloji. Šolski sistem se, da bi prikril svoj dejanski namen, največkrat sklicuje na zagotavljanje enakih možnosti za vse učence, kar pomeni, da naj bi ob vstopu v šolo imeli vsi otroci enake možnosti za uspeh. To pa ni res, saj je sposobnost otrokovega dojemanja in njegovo znanje ob vstopu v šolo v veliki meri odvisno od njegove socialne pripadnosti oz. kulturnega kapitala. Šolski sistem pa oblikuje tudi znanje, kar pomeni, da kurikularne vsebine niso nevtralne, objektivne in vsem enako dostopne. Obenem tudi niso del univerzalne in enotne znanosti, temveč zbir znanstvenih odkritij in kulturne tradicije z elementi raznih ideologij. Poleg uradnega kurikula v šoli deluje tudi prikriti kurikulum, ki deluje v prid vladajoče ideologije.
Ključne besede: družba, posameznik, socializacija, družbeni značaj, kapitalizem, potrošniška družba, patološki narcis, šolski sistem, samoreprodukcija slojev, socialna selekcija, kulturni kapital
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1440; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (553,95 KB)

3.
Idejna podoba esejistike Marjana Rožanca z vidika Frommovega humanizma
Anita Laznik, 2013, doktorska disertacija

Opis: Osnovni namen raziskovanja esejistike Marjana Rožanca je bil prikazati nov vidik branja in razlaganja v slovenski literarni vedi trdno zasidrane in uveljavljene pisateljske avtoritete. Ta je za svoje eseje jemala primere pri številnih filozofih, znanstvenikih, literatih in mislecih, ali pa zgolj iskala skupne poteze in odstopanja svojega razmišljanja z njihovimi gledišči. Naša pozornost pri oblikovanju doktorske disertacije je bila usmerjena v tisto smer, kjer je Rožanc povezal svojo religioznost in aktualno problematiko slovenskega naroda. Tako smo prikazali vsebinsko analizo Rožančeve esejistike z vidika paradoksalne eksistence in jo soočili s filozofijo Ericha Fromma, predvsem v okvirih dveh temeljnih življenjskih usmerjenosti – to sta usmerjenost k imeti in usmerjenost k biti. Do sedaj uveljavljen pogled na Rožančev personalizem in bogoiskateljsko držo smo dopolnili s konceptom hominizacije in nadgradili razumevanje Rožančeve paradoksalne eksistence z vpeljavo Rožančevega t. i. narodnega/nacionalnega subjekta. Rezultate raziskovanja strnemo v naslednje ugotovitve: (1) v Rožančevi esejistiki se subjekt razkriva kot paradoksalna eksistenca; (2) Rožančev esejistični diskurz opozarja, da je hominizacija v perspektivi krščanske etike odločilnega pomena za preoblikovanje slovenskega naroda. Filozofska osnova temu procesu je Frommova teorija; (3) esejistiko Marjana Rožanca zaznamuje intenzivno samoizpraševanje o aktualnih družbenih in političnih vprašanjih slovenstva; (4) Rožančev kritičen pogled na demokracijo, ki ga opredeljuje pesimistična misel, na koncu življenja zapade v resignacijo. V doktorski disertaciji je obsežen del namenjen tudi predstavitvi različnih razlag postmodernističnega subjekta. Kompleksnost pričujoče tematike opozarja na pomen raziskovanja bivanjskih vprašanj, ki jih prenesemo v širši družbeni okvir. Tako se naše delo postavlja na začetek nadaljnjih raziskav, ki preučujejo zapleteno in zanimivo razmerje med literaturo in filozofijo.
Ključne besede: esejistika, personalizem, hominizacija, narodni/nacionalni subjekt, paradoksalna eksistenca, postmoderni subjekt, Marjan Rožanc, humanizem Ericha Fromma, usmerjenost k imeti, usmerjenost k biti, družbeni značaj, kulturna transformacija
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 2731; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
KULTURNOZGODOVINSKA PODOBA LJUTOMERSKO-ORMOŠKIH GORIC
Barbara Filipič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena kulturnozgodovinska podoba Ljutomersko-Ormoških goric, katere pomemben del v vseh pogledih sta trta in vino. Izbrano območje je najprej geografsko opredeljeno in arheološko orisano, z zgodovinskega vidika pa je predstavljena še osnovna gospodarska panoga področja, ki je zaznamovala tamkajšnje ljudi in kulturo. Zajeti so drobci iz gospodarske zgodovine obeh središč obravnavanega območja, Ljutomera in Ormoža, opisanih pa je še nekaj posameznih krajev, katerih vinogradniški značaj se kaže že ob pogledu nanje. Omenjena je narodnopolitična vloga omenjenih središč, nekoliko podrobneje pa so predstavljene etnološke znamenitosti, ki obravnavani okoliš določajo in ga spet povezujejo z vinarstvom. Poleg domače obrti, značilne za območje Ljutomersko-Ormoških goric, je v nalogi zajet še opis najpomembnejših delovnih šeg in navad območja. Na koncu je pozornost posvečena kulinarični kulturi in značilnim sortam vin, saj je prav vino tisto, ki je oblikovalo tudi druge identitete tukajšnjih ljudi in pokrajine. Predstavljena je še arhitekturna dediščina, ki odlično dopolnjuje že tako dovršene sakralne in druge zgodovinsko pomembne zgradbe vinorodnega območja. V celotnem orisu se torej kot rdeča nit vleče integrativna prvina – vino in vse, kar je z njim povezano. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda, ob vzporejanju dveh središč izbranega območja komparativna metoda, pri opisovanju in vzročnem razlaganju zgodovinskih dejstev zgodovinska metoda, mestoma pa sta vsebovani še analiza in sinteza.
Ključne besede: kulturnozgodovinska podoba, Ljutomersko-Ormoške gorice, trta, vino, geografija, arheologija, ljudje, kultura, gospodarska zgodovina, vinogradniški značaj, narodnopolitična vloga, etnološke znamenitosti, vinarstvo, delovne šege in navade, kulinarična kultura, sorte vina, arhitekturna dediščina
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1659; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (10,05 MB)

5.
ČLOVEK IN NJEGOVA OSEBNOST KOT OSNOVNI ELEMENT ORGANIZACIJE
Sabina Padežnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Temelj raziskovanja diplomskega dela predstavlja osebnost in njeno opredelitev. Najprej smo predstavili osnovne pojme o človeku in razložili njegovo podzavest in zavest. V poglavju o osebnosti smo predstavili kronološko spreminjanje pomena osebnosti, ki se spreminja skozi različna obdobja in po različnih avtorjih. Vloga posameznika in njegova osebnost kot temeljni element organizacije se je skozi zgodovino spreminjala, spremenile pa so se tudi posameznikove osebne značilnosti, vplivi, razvojni potencial, položaj in podobno. Spoznanje, da je osebne lastnosti, značaj, temperament, telesna zgradba in sposobnosti človeka mogoče povezati z njegovim delom, vrednotam in načelom v organizaciji, pomeni izhodišče za pojmovanje človeka kot najpomembnejšega elementa organizacije. V želji po spoznanju človekove osebnosti, smo v času izdelovanja diplomske naloge v nadaljevanju podali nekatere možne klasifikacije osebnostnih teorij, kar predstavlja logično združenje posameznih teorij v celoto predstavitev osebnosti. V poglavju o vplivu osebnosti človeka kot ključnega dejavnika uspeha in delovanja v organizaciji, predstavljamo človekovo delo in njegovo vlogo v organizaciji. Na kratko smo opisali pomen dela skozi zgodovino, ravnanje z ljudmi pri delu in njihove vrednote. Nadaljnje smo predstavili človekove zmožnosti, njegovo vlogo in mesto v organizaciji ter jih povezali z razvijanjem človekovega vpliva na organizacijo, izzive in načela s katerimi se soočajo znotraj organizacije, osebne delovne cilje razvoja človeka in vrednote vodstvenih in ostalih ljudi v organizaciji. Vrednote v podjetju so namenjene usmerjanju stališč, mnenj in vedenj, in so skriti motivatorji, ki jih težko opazimo. Ko posamezniki spoznajo vrednote v organizaciji in spoznajo izzive, jim to omogoča oblikovanje in gradnjo višje predanosti delu in sami organizaciji. To vse prinaša doseganje osebnostnih in podjetniških ciljev ter zadovoljstvo in motivacijo za delo vnaprej. Zadnja poglavja diplomskega dela se nanašajo predvsem na vpliv osebnosti na zadovoljstvo zaposlenih in s njimi povezno motivacijo in na sposobnost določenih tipov osebnosti pri premagovanju stresa. Diplomsko delo se zaključi z osebnostjo kot determinanto uspešnosti posameznika, organizacije in njune odvisnosti.
Ključne besede: osebnost, teorije osebnosti, vloga človeka, osebne značilnosti, vpliv, razvojni potencial, položaj, značaj, temperament, telesna zgradba, vrednote, načela, odnos do dela, delo kot vrednota, izzivi, stališča, mnenja, vedenja, osebni in podjetniški cilji, zadovoljstvo, motivacija, stres, uspešnost
Objavljeno: 03.06.2010; Ogledov: 6191; Prenosov: 1101
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
VARSTVO GEOGRAFSKE OZNAČBE ZA KMETIJSKE PROIZVODE IN ŽIVILA V EVROPSKI UNIJI
Irena Bezovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomski nalogi s sodnimi primeri Sodišča ES slikovito predstavlja ureditev varstva geografske označbe v EU za kmetijske proizvode in živila, kot je vsebovana v Uredbi Sveta št. 510/2006. Diplomsko delo pojasnjuje, zakaj je bila Uredba Sveta št. 510/2006 sprejeta, na kakšnem konceptu temelji ter kakšne so posledice sprejetega koncepta, na katerem temelji ureditev. Obravnavane so tematike, kot kaj je na primer geografska označba, kdaj govorimo o geografskem imenu, kdaj in kako lahko nekdo predlaga registracijo geografskega imena in posledično pridobi varstvo, pri katerem organu ter predvsem kdo je upravičen vložiti vlogo za registracijo, kdo je upravičenec do izkoriščanja geografske označbe, kakšne so njegove pravice, pred kakšnimi kršitvami je zaščiten upravičenec in kdo mu varstvo zagotavlja. V začetnem delu diplomske naloge je predstavljen še koncept varstva geografske označbe v Sloveniji, kot ene izmed držav članic EU. Na tak način se predstavi sodelovanje med nacionalno ravnijo držav članic EU ter med ravnijo EU.
Ključne besede: geografska označba, geografska označba porekla, sui generis sistem, obseg varstva, kolektivna pravica, teritorialni značaj, nelojalna konkurenca, generičnost, specifikacija
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2399; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (444,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici