1. Vzročni dejavniki napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene negeJana Mavrič, 2022, diplomsko delo Opis: Napake pri dajanju zdravil so s strani zaposlenih v zdravstveni negi najpogostejši vzrok napak v urgentni dejavnosti, s čimer pa so povezani različni vzročni dejavniki. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, kateri vzročni dejavniki prispevajo k pojavu napak pri dajanju zdravil pri obravnavi pacientov na področju urgentne zdravstvene nege.
Metode: Izveden je bil pregled literature z deskriptivno metodo dela in metodo analize ter sinteze z upoštevanjem smernic PRISMA. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Web of Science in MEDLINE ob upoštevanju zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter limitov iskanja.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih sedem člankov, ki so ustrezali zastavljenim kriterijem iskanja. Ugotovljeno je bilo, da so vzročni dejavniki za pojav napak pri dajanju zdravil na področju urgentne zdravstvene nege povezani s prekomerno utrujenostjo zaposlenih v zdravstveni negi in z izmenskim delom. To je posledica pomanjkanja kadra. Ravno tako na pojav napak pri dajanju zdravil vplivata neustrezno razmerje med zaposlenimi v zdravstveni negi in pacientom ob velikem številu pacientov v urgentnih centrih.
Razprava in sklep: Pojav napak pri dajanju zdravil je v urgentni dejavnosti najvišji. Kadrovska preobremenjenost in organizacijska problematika vodita v nezadovoljstvo in stres zaposlenih v zdravstveni negi, ki so zaradi obremenitev bolj podvrženi k napakam. Rešitev kadrovske problematike in izboljšanje komunikacije v timu lahko pripomoreta k zmanjšanju napak pri dajanju zdravil.
Ključne besede: zmote, terapija, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 156
 Celotno besedilo (566,61 KB) |
2. Spominske napake v povezavi z uporabo zasliševalskih tehnik : diplomsko delo univerzitetnega študijaLuka Bulovec, 2014, diplomsko delo Opis: Zasliševalske tehnike pridobivajo podatke od osumljencev s pomočjo psihičnega pritiska. Psihični stres lahko povzroči amnezijo in druge spominske napake, ki imajo negativen učinek na pridobitev podatkov.
V tem pogledu primerjam razširjene zasliševalske tehnike, Reidovo tehniko in model P. E. A. C. E..
Poskušam ugotoviti koliko stresa povzročijo in na kakšen način. Iz dobljenih podatkov sklepam na razvoj stresa pri posamezni zasliševalski tehniki med zaslišanjem in njegove učinke na um in telo, ki lahko vplivajo na spomin.
Ugotovim možnost pojava psihične travme s simptomi anksioznosti, depresije, akutne stresne motnje in postravmatske stresne motnje, ter pojava funkcionalnih in strukturnih sprememb v možganih, povezanih z delovanjem amigdalinih teles, prefrontalne skorje in motnjami v celičnih biokemičnih procesih med odzivom na stres. Možnost njihovega pojava narašča z intenzivnostjo in trajanjem stresa med zaslišanjem.
Te psihične motnje in abnormalnosti v delovanju možganov so povezane z delovanjem spomina in vplivajo na nastanek spominskih napak povezanih z amnezijo, konfabulacijami, sugestijo in halucinacijami. Med zaslišanjem se pojavljajo v povezavi z ostalimi simptomi teh motenj in postopoma naraščajo. Njihov pojav je verjetneši če zaslišanje sledi predhodnemu travmatičnemu dogodku v življenju osumljenca. Povzročajo nenamerno zavajanje in izgubo spomina pri osumljencu. V skrajnih primerih je sposobnost spomina blizu ugibanja. Posledica so nezavedne lažne izjave, informacije in priznanja.
Ključne besede: zaslišanje, tehnike, spominske zmote, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 5607; Prenosov: 220
Celotno besedilo (874,20 KB) |
3. Vpliv pozornosti na spomin očividcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTamara Lacić, 2014, diplomsko delo Opis: Sicer je dejavnikov, ki vplivajo na spomin veliko več, vendar je diplomsko delo predvsem osredotočeno na vpliv pozornosti. V teoretičnemu delu so opisane vrste spomina za lažje razumevanje, kako se informacije vkodirajo v spomin ter spominske napake za boljše razumevanje nezanesljivosti spomina. Opisani pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na spomin. Tako zunanji, kot so čistost zaznav ter čas trajanja dogodka, kot tudi notranji, kot so razlike med spoloma, starost, čustva in stres ter sugestivnost. Poudarjena je pomembnost pravilnega izpraševanja prič in pa tudi napake, ki jih delajo preiskovalci.
Pri empiričnem delu diplomskega dela je predstavljen predvsem vpliv pozornosti na spomin dijakov, starih med 16 in 18 let. Dijaki so si ogledali videoposnetek kaznivega dejanja, vloma v avtomobil in kraje torbice. Nato so dijaki odgovarjali na vprašalnik. Dijaki so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki pa so bile okoliščine drugačne. Dve skupini sta vedeli, da morata biti pozorni in da bosta na koncu morali odgovarjati na vprašalnik, dve pa ne. Od teh je bila ena skupina zmotena s trkom na vrata.
Rezultati kažejo, da je vpliv pozornosti na spomin zelo močen, saj so udeleženci tistih dveh skupin, ki so vedeli, da morajo biti pozorni, navedli več pravilnih podrobnosti, kot udeleženci tistih dveh skupin, ki niso vedeli, da morajo biti pozorni. Vpliv trka na vrata pa ni dovolj prepričljiv v tej raziskavi, predvsem zaradi premajhnega vzorca in drugih zunanjih vplivov, ki so bili nepredvideni in zelo težko nadzorovani. Tako so tudi vplivali na rezultate te raziskave in na spomin dijakov, s tem pa tudi na postavljene hipoteze.
Ključne besede: spomin, spominske zmote, pozornost, očividci, pričanje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2014; Ogledov: 1857; Prenosov: 164
Celotno besedilo (934,64 KB) |
4. Preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloNika Garbus, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preiskovalne zmote kot posledica spoznavnih predsodkov je sestavljena na teoretični podlagi. Zaradi posledic spoznavnih predsodkov lahko pride do preiskovalnih zmot in kognitivne pristranskosti, ki pa lahko ima resne posledice, primeri ostanejo nerešeni in pravici ni zadoščeno. Vse te zmote pa znajo biti zelo drage, saj neuspešni rezultati stanejo veliko denarja in vsi nerešeni primeri prinesejo kazensko-pravnemu sistemu slab glas. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. V prvem delu so predstavljene preiskovalne zmote ter opisane zmote. Pogledamo si posledice preiskovalnih zmot in kaj povzroča, da policisti sploh pridejo do zmotnega mišljenja. Opisane so prednosti ter slabosti kognitivnega pristopa k reševanju preiskovalnih zmot in kako lahko vplivajo kognitivni slogi na preiskovalne zmote. Drugi del diplomske naloge pa je posvečen kognitivni pristranskosti, kognitivnim napakam ter hevristiki. Opisano je, kako zaznavanje in spominske omejitve vplivajo na delo policistov in kriminalistov, zaradi njihovega napačnega spomina pa lahko pride do zmotnega dela. Zaradi tega, ker je težje priklicati stvari iz dolgoročnega spomina, lahko preiskovalci zlahka pozabijo detajle, ki so pomembni za reševanje primerov. Pri reševanju primerov pa sta nam v pomoč tudi intuicija ter hevristika, ki je natančneje opisana. Opisano je tudi, kako vplivata hevristika in pristranskost na delo policistov. Spoznamo tudi vzroke in posledice pristranskosti ter kako pristranskost vpliva na vrednotenju dokazov. Na koncu pa so opisane strategije, kako se lahko policisti oz. kriminalisti lažje izognejo preiskovalnim napakam. Tretji, zadnji del diplome, pa je namenjen predsodkom. Policisti lahko imajo zaradi raznih predsodkov velike probleme pri reševanju primerov, zaradi tega so natančneje opisani in predstavljeni. Opisana je tudi sestava kognitivne strukture predsodkov in njihov izvor.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, zmote, preiskovalne zmote, kognitivni pristop, predsodki, zaznavanje, spomin, pristranskost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.07.2014; Ogledov: 1335; Prenosov: 226
Celotno besedilo (633,19 KB) |
5. |
6. Nevralgične točke pri pouku matematike in učenčeva pravica zmoteNataša Zorec, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava analizo težavnostnih mest pri pouku matematike in učiteljeve reakcije na zmote učencev. Sestavljena je iz dveh delov. V prvem so predstavljena temeljna teoretična pojmovanja. Pri tem so v ospredju nevralgične točke pri pouku matematike, torej tista kritična mesta, ki učencem pogosto povzročajo težave, in zmote učencev. Opredeljene so tudi učne težave, njihov izvor in odpravljanje pri pouku matematike ter odnosi v šoli.
V drugem, empiričnem delu, so predstavljene ugotovitve raziskovanja, katerega težišče je bilo na proučevanju težavnostnih mest pri pouku matematike in ali imajo učenci pravico zmote; torej ali imajo pravico povedati svoje mnenje oziroma svoje prepričanje tudi, če je napačno. Pri tem me je predvsem zanimalo, katera so tista poglavja, ki učencem pogosto povzročajo težave, kako učitelj reagira na njihove napačne odgovore, kakšen je njihov odnos do matematike, od kod izhajajo učenčeve težave, kako jih odpravljajo, v čem se kažejo in kako pogosto učenci opravljajo domače naloge. Raziskava je bila izvedena med osnovnošolskimi učenci. Anketiranih je bilo 75 učencev. Dobljeni rezultati so statistično obdelani glede na tri neodvisne spremenljivke (spol, razred in učni uspeh). Raziskavi sledi sklep, kjer navajam glavne ugotovitve raziskave, predloge za izboljšave in nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: Ključne besede: nevralgične točke pri pouku, učne težave pri pouku matematike, zmote učencev, izvor težav pri pouku matematike, odnosi v šoli.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2010; Ogledov: 3656; Prenosov: 318
Celotno besedilo (516,36 KB) |
