Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom. Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega. Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda. Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Ključne besede: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 1778; Prenosov: 334
Celotno besedilo (1,00 MB)