| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 338; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Pretirano visoke cene v farmacevtskem sektorju kot oblika zlorabe prevladujočega položaja
Tamara Dugar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanje zlorabe prevladujočega položaja v farmacevtskem sektorju, in sicer z zaračunavanjem pretirano visokih cen za zdravila. Avtorica najprej predstavi člen 102 Pogodbe o delovanju EU, ki prevladujočim podjetjem prepoveduje zlorabiti svoj položaj, nato pa značilnosti te oblike omejevalnega ravnanja, njeno presojanje in posebnosti samega farmacevtskega sektorja, ki vplivajo na visoke cene zdravil. Temu sledi predstavitev pojma pretirano visokih cen, kot oblike zlorabe prevladujočega položaja, opisane pa so tudi različne metode presojanja pretirano visokih cen. Nadaljnje so analizirani (sicer redki) primeri, v katerih so konkurenčni organi odločili, da so farmacevtska podjetja zaračunavala pretirano visoke cene za zdravila in tako zlorabila svoj prevladujoč položaj, nato pa so predstavljeni še ukrepi, ki lahko poleg konkurenčnopravnega nadzora vplivajo na nižje cene zdravil. Avtorica ugotavlja, da je moč zaznati naraščajoče zanimanje konkurenčnih organov za preganjanje izkoriščevalskih oblik zlorab farmacevtskih podjetij, kamor spada zaračunavanje pretirano visokih cen za zdravila. Pri presojanju, ali so cene pretirano visoke, so konkurenčni organi v obravnavanih odločbah sledili dvostopenjskemu testu, ki ga je Sodišče EU predstavilo v zadevi United Brands, zato se je ta metoda izkazala kot primerna za presojanje neupravičeno visokih cen farmacevtskih proizvodov. Za samo preprečevanje zaračunavanja previsokih cen za zdravila pa je smiselno konkurenčnopravni nadzor kombinirati še z drugimi ukrepi, kot so povečanje izravnalne kupne moči, ustrezna regulacija cen zdravil in povečanje transparentnosti glede stroškov farmacevtskih podjetij.
Ključne besede: konkurenčno pravo EU, zloraba prevladujočega položaja, pretirano visoke cene, farmacevtski sektor, farmacevtski proizvodi, zdravstvo
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 730; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Pomen in dokazovanje relevantnih trgov v odškodninskih sporih zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju telekomunikacij
Jan Žičkar, 2019, magistrsko delo

Opis: Sodni spori, v katerih en gospodarski subjekt od drugega gospodarskega subjekta zahteva plačilo odškodnine zaradi zlorabe prevladujočega položaja, v praksi predstavljajo obsežne spore, v katerih se pojavlja večje število tako pravnih kot dejanskih vprašanj, pri čemer je sporna vprašanja potrebno obravnavati po smiselnem vrstnem redu, saj je določena izmed njih potrebno rešiti predhodno iz razloga, da je k razreševanju oziroma presoji nadaljnjega oziroma nadaljnjih sploh mogoče pristopiti. Vprašanje, ki ga je potrebno razrešiti v začetni fazi spora, je določitev upoštevnega trga. Eno izmed možnosti stranke za podajo navedb in dokazovanje upoštevnega trga v odškodninskem sporu zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju telekomunikacij predstavljajo odločbe Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: AVK), ki med drugim spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter odločbe in analize Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS), ki na področju zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli konkurenčnega prava na področju elektronskih komunikacij določa produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi, pri čemer sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence. Prvi organ predstavlja organ, pristojen za varstvo konkurence, drugi pa organ, ki je med drugim pristojen za sektorsko regulacijo na področju telekomunikacij. Organ za varstvo konkurence sankcionira protikonkurenčna ravnanja praviloma za nazaj, tj ex-post, pri čemer gre praviloma za prepoved določenih ravnanj, sektorski regulator pa regulira trg praviloma vnaprej, tj. ex-ante, z namenom preprečiti protikonkurenčna ravnanja, pri čemer gre praviloma za ukrepe v smislu določanja obveznosti določenega ravnanja. V primeru spora med pravdnima strankama o opredelitvi in določitvi upoštevnega trga se lahko stranka kot na svoje lastne navedbe sklicuje na odločbe konkurenčnega organa in/ali sektorskega regulatorja oziroma njihovo vsebino uporabi za ta namen, jih predlaga kot dokaze o obstoju ter vsebini določenega upoštevnega trga ali pa gre za kombinacijo obojega. Jasno je, da je sodišče vezano na pravnomočno odločbo konkurenčnega organa o kršitvi ali pravnomočno odločbo o kršitvi, izdano v postopku sodnega varstva zoper odločbo agencije. Iz tega izhaja, da je sodišče vezano na odločbo konkurenčnega organa glede protipravnega ravnanja subjekta, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je pri tem vezano tudi na ugotovitev obstoja in obsega samega relevantnega trga, kot je bil ugotovljen v odločbi. V zvezi z odločbami sektorskega regulatorja pa se kot ključno postavlja vprašanje, ali jih je potrebno upoštevati kot neposreden dokaz o obstoju določenega upoštevnega trga, ali pa je potrebno njihovo vsebino šteti kot del navedb stranke ter končno, ob upoštevanju vsebine ugovorov nasprotne stranke, določiti upoštevni trg posebej za potrebe odškodninskega spora. Pri tem je potrebno upoštevati naravo ter namen teh odločb, saj ima sektorski regulator z opravljanjem vnaprejšnje regulacije drugačne cilje kot konkurenčni organ, ki sankcionira protikonkurenčna ravnanja za nazaj, čeprav oba organa uporabljata za opredelitev upoštevnih trgov metode, ki so skladne z načeli konkurenčnega prava.
Ključne besede: konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, odškodninski spor, relevantni trgi, dokazovanje, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, odločbe
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 703; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (588,00 KB)

4.
Rabati v konkurenčnem pravu: vpliv novejše sodne prakse na presojo rabatov kot zlorab prevladujočega položaja
Matic Špur, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava vpliv novejše sodne prakse, zlasti zadeve Intel proti Komisiji, na presojo rabatov v konkurenčnem pravu. V starejši sodni praksi so zvestobni rabati in rabati tretje kategorije, obravnavani kot per se zlorabe. To pomeni, da se o njihovem protikonkurenčnem učinku sklepa na podlagi njihove oblike in ne na podlagi ekonomske analize njihovega konkretnega vpliva na konkurenco na upoštevnem trgu. Komisija je z Navodili glede ocene izključevalnih zlorab (v nadaljevanju: Navodila Komisije) odstopila od per se pristopa in delitve rabatov glede na njihovo obliko ter uvedla pristop, ki temelji na ekonomskih merilih, predvsem na testu enako učinkovitega konkurenta. Per se pristop iz starejše sodne prakse je že nakazoval določene podobnosti med obravnavo zvestobnih rabatov in rabatov tretje kategorije z obravnavo omejevalnih sporazumov, ki izkrivljajo konkurenco »po cilju« v smislu člena 101 PDEU. V zadevi Intel proti Komisiji pa je Sodišče EU dokončno dopolnilo per se pristop tako, da je rabate popolnoma približalo zlorabam »po cilju«, kot jih določa člen 101 PDEU. Skladno s tem pa je tudi posredno »odprlo vrata« presoji rabatnih shem, kot jo določa Komisija v Navodilih Komisije. Podjetje bo lahko namreč predočilo dokaze, da ravnanje ni zmožno omejevati konkurence in zlasti imeti očitanih učinkov izrinjenja. Če podjetje predloži takšne dokaze, lahko izpodbije stališče Komisije, da rabati predstavljajo zlorabo »po cilju«. Kadar podjetje uspe izpodbiti stališče Komisije, da zadevna rabatna shema sodi med zlorabe »po cilju«, mora Komisija preučiti dejanske ali potencialne učinke take sheme na izključitev enako učinkovitih konkurentov s trga. V tem primeru se morajo rabati presojati kot zlorabe »po učinku« na podlagi »pravila utemeljenosti«. V okviru tega pravila morajo konkurenčni organi presoditi moč prevladujočega položaja podjetja na upoštevnem trgu, stopnjo pokritosti trga z očitanim ravnanjem, pogoje in okoliščine odobritve zadevnih rabatov, njihovo trajanje in njihov znesek ter presoditi morebiten obstoj strategije, katere namen je izriniti konkurente, ki so vsaj enako učinkoviti. S tem je Sodišče EU v zadevi Intel proti Komisiji potrdilo pristop Komisije k rabatom, izoblikovanim v Navodilih Komisije.
Ključne besede: per se pristop, »bolj ekonomski« pristop, zloraba prevladujočega položaja, Hoffmann-La Roche, Post Danmark II, Intel proti Komisiji, zvestobni rabati, rabati tretje kategorije, progresivni rabati, retroaktivni rabati.
Objavljeno: 12.12.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (865,65 KB)

5.
Neizkrivljena konkurenca na račun omejitve izvrševanja pravic intelektualne lastnine
Vesna Težak, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava pristop Sodišča EU k omejevanju pravic intelektualne lastnine, kadar njihovo izvrševanje predstavlja zlorabo prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Imetništvo pravice intelektualne lastnine samo po sebi sicer ne pomeni prevladujočega položaja, nedvomno pa povečuje možnosti zanj, saj so te pravice ekskluzivne in tako poleg ekonomske prednosti dajejo imetniku možnost, da druga podjetja na trgu izključi od izvrševanja te pravice oz. jim celo oteži ali prepreči vstop na trg. Skozi sodno prakso bomo predstavili, kako Sodišče EU vedno bolj posega v izvrševanje pravic intelektualne lastnine, da bi preprečilo imetniku prevladujočega položaja izkrivljati konkurenco, ter razložili, zakaj lahko takšen pristop podjetja na trgu odvrne od vlaganja v razvoj in inovacije ter na dolgi rok zavira konkurenco.
Ključne besede: pravice intelektualne lastnine, zloraba prevladujočega položaja, ekskluzivnost pravic, podjetje, vstopne ovire, izkrivljanje konkurence
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 570; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (263,24 KB)

6.
Ekonomski vidiki ekscesne cene
Aleš Ferčič, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku avtor obravnava temeljne ekonomske vidike ekscesne cene v kontekstu člena 102 PDEU, pri čemer upošteva prakso Evropske komisije, Sodišča Evropske unije in angleškega varuha konkurence. Poudarek je na metodologiji za presojo ekonomske vrednosti opazovanega produkta in njena praktična realizacija. Avtor v tej zvezi ovrednoti prevladujočo (okvirno) formulo, kakor je bila določena v zadevi United Brands, ter ponudi izhodišča za njeno ustrezno uporabo v posamičnih primerih. Pri tem opozori na tipične napake, do katerih lahko pride zaradi posploševanja ali neupoštevanja vsakokratnih relevantnih okoliščin primera, prav tako pa se opredeli do t. i. pristopa "stroški+" in "vrednost za kupca".
Ključne besede: ekscesna cena, zloraba prevladujočega položaja, člen 102 PDEU, zadeva United Brands, ekonomska vrednost
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 549; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (360,15 KB)

7.
Povprečni izogibni stroški kot izhodišče za analizo roparskih cen v konkurenčnem pravu EU
Martina Repas, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava roparske cene kot cenovno strategijo, pri kateri podjetje oblikuje izjemno nizke cene (pod stroški) s ciljem izključitve konkurentov s trga, ki predstavlja eno izmed oblik zlorabe prevladujočega položaja po členu 102 PDEU. Avtorica analizira različne poglede na to tematiko, smiselnost oblikovanja tovrstnih cen in sodno prakso EU. Prav tako analizira njeno ureditev v Navodilih Komisije glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj, ki je za izhodišče ugotovitve obstoja nezakonitih roparskih cen postavilo povprečne izogibne stroške in dolgoročne povprečne mejne stroške. Avtorica opozori tudi na razlike med ureditvijo v EU in ZDA. Analiza tovrstnih ravnanj v EU namreč kaže na odmik od ureditve oz. prakse v ZDA, med drugim zato, ker kot predpostavko za obstoj roparskih cen in s tem zlorabo prevladujočega položaja ne zahteva tudi možnosti pokritja izgube, ki jo je podjetje imelo z oblikovanjem roparskih cen v prihodnosti.
Ključne besede: roparske cene, stroški, izogibni stroški, variabilni stroški, Areeda Turner test, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 536; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (276,71 KB)

8.
Sodobne oblike finančne kriminalitete na področju javnega sektorja
Andreja Židan, 2017, magistrsko delo

Opis: Pri finančni kriminaliteti posledice kriminalnega dejanja niso neposredno vidne in zaznane, storilci pa so pri svojem delu inteligentnejši in iznajdljivejši. Pri tem gre za vsa kazniva dejanja, katerih cilj je pridobiti določeno premoženjsko korist, saj je glavni motiv storilca ravno denar. V javnem sektorju so tovrstna kazniva dejanja škodljiva širši družbi, saj smo (ne)posredne žrtve vsi državljani, davkoplačevalci oziroma celotna javnost. Posledice se ne odražajo le v obogatitvi oziroma izgubi nekaterih, pač pa v splošnem nazadovanju na vseh področjih (zdravstvo, infrastruktura, šolstvo in tako dalje). Glavna problematika v javnem sektorju je v zlorabah uradnih položajev, ki jo v nadaljevanju lahko povežemo z nepravilnostmi pri javnih naročilih, podkupovanju in navzkrižju interesov. Magistrsko delo je sestavljeno iz treh delov: prvi del govori o predpisih, ki vežejo oziroma usmerjajo javne uslužbence pri njihovem delu, v drugem delu so teoretično in praktično predstavljeni primeri finančne kriminalitete na področju javnega sektorja, tretji del pa predstavlja organe, ki na tem področju delajo preventivno ali detektivno. Glavni ugotovitvi dela sta, da preiskovalni organi na tem področju delujejo uspešneje, saj preiskanost finančne kriminalitete v javnem sektorju narašča, in da je največ javnih uslužbencev obsojenih zaradi zlorabe uradnega položaja. Problem še vedno predstavlja veliko število kaznivih dejanj ali prekrškov, ki ostanejo prikriti in tako niso zaznani v statistikah, posledice pa se kljub temu odražajo v okolju. Poleg tega storilci odkrivajo vedno več načinov, kako ogoljufati ali oškodovati drugega z namenom pridobivanja koristi zase.
Ključne besede: kriminaliteta, finančna kriminaliteta, javni sektor, zloraba uradnega položaja, korupcija, goljufije, odkrivanje, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno: 10.01.2018; Ogledov: 1113; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (879,26 KB)

9.
Poslovne goljufije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Gabrijel Kozar, 2017, magistrsko delo

Opis: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom. Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega. Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda. Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Ključne besede: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 1042; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
Nastanek bančne luknje v Sloveniji kot posledica dejanj z znaki gospodarske kriminalitete
Andrej Jurij Pirnat, 2016, diplomsko delo

Opis: Bančna luknja in vsa vprašanja, povezana z njo, so predmet javnih in strokovnih diskusij že zadnjih nekaj let. Čeprav se z njo ukvarja vrsta specializiranih teles, oblikovanih znotraj nekaterih državnih institucij, kot so Banka Slovenije, Državno tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, po nekaj letih javnost in stroka še vedno nista dobili odgovorov na več pomembnih vprašanj. Prvo med njimi je vsekakor iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje. Del krivde za njen nastanek je mogoče pripisati zunanjim, na primer makroekonomskim okoliščinam. Večji del krivde pa je zagotovo na bankah samih in na državi. V tem kontekstu se postavlja vprašanje ustreznosti korporativnega upravljanja. To še posebej velja za državne banke. Zakonitost delovanja upravljavskih organov bank, kar vključuje vodenje in nadzor banke, ter vprašljiva učinkovitost nadzora s strani Banke Slovenije sta dve pomembni premisi v iskanju odgovornih za nastanek bančne luknje. Ko je govora o krivdi bank samih, je treba ločevati med slabimi poslovnimi odločitvami bankirjev, ki so bile sprejete v dobri veri, in med bančno kriminaliteto. Razlogov za bančno luknjo namreč zagotovo ne gre iskati izključno v bančni kriminaliteti, pač pa tudi v drugih razlogih, ki nimajo kriminalne osnove. Ker so največje izgube nastale v treh največjih slovenskih bankah, ki so bile vse v državni lasti, ne gre zanemariti tudi vprašanja politične odgovornosti, saj je bila politika tista, ki je imenovala nadzorne svete bank, ti pa naprej uprave. Kako politika gleda na bančno krizo, je razvidno iz analize nekaterih sej Državnega zbora in sej delovnih teles ter iz zapisov sej parlamentarne preiskovalne skupine. Kdaj so bančno kriminaliteto zaznali organi odkrivanja in pregona ter kako so se te problematike lotili, je razvidno iz letnih poročil dela policije in tožilstva. Iz teh poročil je mogoče razbrati tudi, s kakšnimi težavami so se srečevali pri preiskovanju in pri zbiranju dokazov. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s strani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih. Po zbranih dokazih in po vložitvi kazenskih ovadb ter odškodninskih tožbah bodo na vrsti sodišča. Sodni postopki bodo dali odgovor na vprašanje, ali bo bančna kriminaliteta v Sloveniji dobila epilog, tako kot ga je zelo hitro dobila na Islandiji.
Ključne besede: banke, bančno poslovanje, nepravilnosti, kreditno tveganje, zloraba položaja, nadzor, bančna luknja, kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 2432; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (989,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici