| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zloraba položaja s strani lastnikov poslovnih deležev : magistrsko delo
Antonella Detiček Sgueglia, 2023, magistrsko delo

Opis: Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic iz prvega in drugega odstavka 240. člena slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1) je najpomembnejše osrednje gospodarsko kaznivo dejanje iz 24. poglavja. Zakonski opis kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja odpira dilemo pravno zavarovane dobrine, ki naj bi se s predmetnim kaznivim dejanjem sploh varovala. To problematiko kot tudi ostala odprta vprašanja v okviru kaznivega dejanja zlorabe položaja iz 240. člena KZ-1 bom ob preučitvi sodne prakse obravnavala v svoji magistrski nalogi. Na zapletenost problematike kaže že sama sodna praksa, odzivi nanjo in kritike pravnih strokovnjakov, ki zagovarjajo različna stališča. Gospodarska kriminaliteta, v okviru katere uvrščamo tudi kaznivo dejanje iz 240. člena KZ-1, je eden od pomembnejših problemov sodobne družbe. Kljub temu, da je tovrstno kaznivo dejanje izredno pomembno, je sodna praksa na tem področju problematična in nejasna. Prav tako naletimo na nasprotujoča si stališča pravne teorije, ki v nas vzbujajo dvom o pravilnosti ureditve tovrstnega kaznivega dejanja na področju enoosebnih kapitalskih družb. Odsotnost drugih družbenikov v enoosebnih gospodarskih družbah povzroča večjo možnost zlorab. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje družbinega premoženja vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja njenih članov v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna. V enoosebni družbi je edini družbenik tudi njen »gospodar«, saj kroji njeno pravno usodo. Funkciji lastništva in poslovodstva sta združeni v isti osebi, zatorej je oškodovanje lastne družbe le fiktivno – posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le svoje lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, a ga lahko z likvidacijo lastne družbe pretvori nazaj v lastno premoženje.
Ključne besede: kazenska odgovornost, zloraba položaja ali zaupanja, pravno zavarovana dobrina, načelo ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov, privolitev, enoosebne gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 333; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (781,57 KB)

2.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 953; Prenosov: 69
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zloraba obrambne tožbe (plenilski delničar)
Primož Obal, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica do izpodbijanja omogoča delničarju kontrolo zakonitosti skupščinskih sklepov. Sodno varstvo je delničarju omogočeno z obrambno tožbo, ki jo uveljavlja tekom gospodarskega spora. Tožbeni zahtevek se lahko glasi na ničnost sklepa skupščine ali pa na njegovo razveljavitev. Ker lahko sklep skupščine izpodbija vsak delničar, je uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti izpostavljeno široki sodni kontroli. Zato je za zagotavljanje pravne varnosti, zakonitost postopka z obrambno tožbo, ključnega pomena. Kljub temu pa se v praksi postopek z obrambno tožbo v določenih primerih zlorablja. Analiza zlorabe obrambne tožbe, s posebnim poudarkom na preprečevanju zlorab, je predmet te magistrske naloge. Ker se je izsiljevanje z obrambno tožbo najprej pojavilo v nemškem korporacijskem pravu, kjer se taki delničarji označujejo kot plenilski (Räuberische Aktionäre), se bom navezoval tudi na rešitve, ki jih ponuja nemško pravo. Kot predmet magistrske naloge je zato šteti tudi opredelitev kakšnega delničarja, je v slovenskem pravu šteti za plenilskega.
Ključne besede: sklep skupščine delniške družbe, tožba na razveljavitev sklepa skupščine delniške družbe, obrambna tožba, zloraba obrambne tožbe, izsiljevanje delničarjev, plenilski delničarji
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1396; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (627,75 KB)

4.
ZLORABA POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKEGA PRAVA
Mojca Turinek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika gospodarskega prava« tako po pojmovni kot vsebinski plati opredeljuje posamezne oblike ravnanj storilcev tega kaznivega dejanja, ki je inkriminirano v 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), s posebnim poudarkom na tistih ločnicah in segmentih, ki ob upoštevanju temeljnega ustavnega načela svobodne gospodarske pobude pomenijo prehode iz povsem legalnega in legitimnega načina gospodarskega poslovanja, do dejanj, ki pomenijo zlorabo položaja, zaupanja, ki je na podlagi splošnih ali posebnih pooblastil dano osebam znotraj gospodarskih in z njimi izenačenih subjektov, prekoračitev pravic v razmerju do tretjih oseb ali opustitev dolžnosti, h katerim so posamezniki zavezani na podlagi samega zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja. Skozi predstavitev lastnih praktičnih primerov, dilem sodne prakse, teoretičnih izhodišč in primerjalno pravne dogmatike avtorica v delu izpostavlja pomen pravočasne prepoznave elementov protipravnosti v posameznih poslovnih dogodkih in njihovih posledicah ter pravilne in zakonite uporabe gospodarskih institutov, osvetljenih z vidika posebnosti institutov splošnega dela kazenskega zakonika v smeri pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Odgovarja na vprašanja o upravičenosti kritike teorije o nedoločenosti obravnavanega kaznivega dejanja, njegove potrebnosti v kazenskem zakoniku ter z vidika opredeljenosti opisa dejanja kot tihe blanketne norme opozarja na temeljno načelo enotnosti pravnega reda. Ob označitvi dejanja kot posebnega delikta so pojasnjene ločnice med (so)storilstvom in udeležbo s poudarkom na institutih nepravega opustitvenega dejanja, opustitvene pomoči, poskusa pri sostorilstvu, posebnosti posrednega storilstva ter dejanskega in kolegijskega organa v povezavi s pravnimi učinki privolitve in njene zakonitosti. Opredeljuje se do pravne kontinuitete trenutno veljavnega opisa dejanja v primerjavi z njegovimi predhodniki ter ob opustitvi klavzule o subsidiarnosti postavlja razmejitve do kaznivega dejanja poneverbe, stečajnih in korupcijskih kaznivih dejanj ter pranja denarja, pri tem pa opozarja na uporabo interesne formule in pomen načela dvojne kaznivosti. Delo razrešuje tudi dileme v zvezi z neuravnoteženostjo med ravnanjem in posledico temeljne oblike kaznivega dejanja ter ob poudarjenih elementih premoženjskega delikta opozarja na odvečnost inkriminacije njegove privilegirane oblike, motivirane s pridobitvijo nepremoženjske koristi. Za postavitev mej področja kriminalnosti pri podjetniških odločitvah, ugotavljanje koristoljubnega ali oškodovalnega namena storilca ter obstoja katere od zatrjevanih oblik zmot ponuja razlago pravila razumne poslovne presoje, podaja kriterije za opredelitev gospodarske dejavnosti v okviru negospodarskih subjektov ter (ne)dopustnosti razpolaganj s premoženjem v vodilnih pravnoorganizacijskih oblikah družb ter ob podani civilistični razlagi pojma pojasnjuje razlike med fiktivnimi posli v korporacijskem in kazenskopravnem smislu. Prikazane so tudi posebnosti upravljanja in možnosti uresničitve zakonskih znakov obravnavanega dejanja v času ustanavljanja družbe, njene finančne krize in prenehanja ter v okviru koncernskih razmerij.
Ključne besede: zloraba položaja ali zaupanja, delictum proprium, sostorilstvo, udeležba, posredni storilec, dejanski organi, namerni delikt, blanketna napotitev, načelo enotnosti pravnega reda, gospodarska dejavnost, gospodarski subjekti, preddružba, razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe, fiktivni posli, finančna pomoč, pravilo razumne poslovne presoje, tvegani posli, zloraba v času prenehanja družbe, stečajni upravitelj, stek (čistih) gospodarskih kaznivih dejanj.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2906; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI
Polona Štumberger, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP.
Ključne besede: spregled pravne osebnosti, jamčevalni spregled, pripisni spregled, zloraba družbe, odgovornost družbenikov, ločitev premoženja družbenikov od premoženja kapitalske družbe, zaščita upnikov, izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, aktivni družbenik
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3490; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (443,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici