1. Mala in srednje velika podjetja in kibernetski kriminalBlaž Iztok Janžič, 2025, diplomsko delo Opis: Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo hrbtenico evropskega gospodarstva, vendar so zaradi omejenih finančnih in kadrovskih virov pogosto manj pripravljena na hitro razvijajoče se kibernetske grožnje. Digitalizacija jim prinaša večjo učinkovitost in dostop do trgov, hkrati pa povečuje njihovo izpostavljenost napadom. Najpogostejše oblike kibernetskega kriminala so zlonamerna programska oprema, izsiljevalska programska oprema, spletno ribarjenje, socialni inženiring, napadi na gesla ter napadi zavrnitve storitve. Posledice segajo od neposredne finančne škode do izgube podatkov in zaupanja strank.
Raziskava Eurobarometer 496 je pokazala, da je več kot četrtina MSP v EU doživela kibernetski napad, pri čemer je zlonamerna programska oprema najpogostejša oblika kibernetskega napada. Kljub temu številni incidenti ostanejo neprijavljeni, največkrat zaradi pomanjkanja zaupanja v pristojne organe ali prepričanja, da napad ni bil dovolj resen. Veliko podjetij še vedno premalo vlaga v usposabljanje zaposlenih in vzpostavljanje varnostne kulture.
Ugotovitve kažejo, da je za dolgoročno odpornost MSP nujno uvajanje celovitih varnostnih praks, ki vključujejo tehnične zaščitne ukrepe, redno izobraževanje zaposlenih, pripravo načrtov odziva na incidente ter aktivno sodelovanje z nacionalnimi in evropskimi institucijami. Le z večjim vlaganjem v kibernetsko varnost bodo MSP lahko ohranila konkurenčnost in zaupanje svojih strank.
Ključne besede: Mala in srednje velika podjetja, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, spletno ribarjenje, zlonamerna programska oprema, Eurobarometer 496
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Preiskovanje napada z zlonamerno programsko opremo tipa Anatsa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatija Zadnik, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno preiskovanje napada z zlonamerno programsko opremo tipa Anatsa. Gre za eno izmed različic zlonamerne programske opreme vrste trojanskega konja, ki se uporabniku predstavlja kot legitimna, a v ozadju izvaja škodljive aktivnosti. Anatsa se uporablja za pridobitev občutljivih bančnih podatkov iz okuženih naprav z operacijskim sistemom Android.
Operacijski sistem Android je med napadalci priljubljen, saj je osnovan kot odprtokodni sistem, kar pomeni, da je vsem dostopen za preučevanje in omogoča seznanitev z njegovimi ranljivostmi. Poleg tega mehanizem za distribucijo aplikacij, Google Play trgovina, ravno tako dovoljuje, da svoje aplikacije na trg nalaga kdorkoli, saj ima razmeroma prizanesljive pravilnike o varnosti in zasebnosti.
Anatsa je zelo dobro tehnično zasnovana in uporablja večstopenjski način okužbe naprave. Na napravo se ne naloži neposredno, temveč po aktivaciji prvotno naložene, na videz neškodljive aplikacije, in po pridobitvi določenih dovoljenj s strani uporabnika. Ta lastnost storilcem omogoča da svojo aplikacijo naložijo v Google Play trgovino brez, da bi jo tam pri pregledu zaznali kot zlonamerno. Posledično je tudi identifikacija tovrstne zlonamerne aktivnosti v zgodnjih fazah zelo zahtevna, zato mora biti kasnejša forenzična preiskava temeljita in bolj kompleksna.Storilci, ki stojijo za tovrstnimi napadi so dobro organizirani in uporabljajo tehnike s katerimi lahko prekrijejo svojo identiteto in se tako zaščitijo. Njihova lokacija in identiteta je običajno zabrisana z večplastnimi anonimni kripto transakcijami, za razvozlavanje katerih pa je potrebno tesno mednarodno sodelovanje preiskovalnih organov.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, zlonamerna programska oprema, Anatsa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,23 MB) |
3. |
4. Preprečevanje širjenja zlonamerne programske opreme v OS Windows : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaj Rupert Rep, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je namenjeno poznavanju zlonamerne programske opreme, poznavanju njenega delovanja ter možnosti zaščite pred njo in njenim širjenjem po OS Windows. Glede na to, da je zlonamerne programske opreme vedno več in da lahko povzroči veliko škode na naših osebnih računalnikih je pomembno, da se pred njo ustrezno zaščitimo in jo obvladujemo. V teoretičnem delu so opisane različne vrste zlonamerne programske opreme, ki grozijo uporabnikom OS Windows. Obrazloženo je kako se zaščitimo pred določeno vrsto zlonamerne programske opreme, možni načini prenosa zlonamerne programske opreme ter kako preprečimo njeno nadaljnje širjenje. Predstavljena bo programska oprema za zaznavanje in odstranjevanje zlonamerne programske opreme. Navedene so praktične programske rešitve s katerimi se uporabnik učinkovito zavaruje pred zlonamernim programjem. Raziskovalni del je namenjen praktičnim rešitvam ter konkretnemu poznavanju zlonamerne programske opreme in zaščite pred njo. Izdelal sem anketni vprašalnik s katerim bom preveril znanje in poznavanje zlonamerne programske opreme. Z anketo bo ugotovljeno kakšne napake delajo uporabniki OS Windows pri manipuliranju z škodljivim programjem ter njihovo ravnanje v določenih situacijah. V sklepnem delu so obrazloženi izsledki iz anketnega vprašalnika ter ugotovitve o potrditvi ali zavrnitvi postavljenih hipotez. Delo se nato konča z razpravo in predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: diplomske naloge, zlonamerna programska oprema, omejevanje širjenja, programske rešitve, OS Windows
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 998; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,23 MB) |
5. GROŽNJE IN NEVARNOSTI PRI ELEKTRONSKEM POSLOVANJUBarbara Mir, 2015, diplomsko delo Opis: Elektronsko poslovanje, ki je skozi tekom svojega razvoja postalo del našega vsakdanjega življenja je v veliki meri že izpodrinilo klasično poslovanje. Vzporedno z večanjem uporabe elektronskega poslovanja se veča število groženj in nevarnosti, kot so: nezaželena e-pošta, ribarjenje, zlorabe in kraje podatkov, napadi in poskusi vdorov ter zlonamerna programska oprema. Prav zaradi tega je pomembno, da so uporabniki seznanjeni s temi nevarnostmi, saj se le tako vedo tudi ustrezno zaščiti pred njimi z uporabo varnostnih mehanizmov, kot so: požarni zid, protivirusni programi, šifriranje, elektronski podpis, digitalno potrdilo.
V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili področje elektronskega poslovanja. Podrobneje smo obravnavali grožnje in nevarnosti, katere pretijo uporabnikom. Predstavili smo varnostne mehanizme, kateri slednjim nudijo in zagotavljajo varnost ter zaščito. Dotaknili smo se varnostne politike, katera je ključna pri zagotavljanju varnosti. Na koncu smo predstavili praktične primere vdorov pri katerih je prišlo do kraje podatkov.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, grožnje, nevarnosti, nezaželena e-pošta, ribarjenje, kraja podatkov, napadi, zlonamerna programska oprema, varnostni mehanizmi, požarni zid, protivirusni programi, šifriranje, digitalno potrdilo, varnost, zaščita, varnostna politika.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2015; Ogledov: 1689; Prenosov: 236
Celotno besedilo (820,89 KB) |
