| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ RAZLOČUJOČEGA POSLUŠANJA V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Lea Dšuban, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem življenju je poslušanje prva in za večino ljudi tudi najpogostejša komunikacijska dejavnost. Ločimo več vrst poslušanja, med katerimi je pri začetnem opismenjevanju najpomembnejše razločujoče poslušanje, saj predstavlja osnovo za učenje branja in pisanja. V prvem razredu devetletne osnovne šole razvijamo sposobnost razločujočega poslušanja pri učencih postopno, s pomočjo različnih vaj. Na začetku učenci prepoznavajo zvoke in jih med seboj primerjajo. Nato začnejo postopno ugotavljati, katera beseda je daljša/krajša, prepoznavati zloge in glasove na določenem mestu v besedi ter besede členiti na zloge in nazadnje na glasove. V svoji raziskavi sem želela proučiti, kako učenci razločujoče poslušajo. Vzorec je bil izbran iz konkretne populacije dveh prvih razredov na dveh različnih osnovnih šolah v Prekmurju. Preverjanje sem na obeh šolah izvedla dvakrat, saj me je zanimal napredek posameznega učenca, celotnega razreda ter primerjava med šolama. Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja, njene rezultate pa sem prikazala v obliki tabel.
Ključne besede: opismenjevanje, razločujoče poslušanje, poslušanje posnetih zvokov, ugotavljanje dolžine v dvojicah besed, zlogovanje, začetni in končni zlogi, glasovi na začetku, na koncu in znotraj besede, glaskovanje
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 2890; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
GLASOVNO ZAVEDANJE OTROK PRED VSTOPOM V 1. RAZRED
Simona Petek, Urška Roganov, 2012, diplomsko delo

Opis: Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se začne že pred formalnim šolanjem otroka in traja vse do končnega cilja funkcionalne pismenosti človeka. V začetnem obdobju branja in pisanja je razvoj pismenosti v najtesnejši povezavi s sposobnostjo členjenja besed na glasove, sposobnostjo hitrega pretvarjanja glasov v črke in črke v glasove in sposobnostjo spajanja glasov v besede. Otrok se s pojmi, kot so beseda, zlog, črka in glas srečuje že pred vstopom v šolo in jih večino prepozna v programu predšolske vzgoje. Sposobnost glasovnega zavedanja je sposobnost razlikovanja glasov v jeziku in njegovih sestavnih delih. Razvija se že v času predšolskega obdobja, vendar je za šestletnika izredno težko, da v besedi zaznava vsak glas posebej, saj besedo zaznava kot celoto. S preizkusom glasovnega zavedanja sva z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovali, v kolikšni meri je razvito glasovno zavedanje otrok pred vstopom v 1. razred in kakšen je napredek otrok v treh mesecih. Obe preverjanji z razmikom treh mesecev sta bili izvedeni z enakim inštrumentarijem, saj le tako lahko govorimo o realnem napredku otrok.
Ključne besede: opismenjevanje, komunikacijske dejavnosti, glasovno zavedanje, zlogovanje, začetni in končni glas, glas znotraj besede, glasovno razčlenjevanje, preizkus glasovnega zavedanja
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 3009; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (4,94 MB)

3.
Vpliv didaktičnih iger na zlogovanje pri predšolskih otrocih
Iza Herega, 2019, diplomsko delo

Opis: Poznamo več komunikacijskih sposobnosti, brez katerih bi komuniciranje težko potekalo. Osredotočili smo se predvsem na poslušanje, prvo dejavnost, s katero se otrok sreča takoj po rojstvu in ki je hkrati zelo pomembna za pridobivanje znanja. Z njim se uči maternega jezika pa tudi branja in pisanja. Za opismenjevanje je zelo pomembno glasovno zavedanje, ki ga je treba razvijati predvsem v predšolskem obdobju. Avtorji menijo, da na razvoj glasovnega zavedanja zraven vaje in trajanja pozitivno vplivajo tudi didaktične igre, zato smo z raziskavo želeli ugotoviti, ali to drži tudi v praksi. Ugotavljali smo torej, ali didaktične igre vplivajo na zlogovanje pri predšolskih otrocih. V empiričnem delu smo predstavili in interpretirali individualne rezultate vsakega posameznika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali didaktične igre pozitivno vplivajo na zlogovanje pri predšolskih otrocih. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem, konkretnem vzorcu 20 predšolskih otrok. Sodelovalo je 12 dečkov in 8 deklic, starih 4–5 let. Rezultate smo pridobili s pomočjo dveh preverjanj, ki sta potekali v razmaku petih mesecev, in sicer tako, da smo predhodno po težavnosti pripravili dvanajst sličic, ki so jih morali nato po enakem zaporedju pravilno poimenovati in nato zlogovati. Med obema preverjanjema so imeli v skupini na voljo tri avtorske didaktične igre. Podatke smo zbrali s kvantitativno tehniko, in sicer s strukturiranim opazovanjem. Rezultate vsakega posameznika smo sproti zapisovali v tabelo. Rezultati so se pri končnem preverjanju izboljšali. Didaktične igre torej pozitivno vplivajo na zlogovanje pri predšolskih otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, didaktične igre, zlogovanje
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

4.
Napredek zaznavanja določenih ravni fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocih
Valerija Višnar, 2019, diplomsko delo

Opis: Fonološko zavedanje ima izredni pomen pri poznejšem opismenjevanju otrok. Razvijati se začne že v predšolskem obdobju in se nadaljuje v šoli. Zajema tvorjenje rim, členjenje povedi na besede in členjenje besed na zloge ter glasove. V teoretičnem delu so predstavljene teme govornega razvoja, pismenosti, fonološkega zavedanja, poslušanja in opismenjevanja. Teme teoretičnega dela se med seboj povezujejo in dopolnjujejo. Namen diplomske naloge je bil odkriti raven fonološkega zavedanja pri pet in šest let starih otrocih ter napredek pri fonološkem zavedanju otrok v razmiku treh mesecev. Podatki so zbrani v ček listi, ki se je izpolnila z individualnim preverjanjem otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati štiridesetih otrok, ki izkazujejo, kako otroci poimenujejo predmete, zlogujejo besede in prepoznavajo začetne ter končne glasove v besedah. Polovica otrok, ki je sodelovala v raziskavi, je leta 2019 dopolnila pet let, druga polovica pa je dopolnila šest let starosti. V rezultatih je zaznan napredek pri fonološkem razvoju otrok v obdobju treh mesecev, prav tako je prikazano boljše fonološko zavedanje starejših otrok.
Ključne besede: govorni razvoj, fonološko zavedanje, poimenovanje, zlogovanje, začetni in končni glasovi
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 67; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici