| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 2. RAZREDA
Nina Vajt, 2012, diplomsko delo

Opis: Komunikacijske spretnosti se ljudje učimo vse življenje. Najprej smo sposobni zgolj poslušati, kasneje govoriti, s šestimi leti, ko se prične formalno šolanje pa začnemo usvajati še svet pisanja in branja. Ker učenci prag šole prestopijo z različnimi predznanji, si učitelj pomaga z različnimi modeli pisalnih in bralnih razvojnih stopenj in tako ugotovi, kje mora nadaljevati z učenčevim razvojem pisalnih oz. bralnih zmožnosti. Na poti do avtomatiziranega pisanja in branja je potrebno veliko vaje, motivacije in učenčevega interesa. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi. Kasneje, ko imajo že bogatejši besedni zaklad, tvorijo zložene povedi. V empiričnem delu sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 2. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed je na enostavčno poved, koliko je zloženih povedi v izdelku ter koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi, ali so učenci napredovali glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bili izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak, saj le tako lahko govorimo o napredku.
Ključne besede: opismenjevanje, pisanje, branje, zgodba, enostavčna poved, zložena poved
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1379; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

2.
KVANTITATIVNI VIDIK PISANJA ZGODBE UČENCEV 1. RAZREDA
Vesna Krautberger, 2016, diplomsko delo

Opis: Govoriti, brati in pisati se ljudje učimo vse življenje. Ob rojstvu smo najprej sposobni zgolj poslušati. Kot dojenček komuniciramo z jokom. S starostjo nekaj tednov začnemo spuščati zvoke, s katerimi sporočamo, kaj želimo. Do enega leta sporočamo svoje želje in potrebe z različnimi glasovi in s telesnimi gibi. Med prvim in drugim letom starosti začnemo izgovarjati prve besede in preproste povedi. Do šestega leta že znamo pripovedovati preproste zgodbe. Ko otrok vstopi v šolo, je njegovo znanje branja in pisanja različno. Učitelj s pomočjo bralnih in pisalnih stopenj ugotovi predznanje, da ve, kje nadaljevati z učenčevim razvojem bralnih in pisalnih zmožnosti. Potrebno je veliko truda, vaje, motivacije, da je pot do uspešnega branja in pisanja uspešna. Na začetku učenci tvorijo preproste enostavčne povedi, ko pa obogatijo besedni zaklad, začnejo pogosteje tvoriti zložene povedi. V empiričnem delu naloge sem preverjala kvantitativni vidik pisanja zgodbe učencev 1. razreda na petih mariborskih osnovnih šolah. Preverila sem, koliko enostavčnih povedi je v izdelku, koliko besed vsebuje enostavčna poved, koliko je zloženih povedi v izdelku in koliko je besed na zloženo poved. Preverila sem tudi učenčev napredek glede na nivo pisanja. S preverjanjem kvantitativnega vidika sem z deskriptivno in s kavzalno neeksperimentalno metodo raziskovala, kakšen je napredek učencev v razmahu treh mesecev. Preverjanje je bilo izvedeno dvakrat, pri čemer je bil instrumentarij enak. Le tako lahko govorimo o napredku
Ključne besede: govorjenje, opismenjevanje, pisanje, enostavčna poved, zložena poved, branje.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 607; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici