| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kaznovanje in kazenske sankcije v Sloveniji in ZDA
Kimi Donko, 2018, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v magistrski nalogi je pojem kriminologije, kaznovanja, kazenskih sankcij in izvršitev le-teh na podlagi domače zakonodaje ter primerjanje teh pojmov v domačem sistemu, s sistemom ZDA. Pravni sistem Slovenije, ki pripada kontinentalni pravni skupini, se na veliko področjih zelo razlikuje od anglosaškega pravnega sistema, kateremu pripada ZDA – zato je možno pričakovati tudi nekatere razlike v ureditvi kaznovanja oziroma sistema kazenskih sankcij. Raziskavo začenjam s predstavitvijo zločincev kot oseb, opisujem njihovo razmišljanje ter katere so tiste okoliščine in duševna stanja, ki lahko vodijo storilca do storitve kaznivega dejanja. Na tej točki raziskovanje vodi v razmejitev in razlikovanje med odraslimi in mladoletnimi storilci kaznivih dejanj, kar je predmet obravnavanja tretjega poglavja magistrske naloge. Tako slovenski kot ameriški pravni red imata pravila postopka proti mladoletnim storilcem posebej urejena, zato je tem posebnostim namenjen del raziskave. V četrtem poglavju je predstavljen pojem kaznovanja ter smisel in namen le-tega. Pomembno je, da primerjamo tudi potek kazenskega postopka v Sloveniji in v ZDA. Zaradi že omenjene pripadnosti obravnavanih držav različnim pravnim redom, obstajajo tudi razlike v kazenskem postopku. V nadaljevanju so tako predstavljene posebnosti kazenskega postopka obeh pravnih redov ter glavne razlike in podobnosti med njima. Ko so ti pojmi razjasnjeni, začnemo z obravnavanjem glavnega predmeta raziskovanja v magistrski nalogi, in sicer kaznovanja in kazenskih sankcij. Temu je namenjeno šesto poglavje naloge, kjer je obravnavan tudi organizacijski aspekt sistema organov izvrševanja kazenskih sankcij v Sloveniji. Na koncu je znotraj omenjenega poglavja opredeljena še klasifikacija oziroma skupine in vrste kazenskih sankcij v Sloveniji in v ZDA. Glede na različnost sistema je pričakovana tudi različna opredelitev in razvrstitev kazenskih sankcij po skupinah.
Ključne besede: zločin, storilec, kazen, mladoletniki, kazenski postopek, zapor, smrtna kazen
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 1110; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (964,34 KB)

2.
Elementi kriminalnega žanra v zbirkah nagrajenih avtorjev fabule
Tonja Kos, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Elementi kriminalnega žanra v zbirkah nagrajenih avtorjev fabule smo poudarili temeljno razliko med detektivko in kriminalko, podrobneje smo opisali razvoj slovenske kriminalke, prikazali smo bistvene razlike med klasično in trdo detektivsko zgodbo, s katerima se da dobro opisati slovensko kriminalko pred drugo svetovno vojno, podali smo temeljna pravila pisanja kriminalnega romana, ki jih je leta 1928 zapisal S. S. Van Dine (Žižek, Močnik 1982: 12‒17), ameriški pisec detektivskih romanov, opisali smo bistveno vsebinsko in strukturno določilo kriminalke – uganko ter podali značilnosti kriminalke v kratki prozi. Osrednji del diplomskega dela predstavlja sedem avtorjev, ki so prejeli nagrado fabula. Prejemniki nagrad so bili Nejc Gazvoda z zbirko kratke proze Vevericam nič ne uide (2004), Katarina Marinčič z zbirko kratke proze O treh (2005), Maruša Krese z zbirko kratke proze Vsi moji božiči (2006), Peter Rezman z zbirko kratke proze Skok iz kože (2008), Vesna Lemaić z zbirko kratke proze Popularne zgodbe (2008), Lado Kralj z zbirko kratke proze Kosec koso brusi (2010) ter Dušan Čater z zbirko kratke proze Džehenem (2010). Po predstavitvi avtorjev in nagrajene zbirke smo v naštetih zbirkah kratke proze podrobneje analizirali tiste kratke pripovedi, pri katerih smo po podrobnejši analizi ugotovili, da zajemajo elemente kriminalnega žanra; te kratke pripovedi so naslednje: Stanje ljubezni in zaupanja, Grobarček in Vevericam nič ne uide Nejca Gazvode, Redouté, slikar in Zlatko iz Litije Katarine Marinčič, Beli oblaček Petra Rezmana, Lovci na občutke, Tisočšeststoti razgovor za službo in Nedolžnost Vesne Lemaić, Država in revolucija Lada Kralja ter Geografija je zajebana stvar in Holliday in Cambodia Dušana Čatra. Iz analize smo izločili zbirko Maruše Krese Vsi moji božiči, čeprav je za svojo zbirko prejela nagrado fabula, vendar v njeni zbirki elementov kriminalnega žanra nismo zaznali. Podrobnejša analiza je pokazala, da so prvine kriminalke v izbranih pripovedih sicer uporabljene, vendar fragmentarno, kakor jih omogoča sama kratka forma pripovedi. Prav tako pa je v pripovedih opazen odmik od kriminalnega žanra, tako da ne moremo govoriti o pravi kriminalki, saj za kriminalko velja, da je toliko bolj mojstrska, kolikor bolj se ujema s pravili književnovrstne sheme, ki ji pripada.
Ključne besede: kriminalka, uganka, zločin, zločinec, kratka proza, fabula.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2016; Ogledov: 929; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (527,46 KB)

3.
ZLOČINI MOŠKIH LIKOV V IZBRANIH DELIH DOSTOJEVSKEGA
Bojana Pauman, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo zajema analizo izbranih moških likov in njihovih zločinov v romanih Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi, ruskega avtorja Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Oba romana povezujejo temeljna bivanjska vprašanja o dobrem in zlem, življenjskih vrednotah, življenjskem smislu. V ospredje je postavljeno svetovnonazorsko vprašanje, ki je mučilo tudi samega Dostojevskega ali je Bog ali ne. Podlaga romana Zločin in kazen je odtujenost od družbe in družine glavnega junaka Rodiona Romanoviča Raskolnikova, nihilizem in ideja o nadčloveku. V romanu Bratje Karamazovi, ki velja za najboljše delo Dostojevskega, se prepletajo občutki socialne neenakosti in upora, družbene kritike, trpljenje, očetomor, ruska ideja, dejavna ljubezen ter razmišljanja o Bogu. Stična točka obeh romanov je umor. Oba romana imata tudi drobce avtobiografskosti. Ta je vidna v obsodbi na prisilno delo v Sibiriji, ki ga je doživel Dostojevski sam, v karakterizaciji likov, ki so podobni samemu Dostojevskemu in v sovraštvu do očeta, ki ima korenine v Dostojevskemu. Ker je Dostojevski vidni predstavnik psihološkega realizma, so temu tudi primerno oblikovani liki. Poudarjena je subjektivnost človekove osebnosti. Predstavljene so globoke plasti človekove duševnosti, ki se odražajo v govorjenju, razmišljanju, videzu likov.
Ključne besede: Ključne besede Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen, Bratje Karamazovi, realizem, nihilizem, psihoanaliza, umor.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3119; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici